Študijski programi, "bolonjska" prenova
 

Presidencies of the Bologna Process 2007-2009:
Portugal (2nd half 2007)  Website da Presidência eslovena do Conselho da UE: dobrodošli!
 Slovenia (1st half of 2008)   France (2nd half of 2008)   Czech Republic (1st half of 2009)

Slovensko predsedstvo Sveta EU 2008 - 3. januar 2008
Informacije v času slovenske predsedovanja Svetu EU: <http://www.eu2008.si/> v slovenščini, angleščini ali francoščini

Regulirani poklici na področju zdravstva, veterine in arhitekture - predlog odgovora vlade RS Evropski komisiji - 2. julij 2008
Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljen Predlog odgovora na obrazloženo mnenje zaradi nenotifikacije Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Kršitev št. 2007/1185), dopis št. SG-Greffe (2008)D/203131 z dne 8. 5. 2008 - glej
<http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=2&url=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/f63d4b6b61ca955dc1257471004ea449?OpenDocument>
Na opozorilo EK vlada odgovarja, da so bili sprejeti ustrezni predpisi za regulirane poklice na področju zdravstva (farmacija, medcinske sestre, babice, zdravniki), za področje veterine in arhitekture pa bodo sprejeti v kratkem. Po njihovi objavi bo opravljen vnos v elektronsko notifikacijsko bazo EU.

Resolucija o posodabljanju mednarodne klasifikacije poklicev  ISCO-08 - 4. julij 2008
Resolucijo "Resolution concerning updating the International Standard Classification of Occupations: ISCO-08" (Geneva: ILO, 2008. - 457 str.)
v PDF:  <http://www.ilo.org/public/english/bureau/stat/isco/docs/resol08.pdf>

Evropski kvalifikacijski okvir  - partnerji razpravljajo o tem kako ga uveljaviti v praksi - 3. junij 2008
Stakeholders discuss how to put the European Qualifications Framework into practice
The European Qualifications Framework was recently adopted formally by the European Parliament and the Council as a Recommendation.
Now, stakeholders from across the EU are set to discuss how to best implement this new scheme, which aims to enhance mobility by facilitating the transparency of qualifications across the EU. The first EQF implementation conference will gather some 230 representatives of national authorities, social partners, industry sectors and stakeholders' organisations in Brussels on 3-4 June 2008. More/več:  <http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/08/832&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=fr>

Težave z izvedbo bolonjske reforme. P.A., Dobro jutro,   torek, 3. junij 2008
ŠOUL je organiziral posvet na temo prenove študijskih programov. Jelena Štrbac, ŠOUL, pravi, da je v novih programih študij bolj interaktiven in individualiziran, več je izbirnih in enosemestrskih predmetov in sprotnega dela, tudi preverjanje je sprotno, več je kontaktnih ur z učitelji. Če bi bila reforma pravilno izvedena bi se študij skrajšal, večja bi bila mobilnost in usposoblejnost za trg dela. Delodajalci so zdaj o "bolonji" premalo seznanjeni in bodo morali dobiti informacije o tem, kaj diplomant dejansko zna. Po 1. stopnji bo dobil študent 6. stopnjo izobrazbe, če bo želel 7. stopnjo "kot prejšnji univerzitetni diplomirani" se bodo morali vpisati na 2. stopnjo ("bolonjski spevialistični magisterski študij").Tone Lon, ŠOS pravi, da tudi bolonjskim študentom pripada absolventski staž, "dokler bo prenova študijski programov le formalna". Programi "niso celovito prenovljeni in so pogosto prenatrpani, ostaja tudi vprašanje zaposljivosti po prvi stopnji".   Problemov "z izvedbo bolonje ne bo zmanjkalo", pravi. "Šele začeli so se, ker nimamo vzpostavljenega delujočega sistema kakovosti na nacionalni ravni". 

“The Bologna Club: What U.S. Higher Education Can Learn From European Reconstruction,”  Clifford  Adelman, IHEP, may 2008
Ameriška publikacija o glavnih značilnostih bolonjske reforme evropskega visokega šolstva, s priporočili za ZDA. V bolonjskem sistemu so učni izidi (kar študent pridobi v toku študija) in kvalifikacijski okvir  osnova za študijske programe v treh stopnjah. Obremenitev študenta je izražena z ECTS točkami. (Navaja tudi ugotovitve o obremenitvi slovenskih študentov farmacije UL in študentov managementa UP, str. 55). Na koncu študija so dosežki študenta opisani v Prilogi k diplomi. Možnosti vpisa in prehoda med stopnjami ter zaposlovanje. Priznavanje predhodno pridobljenega znanja. V študij se lahko vključujejo tudi odrasli  ("part-time" - opisuje tudi stanje v Sloveniji, str. 87).   Avtor poudarja, da v tem sistemu študent dobi jasno informacijo o poteh skozi visoko izobraževanje in kaj s študijem pridobi. Manj pomembno je kakšne papirje dobi, pač pa kakšno znanje pridobi, kako je uporabno in koliko se usposobi za samostojno delo in življenje. Bolonjska "rekonstrukcija" spodbuja k podobno pregledni ureditvi visokega šolstva v ZDA.
V publikaciji so opisane tudi glavne značilnosti ureditve študija v nekaterih državah (tudi ZDA) in študijskih področjih (npr. medicina). 
(Iz Slovenije sta pri tem sodelovala J. Kristl in P. Zgaga). Manj pozornosti je posvečeno oblikovanju sistemov zagotavljanja kakovosti na nacionalni in mednarodni ravni, vzporednem razvoju strokovnega šolstva (srednjega in višjega) in privlačnost Evrope za študente iz drugih kontinentov.

"Implementacija bolonjskega procesa - razvijanje programov v 2008 in 2009" -  razpis  - 6. maj 2008
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavlja javni razpis "Implementacija bolonjskega procesa - razvijanje programov v 2008 in 2009". Datum zaključka je 26. maj 2008.    Glej  <http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=842>

Razpisi za predloge v okviru programa za vseživljenjsko učenje EU - 30. maj 2008 
V Uradnem listu EU št. C 132 z dne 30. maja 2008 <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:132:SOM:SL:HTML> so objavljeni:
*  EACEA/14/08  – Dodelitev subvencij za projekte preskušanja in razvoja kreditnega sistema za poklicno izobraževanje in usposabljanje (ECVET) - (2008/C 132/08)
*  EACEA/16/08  – Dodelitev nepovratnih sredstev za dejavnosti na področju razvoja in preverjanja evropskega okvira kvalifikacij (EQF), vključno z nacionalnimi in sektorskimi okviri kvalifikacij - (2008/C 132/09)
*  EACEA/17/08 – Strategije vseživljenjskega učenja - (2008/C 132/10)

Priložnosti v izobraževanju z bolonjsko reformo v Sloveniji. Ana Vovk Korže et. al., FF, Maribor, 2007

Globalizacija in slovensko šolstvo. Zdenko Medveš. Sodobna pedagogika št. 1, 2008
Avtor analizira globalizacijo kot svetovno organizirane procese, s katerimi transnacionalne organizacije (OECD, Svetovna banka, Evropska komisija) širijo svoje vizije in "mite" o izobraževanju. je način, kako države, nosilke svetovne moči, krepijo svojo vlogo in moč.  Ti procesi sicer trenutno ne ogrožajo slovenskega jezika in kulturnih institucij, vendar so že usodni na vsebinski ravni, kjer spodmikajo tla kulturne identitete.  Pri standarizaciji "evropskih izobraževalnih orodij" (kvalifikacijski okvir, kreditni sistem,  kazalniki kakovosti) in bolonjskim procesu (kompetence kot del "družbenega konstrukta o svetovno uporabnem znanju) gre za "nastajanje nekakih skupnih evropskih programskih jeder".  Slovenija je tej "kompetenčni reviziji izobrazbe" odprla vrata od vrtca do univerze. Slovenski stroki in politiki zameri nekritično prevzemanje teh orodij, ki jih pripravljajo globalni igralci.

Zmeda z bolonjo. Valerija Čuček, Delo, 20.5.2008
V. Čuček, Kadis, piše, da delodajalci o novih bolonjskih diplomantih ne vedo in ne razmišljajo veliko, so pa nezaupljivi. Pri zaposlovanju in določanju plač se ne bodo ravnali le po ravneh izobrazbe. Skeptični so do napovedi, da bodo novi programi dali več praktičnega znanja. V tehničnih strokah triletni program (po gimnaziji) ne more nadomestiti dosedanjega univerzitetnega programa.  Ti diplomanti imajo "več širine in kakovostnejše znanje kot tisti, ki so končali višješolski ali visokošolski strokovni program" Študij se bo zato podaljšal na 5 let in ne skrajšal. Prvi diplomanti bodo imeli nehvaležno vlogo promovirati bolonjske diplome.  A diploma sama "še ne bo zagotovila službe". Izobraževalne institucije, fakultete, premalo sodelujejo z delodajalci, preveč se izgovarjajo na "premalo časa, denarja in osebja /.../ stare profesorje, ki bodo učili v novih programih na star način". Škoda, če ne bi reforme izkoristili kot priložnost. Rezultati se bodo pokazali čez nekaj let, usposobljenost novih generacij "bo pod budnim očesom njihovih šefov".

Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje - 6. maj 2008
V Uradnem listu EU št. C 111 z dne 6. maja 2008 je objavljeno "Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega
ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje "(2008/C 111/01)" - glej <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:111:SOM:SL:HTML>
V prilogi 1. so pojasnjeni osnovni pojmi, npr. "kvalifikacija", "učni izidi", "kompetence".
V prilogi 2. je tabela s podrobnim opisom (v slovenščini) učnih izidov (znanj, spretnosti in kompetenc) na 8 ravneh izobraževanja,
pri čemer so 6., 7. in 8. raven enake 1. 2. in 3. "bolonjski" stopnji.
V prilogi 3. so navedena skupna načela za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
Evropski kvalifikacijski okvir za vseživljensko izobraževanje - besedilo priporočila  - 25. april 2008
V Uradnem listu EU št. C 111 z dne 6. maja 2008 je objavljeno (v slovenščini)
 "Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje "(2008/C 111/01)"
- glej <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:111:SOM:SL:HTML>
Publikacijo "The European Qualifications Framework for Lifelong Learning: text of the recommendation" dobite v PDF
v angleščini.  <http://ec.europa.eu/education/policies/educ/eqf/eqf08_en.pdf> ,
v nemščini:  <http://ec.europa.eu/education/policies/educ/eqf/eqf08_de.pdf> ,
v francoščini: <http://ec.europa.eu/education/policies/educ/eqf/eqf08_fr.pdf>

Vzponi in padci slovenskega visoke šolstva. Reforma. Mirko Vintar.  Objektiv, Dnevnik, 10.5.2008
V zadnjih dveh letih so se o visokem šolstvu mediji razpisali dvakrat, lani ob spornem osnutku visokošolsko-raziskovalnega zakona in v zadnjih mesecih o podeljevanju koncesij in akreditaciji novih programov in zavodov. Javnost je dobila vtis, da je edini problem ustanavljanje novih institucij, ne pa tudi drugi problemi. Krize (nanjo npr. opozarjajo v Dnevniku 8.3, 20.4. in  6.5.2008, glej tudi Razprave o reformi (visokega šolstva) na www.uni-kakovost.net ) bi se moralo ministrstvo in svet za visoko šolstvo lotiti bolj celovito, sicer bodo  posledice težke.
Avtor, profesor FU UL, opozarja na probleme dualnega sistema, bolonjske reforme, večanja števila študentov in ustanavljanja zasebnih fakultet.
Po letu 1994 imamo poleg univerzitetnih študijskih programov še (triletne) visokošolske programe, večinoma znotraj fakultet, katerih izvajanje pa ni prilagojeno bolj njihovi praktični usmeritvi. Zaradi nedomišljene spremembe visokošolskega zakona od ciljev reforme "poenotenja stopenj izobrazbe, večje prehodnosti, flesibilnosti, enotnega kreditnega sistema, kar naj bi vodilo k večji kakovosti študija" ni ostalo veliko. Fakultete, ki so prve uvedle nove programe "pripravljajo radikalno revizijo programov", začele so ponovno izvajati stare magistrske programe. Nejasne so razlike med strokovnimi in univerzitetnimi programi "bolonjskimi" programi istih strok, študentom je odvzet absolventski staž, 5 semestrov je premalo za oblikovanje poklicnega profila. Ministrstvo bi moralo čimprej evalvirati potek in učinke reforme, "prisluhniti tudi študentom". Pripraviti bi morali temeljito korekcijo ter  zagotoviti finance za drugo stopnjo. Brez tega uvajanje reforme prispeva "zgolj k novi formi" ne pa "k večji kakovosti študija".
Od sredine '90 let se je naglo povečevalo število študentov, (družboslovne) fakultete pokajo po šivih, druge (tehnične in naravoslovne) usihajo. Države temu ni sledila s sistemskimi ukrepi in financami. Družboslovne fakultete so se reševale z izrednim študijem, "tudi na račun zniževanja standardom", a ni nobenih analiz o znižanju kakovosti. Čeprav bodo generacije manjše, bodo problemi ostali, tudi tam, kjer je zdaj študentov veliko. Zato je presenetljivo, da se na teh področjih ustanavljajo (koncesionirani) zavodi, kjer nekateri profesorji želijo "preizkusiti svojo podjetniško žilico", pomaga jim država. Na razvitem zahodu se zasebne institucije ustanavljajo z zasebnim kapitalom, država (npr. v ZDA) je pomagala le v obliki zemljišč.  Dobre univerze ni mogoče zgraditi čez noč. V našem sistemu je nekaj hudo narobe, če je možno ustanoviti univerzo "z združitvjo treh fakultet brez vsake infrastrukture, tradicije, kadrov in ustreznega finančnega zaledja".  Zdi se, da se "vlada prav na kakovost visokega šolstva najbolj požvižga". Težko je sicer razložiti "sprenevedanja in izogibanja ustanovitvi neodvisne agencije za kakovost", ki bi morala zagotoviti ustrezne standarde kakovosti in njihovo izvajanje, tudi novih in zasebnih.

Interdisciplinarni in moderni študij. M.P. Dnevnik, 13.5.2008
V Ljubljani bo s prihodnjim študijskim letom začela delovati Akademija za vizualne umetnosti A.V.A. Vpisali bodo 50 študentov. Šolnina za prvi letnik bo 2000 za naslednje 3000 evrov. Pristop študija bo individualen, vsakdo bo imel svoj stalni delovni prostor. Predavalo bo "9 uveljavljenih umetnikov in pedagogov", tudi gostujoči s tujih fakultet in akademij. Osnovna sredstva so prispevali zasebniki in donatorji, del sredstev bo dobila od sofinancerja iz gospodarstva drugi del iz šolnin. Kandidati bodo izbrani na osnovi porfolia o kandidatovi ustvarjalnosti in pogovora, nadarjeno se bodo lahko vpisali brez srednje šole. Informativni dan bo 17.5.2008 na Trubarjevi 3.

Kako bodo plačani bodoči bolonjski diplomanti. U.K., Finance, petek, 9. maj 2008
V podjetjih so pred dilemo, kako opredeliti raven izobrazbe bolonjskih diplomantov. Diplomanti prve stopnje so lahko v podjetjih uvrščeni na isto raven, kot tisti z višješolsko izobrazbo, v javnem sektorju pa v na raven dosedanje visoke strokovne izobrazbe (6. raven izobrazbe, 7. tarifni razred).  Po 5 letih študija bodo novi magistri dobili 7.raven izobrazbe, torej enako kot univerzitetni diplomanti.

Kdo bo bedel nad kakovostjo visokega šolstva? Tomaž Pisanski o visokem šolstvu. J.K.S., Sobotna priloga, Delo, 22.3.2008
T. Pisanski (59) je magistriral in doktoriral iz matematike na UL in računalništva v Pensilvaniji. Je redni profesor na FMF UL, tretjinsko zaposlen na UP, član Zbora za republiko in na mestu predsednika Sveta RS za visoko šolstvo je leta 2005 nasledil P. Jambreka. Pogovor o delu tega sveta, predvsem njegove vloge pri skrbi za kakovost, z izvlečki izjav I.Rozmana in J. Prunka.
T. Pisanski je v zvezi z razpravami o spremembah visokošolskega zakona v 2006 dejal, da takrat o tem ni sklical seje sveta: "Razpihovanje strasti, ki ne pripelje do nobenega pametnega zaključka, pa verjetno nima nobenega smisla. zakaj bi šli po nepotrebnem z glavo skozi zid?"
Ugotavlja, da svet "zelo dobro funkcionira", tako je njegov "senat za akreditacijo uspešno akreditiral veliko bolonjskih programov", brez zastojev dela senat za habilitacijo, "tudi senat za evalvacijo je zelo aktiven". Predsednik tega senata F. Čuš ga je pisno in z grožnjo odstopa pozval k "ureditvi kadrovskih razmer v uradu za visoko šolstvo, ki sedaj servisira svet". V tem uradu se je število zaposlenih "po sprejemu prenovljene visokošolske zakonodaje" (2006 ?, op. B.M.) "skrčilo s 16 na pet ljudi, ob tem pa se je obseg dela zelo povečal". Po odločbi ustavnega sodišča o tem, "da potrebuje svet neodvisno strokovno službo" je dobil pismo člana sveta P. Jambreka s sprejemljivim predlogom kako to urediti v obliki sekretariata sveta. (Ta predlog je podprl tudi pristojni odbor DZ, na seji sklicani na pobudo zagovornikov neodvisne agencije.)
Na vprašanje o tem, če ne bi bila morda "boljša rešitev neodvisna agencija, ki je bila že predvidena v zakonu iz leta 2004" pravi T. Pisanski: "Moramo biti realisti. Pred nami so volitve in v 6 mesecih ni mogoče ustanoviti take agencije." Kot pragmatik zagovarja "le uresničljive rešitve".

Bolonjski študij bo na ljubljanski univerzi dražji in daljši. R.I. Dnevnik, 22.4.2008
A. Kocijančič, rektorica UL pravi, da bodo novi študijski programi uvedeni najkasneje v št.l. 2009/2010. Bolonjski študij zahteva manjše skupine in boljše prostorske in kadrovske pogoje in bo zato dražji. Zadrege so s prostori, npr. na FF. Predavanja bodo zato ponekod tudi popoldne in zvečer. Boji se, da bo študij daljši od od sedanjega, saj je velika verjetnost, da bo večina študentov nadaljevala študij (po 1. stopnji, op. B.M.). Statut UL omogoča absolventski staž po prvi ali po drugi stopnji, sodišče pa sedanjo "zakonsko nedorečenost glede absolventskega staža" razume lahko tudi drugače.
Bolonjski študij - dražji in daljši.  Ivan Leban, Dnevnik, 25.4.2008
Nekdanji prorektor UL v odmevu na članek R.I. sporoča, da se je prejšnje vodstvo UL zavedalo težav z uvedbo "bolonjskih študijev". A takrat je bil vsak pogovor z odgovornim ministrom brezploden.  Leta 2004 je UL pisala svetu za visoko šolstvo in poslancem ter predlagala zakonsko ureditev absolventskega staža in financiranju. Absolventski staž po 1.stopnji je odveč, saj je treba zagotoviti sprotni študij, staž pa spodbuja uživanje bonitet, bolj se splača študentu delati preko ŠS. UL je takrat predlagala financiranje študija na 1. in 2. stopnji, študent naj bi plačal "šolnino za vzporedni ali drugi študij". Zakon nato (2004) ni uredil financiranja, uredba ureja le financiranje rednega dodiplomskega študija. "Za vsako reformo - tudi visokega šolstva - je treba zagotoviti določena sredstva že vnaprej, drugače se reforme kvalitetno ne da izpeljati".

Obljuba državnega sekretarja študentom.   Element, 07, april 2008
D. Lesjak, državni sekretar, je na razpravi: "#Kdo nam bo plačal magisterij?" na EF UL dejal, da bo druga bolonjska stopnja v celoti financirana. Za vsakega rednega študenta bodo dali davkoplačevalci 2500 evrov. H. Kamnar, prorektorica UL je dejala, da na UL za financiranje dveh bolonjskih stopenj potrebujejo še 40 milijonov evrov. D. Mramor, dekan EF je dejal, da imajo na EF največje število študentov na profesorja in zelo zaostajajo za evropskimi normam kvadrature na posameznega študenta.

Se bomo navadili nanje? Nove ravni izobrazbe. J. Kontler Salamon. Šolski razgledi, 19.4.2008 sobota, 19. april 2008
Vlada je leta 2006 sprejela uredbo o novi klasifikaciji izobraževalnih stopenj, z zakonom pa je bilo urejeno, kako se razvrščajo stare in nove diplome. S tem so nezadovoljni študenti, saj tiste, ki so končali VSS programe uvršča nižje. Po drugi strani pa so študenti, ki so se vpisali v programe 2. bolonjske stopnje, pričakovali višjo uvrstitev; visokošolske ustanove, ki so prve uvedle "bolonjske" programe in ministrstvo  morajo zdaj popraviti to krivico. Delodajalci so zbegani, za službo se že oglašajo kandidati, ki so študirali po bolonjskih programih, pa ne vedo, kako jih razvrstiti. Komentatorka domneva, da bo študij zdaj za večino študentov daljši, saj bodo za isto stopnjo, za katero se je doslej študiralo 4 leta, zdaj študiralo 3+2 (ali 4+1) leta. V predstavitvi programov ni prikazano absolventsko leto, ki naj bi ga po novem izbrali po prvi ali po drugi stopnji. Zmedo izkoriščajo tisti, ki jim je visoko šolstvo predvsem donosen posel, ceno pridobivajo bližnjice do izobrazbe, akreditacija novih programov in institucij poteka mimo evropskih standardov.

Okrogla miza o dilemah bolonjske reforme. STA, splet, 7.4.2008
Študentska organizacija Slovenije je na EF UL organizirala okroglo mizo: kakšna je veljavnost naših diplom?
A.Krček, ŠOS je dejal, da je zakonska rešitev o enačenju starih in novih nazivov škodovala eni skupini študentov.  D.Lesjak, državni sekretar MVZT dejal, da bi problem 550 starih diplomantov, ki so se vpisali na drugo bolonjsko stopnjo in pričakovali višjo stopnjo izobrazbe ahko rešili po vzoru EF, t.j. da se jim omogoči končanje višje stopnje izobrazbe (mag.znanosti, op. B.M.)
D.Mramor, dekan EF je dejal, da je fakulteto zakonska rešitev leta 2006 presenetila, saj je podaljšala trajanje izobraževanja za stopnjo, ki je primerljiva s prejšnjim nazivom "dipl.univ.".

Kucler Dolinarjeva poziva k hitrejši prenovi bolonjskih programov. STA, splet, 11.4.2008 sobota, 12. april 2008
Ministrica za visoko šolstvo ocenjuje, da je bolonjska reforma dejstvo, reformo programov bo treba zaključiti v št.l. 2009/2010. Prošnje za izvajanje novih programov bodo morali visokošolski zavodi posredovati MVZT najkasneje do 1.12.2008. Programi morajo biti zasnovani tako, da se diploma pripravi in zagovarja v zadnjem semestru, absolventski staž ni predviden.
Menila je tudi, da je ustavno sodišče odločilo da svet za visoko šolstvo kot posvetovalni, akreditacijski in habilitacijski organ ni sporen.
Darinka Vrečko (MVZT) je pojasnila dejavnost Slovenije kot predsedujoče Bolonjskemu procesu. Prioriteta je ocena stanja tega procesa. Odločili so se tudi za izdelavo neodvisne evalvacije procesa v 10 letnem obdobju.
Ministrici se zdi, da velikih težav ni. J.K.S.,  Delo, 12.4.2008 sobota, 12. april 2008
Bolonjski študent brez absolventskega staža. J.S., Večer, 12.4.2008 sobota, 12. april 2008
Ministrici se zdi, da velikih težav ni. J.K.S., Delo, 12.4.2008  sobota, 12. april 2008
M.Kucler Dolinar je na tiskovni konferenci ocenila uvajanje bolonjskega procesa. pri prenovi najbolj zaostajajo programi umetniških in pedagoških študijev. Financiranje se bo uredilo s spremembo uredbe o financiranju. O popravi krivice starim diplomantom, ki so se vpisali na 2.stopnjo se dogovarjajo s šolami. Menila je, da bolonjski študenti ne potrebujejo absolventskega leta.
MVZT: Bolonjska reforma se odvija prepočasi. J.P. Dnevnik, 12.4.2008  sobota, 12. april 2008
Po oceni ministrstva je prenovljena polovica študijskih programov. Za dodiplomske  programe je časa še sedem mesecev; 1.12.2008 jih morajo posredovati MVZT za razpis v št.l. 2009/2010. Potem je treba speljati še preostale postopke za akreditacijo na Svetu za visoko šolstvo. Leta 2008/2009 bo zadnje za vpis po starih programih. O financah pa nič konkretnega.
MVZT o uvajanju bolonjskega procesa v Sloveniji - 11. april 2008
Nekaj informacij o uvajanje bolonjskega procesa v Sloveniji dobite na  straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na naslovu
<http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/94/5714/?cHash=47262fc401>

 

Pete univerze v državi za zdaj ne bo. J.S., Večer, 12.4.2008
za 11.4.2008 napovedana seja senata za akreditacijo Sveta za visoko šolstvo je bila odpovedana, zato niso obravnavali vloge za ustanovitev Nove univerze (P.Jambreka, A.Jerovška, M.Makaroviča in M.Pogačnika). T.Pisanski, predsednik SVŠ je dobil pismo študentov, ki so opozorili, da njihovi predstavniki v še niso bili imenovani v svet. zaradi preložitve seje se odloži tudi odločanje o novih študijskih programih.
Sebična igra. J.S., Večer, 12.4.2008
Zaradi preložitve seje senata za akreditacijo SVŠ so ogorčeni pripravljalci novih študijskih programov. Ta akreditacija je bolj nujna kot nova univerza, zato ne bi smeli dati obojega na isto sejo, meni komentatorka.

"Vem za  nekaj deset nezakonito sprejetih študijskih programov ljubljanske univerze". Prof.dr. Peter Jambrek. Intervju.  Element, 07, april 2008
P. Jambrek, soustanovitelj dveh zasebnih fakultet in eden od pobudnikov ustanovitev zasebne Nove univerze o politiki in tajkunizaciji visokega šolstva. Na očitke o nepravilnostih v Svetu RS za visoko šolstvo (SVŠ) odgovarja z izjavami o grehih nasprotnikov z UL.
Na SVŠ izvaja pritisk "lobistična organizacija" UL, saj je rektorica pred sejo senata za akreditacijo poslala pismo predsedniku profesorju J. Tasiču, ki mu je predpostavljena, prav tako kot še štirim članom. Ko je bila A. Kocijančič predsednica SVŠ je svet konec leta 2004 sprejemal programe, ki niso izpolnjevali meril za akreditacijo.
 J. Punk je od leta 2004 vodil komisijo za družbene dejavnosti senata za akreditacijo SVŠ in vsi sklepi so bili sprejeti soglasno, nato pa je pisno odstopil "zaradi preobremenjenosti". Prvi je uporabil izraz "tajkunizacija", a hkrati povedal, da ne velja za fakultete, ki jih je J. prunk pomagal ustanoviti in kjer pedagoško sodeluje.
Tudi politiki in novinarji diskreditirajo in žalijo P. Jambreka, a to jemlje kot pohvalo. Seje odbora DZ za visoko šolstvo so "zloraba parlamentarne demokracije" in oblika "pritiska na samostojne visoke šole" ter na SVŠ. Zasebne fakultete denar od državne koncesije lahko porabijo le za izvajanje študijskih programov, tudi za honorar za njegova predavanja. To je vse kar si obeta od koncesije, ki pomeni "priznanje za inovativnost ustanovitelja. Če je vpis študentov dovolj velik, to pomeni, da je uspel ponuditi nekaj novega, nekaj, kar dopolnjuje študijske programe državnih fakukltet".
P. Jambrek pravi, da je bil kot predsednik SVŠ "v nenehnih konfliktih z resornim ministrom. (J. Zupanom, op.B.M.). Njegov predlog, da se "strokovna služba umesti znotraj sveta za visoko šolstvo kot neodvisnega organa s polno pravno subjektiviteto, je podprla vsa takratna sestava sveta, ministre pa mi ni prisluhnil." P. Jambrek ni soglašal z odločitvijo, da strokovno službo opravlja organ v sestavi ministrstva. Neodvisnost SVŠ varuje tudi "inštitut izločitve iz odločanja" (Opomba: To pomeni, da pri odločanju nekega organa ne sodelujejo tisti, ki imajo v neki zadevi določen interes oz. so povezani z zavodom, ki je v obravnavi. B.M.)

Inflacija poslovnih študijskih programov. J.K.S., Delo FT,  ponedeljek, 18. februar 2008 - prvi del - drugi del
Komentatorka navaja 17 programov študija na področju ekonomije, poslovanja, organizacije in upravljanja v letošnjem razpisu vpisa univerz in samostojnih zavodov. Ponudba je velika, a do kakovostnih programov je težko priti, nekaj je tudi nekakovostnih, kamor se vpisujejo slabši študenti.. Ti programi so tržno zanimivi za izvajalce. Vsi programi ne bodo mogli preživeti. Tako se število programov MBA zmanjšuje, zaradi uvajanja bolonjskih programov.  Ponujajo se tudi podiplomski programi. Poslovna znanja hitro zastarevajo, zato bodo potrebni krajši programi za diplomante.

Kompetence in učni izidi v visokem šolstvu - projekt EU
HE_LeO - Competence Orientation and Learning Outcomes in Higher Education  - 6. marec 2008
"HE_LeO - Competence Orientation and Learning Outcomes in Higher Education" je projekt, ki se ukvarja s povezovanjem bolonjskega procesa in
Evropskega kvalifikacijskega okvirja - glej  <http://www.he-leo-project.eu/>

OECD bo analiziral usposobljenost odraslih za delo
New OECD programme to test skills of adults in today's work environment - 18. marec 2008
Following its successful PISA programme for testing the educational  attainments of 15-year old high-school students, OECD is launching a challenging new project to assess the knowledge and skills of adults. The OECD Programme for the International Assessment of Adult Competencies (PIAAC) will assess the level and distribution of adult skills across countries, focusing on the cognitive and workplace skills needed for successful participation in today's work environment.
Več:  <http://www.oecd.org/document/10/0,3343,en_2649_37455_40290890_1_1_1_37455,00.html>

Bolonjska reforma se spotika. pj, Dnevnik, 28.2.2008 četrtek, 28. februar 2008
A. Kocijančič, rektorica UL je na obisku na ŠOUL dejala, da bi za bolonjsko reformo potrebovali petino več denarja. Zaradi premalo denarja ni dovolj asistentov, predavateljev iz gospodarstva in iz tujine, manjših predavalnic in laboratorijev, kar bo imelo za posledico nižjo kakovost programov. Ovira so tudi profesorji, ki še vedno želijo na klasičen način, s predavanji prenesti svoje znanje, namesto, da bi "študentom le nakazali, kako lahko do potrebnih znanj pridejo, mi pa jim bomo na voljo za konsultacije".  Pravi, da bo bolonjska prenova programov do začetka prihodnjega študijskega leta zaključena. Fakuletta, ki ne bo imela akreditiranih programov jih ne bo mogla razpisati.
Na ŠOUL so izdali "Priročnik za preživetje z bolonjsko reformo", namenjen študentom, koordinatorjem prenove, senatorjem in dekanom. Dostopen je tudi na: www.sou-lj.si in www.prenova.studija .

ŠOU predstavil priročnik o bolonjski prenovi - 28. februar 2008
Študentska organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je pripravila "Priročnik za preživetje z bolonjsko reformo", ki na poljuden način podaja pregled razvoja bolonjskega procesa in visokega šolstva v Evropi. Več: <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=912>

Kdo bo bolj zanimiv. Bolonjska prenova. Mateja Hergan, Šolski razgledi, 23.2.2008
Študentska FF povzema usmeritve bolonjske reforme. Pomembno je, da prva in druga stopnja "pripravljata na poklic in na nadaljnji študij". Postavlja vprašanje, ali bodo za delodajalce bolj zanimivi stari ali novi diplomanti in opozarja, da zadnja generacija študentov, pred uvedbo bolonjskih programov, ne bo mogla ponavljati letnika.

Konferenca:  Univerze in vseživljenjsko učenje   www.uni-lj.si   20.2.2008

V okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo vabi na konferenco "Univerze in vseživljenjsko učenje",
ki bo potekala 10. in 11. marca 2008 na Brdu.  Vsi udeleženci, tako člani delegacij kot ostali gostje, so pozvani, da se za dogodek prijavijo prek spletnega prijavnega obrazca najkasneje do petka, 22. februarja 2008. Prijava poteka prek spletnega naslova https://acc.gov.si/acc_delegation/in z uporabo varnostnega gesla U59LN5VZ.

Priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja - publikacija. 22. februar 2008 
V januarju 2008 je izšla publikacija z naslovom Priznavanje neformalnega  in priložnostnega učenja, ki je nastala v okviru aktivnosti OECD 2006 - 2007. Publikacija vključuje Nacionalno poročilo, ki so ga pripravili  avtorji z različnih ustanov in Skupno analizo politike, ki jo je  pripravila strokovna skupina OECD po obisku v Sloveniji.
V Nacionalnem  poročilu je predstavljeno stanje na področju priznavanja neformalnega in  priložnostnega učenja v Sloveniji. Skupna analiza politike pa predstavlja  pogled tujih strokovnjakov na omenjeno področje v Sloveniji s  priporočili za nadaljnji razvoj. Publikacija je namenjena strokovnim  ustanovam in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z razvojem področja  preverjanja neformalnega in priložnostnega učenja.  Publikacijo v PDF:  <http://www.cpi.si/files/userfiles//Datoteke/Novice/OECD_slo.pdf>

Uradnike bodo šolali zasebniki. T.S., Žurnal24, 4.3.2008
Vlada s spremembo zakona o javnih uslužbencih predlaga ukinitev strokovnih izpitov za uradnike, njihovo obvezno izobraževanje pa prepušča najboljšemu ponudniku. Od 2003 je za izpite skrbela upravna akademija v okviru ministrstva za javno upravo, s katero sodeluje 250 pogodbenih predavateljev s fakultet, pravosodnih in drugih strokovnjakov.  Izpite in usposabljanje zanje že zdaj izvaja pet pooblaščenih fakultet.

Kakšna je veljavnost naših diplom?  http://www.student-info.net/index.php/fmf/novice/ID/39903
ponedeljek 7.aprila 2007 ob 17 uri, Plava dvorana Ekonomske fakultete UL, Kardeljeva ploščad 17.
O učinkih odločbe Ustavnega sodišča RS na visokošolski prostor, razvrščanju starih in novih diplomskih stopenj, študentih, ki jih je zakon leta 2006 pozabil in o kakovosti študija bodo govorili predstavniki Študentske organizacije Slovenije, ministrstva (MVZT), sveta za visoko šolstvo, EF in PF.
Organizator - Študentska organizacija Slovenije je na okroglo mizo povabil kompetentne goste, ki  bodo pomagali razjasniti stanje v visokem šolstvu, možne sistemske rešitve za oškodovane študente in za izboljšanje sistema zunanjega zagotavljanja kakovosti visokega šolstva.  
Pomembno je, da se študenti zavedajo, da je veljavnost njihove izobrazbe odvisna od kakovosti študija, visokošolskega sistema in od ugleda celotnega slovenskega visokošolskega prostora. Nepredstavljivo je, da bi študenti šele med študijem izvedeli, da jih ob koncu študija čaka le diploma, ki so jo imeli v žepu že pred začetkom. Ravno to se je zgodilo nekaterim študentom v letu 2006.  Ustavno sodišče je januarja 2008 ugotovilo, da je celoten Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu iz leta 2006 (ZVIS-E) v neskladju z Ustavo RS, ker ne ureja pravnega položaja študentov, ki so se vpisali na drugo bolonjsko stopnjo zaradi pridobitve višje stopnje izobrazbe, pa se je njihov položaj spremenil zaradi posegov v zakon. Ustavno sodišče je tudi razveljavilo določilo, da strokovna služba Sveta RS za visoko šolstvo (Svet) deluje kar v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, saj je to v neskladju z določbo, da naj bi bil omenjeni Svet neodvisen.

Imamo umetno zvišane ravni izobrazbe? Ksenija Koren, Večer,  sobota, 2. februar 2008
Ustavno sodišče RS ni razveljavilo uredbe o ravneh izobrazbe, čeprav je opozorilo na problem " 1108 "starih" diplomantov, ki so se vpisali na "bolonjski magisterij". Po veljavni klasifikaciji vi višješolski programu uvrščeni na raven 6/1, visokošolski strokovni programi in "bolonjska" 1. stopnja na 6/2, dosedanji univerzitetni programi in 2. stopnja na raven 7, dosedanja specializacija in magisterij znanosti na raven 8/1, doktorat znanosti pa na 8/2.  Najbrž bodo morale fakultete, ki so v 2005/2006, tik pred sprejemom sprememb visokošolskega zakona, vpisale "stare" diplomante, le-tem omogočiti vpis v "stari" znanstvene magistrski študij.
Klemen Miklavič, poznavalec bolonjske reforme meni, da je nepremišljena reforma ministra J.Zupana umetno povišala raven starih diplomantov, premalo pa so vlada in visokošolski partnerji storili za zaposljivost diplomantov prve bolonjske stopnje.
Vrniti mačka v žaklju? K.K. Večer, sreda 30.1.2008
Potem, ko je ustavno sodišče odločilo nekaj členih Zakona o visokem šolstvu so "zmagovalci" tisti  diplomanti (940) univerzitetnih programov, ki so v št. letu leta 2005/2006 vpisali na "bolonjski magisterij" a jim   ni bilo pravočasno pravočasno pojasnjeno, da bodo s tem "magisterijem" dobili enako stopnjo izobrazbe, kot  jo že imajo.. Zamujal je namreč sprejem klasifikacijske lestvice o ravne izobrazbe. Takrat je diplomantom izgledal vpis kot bližnjica do magisterija, zato so korektno plačali šolnino. Nekateri so takrat izkoristili "luknjo v zakonu" in "prodajali milne mehurčke, ki niso imeli pravne podlage".
Diploma in magisterij - eno in isto? RTV SLO, splet, 29.1.2008
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Zakon o visokem šolstvu (2006) oškodoval vse tiste študente, ki so diplomirali po starem in se pozneje vpisali na 2. bolonjsko stopnjo, da bi pridobili naziv bolonjskega magistra. To bi v praksi pomenilo, da bo po končanem študiju pridobili se eno diplomo iste stopnje. Pač pa ni v neskladju z ustavo 15. člen, ki ureja (bolonjske) stopnje izobrazbe.
Sodišče je tudi razveljavilo 8.odst. 50.člena ZVŠ, ki določa da strokovne, organizacijske in administrativne naloge za svet za visoko šolstvo opravlja organ v sestavi ministrstva in da posamezne naloge lahko odda zunanjim izvajalcem. Določilo krši mednarodne standarde zunanjega zagotavljanja kakovosti, saj ne omogoča strokovnega, učinkovitega in transparentnega delovanja sveta in je tudi v neskladju z 2. členom ustave.

Novosti na slovensko pobudo. Kako bo Slovenija vodila bolonjski proces?  J.K.S., Delo,  sreda, 23. januar 2008
Pogovor z Darinko Vrečko, sekretarko v MVZT, slovensko predstavnico v skupini za spremljanje bolonjskega procesa (BFUG). Bila je zraven, ko je bila v Bologni leta 1999 podpisala znana deklaracija.  Pavle Zgaga je bil leta 2003 glavni poročevalec na srečanju ministrov v Berlinu in leta 2007 pripravil poročilo o globalni dimenzijo za konferenco v Londonu. Aktivni so bili tudi naši študentski predstavniki. Minister J.. Zupan je v Londonu dosegel, da so se ministri odločili za neodvisno evalvacijo bolonjskega procesa. Evalvacijo naj bi do 2010 opravila neodvisna raziskovalna institucija, ki ne sodeluje v bolonjskem procesu. 
Po uresničevanju tega procesa je Slovenija v zlati sredini. Res so poročilih o tem "naravnana bolj na formalna merila vključenosti, predvsem na sprejeto zakonodajo, manj pa se spuščajo v kakovost prenove".  Del naših aktivnosti financira evropska komisija, npr. nacionalne promotorje. Iz sredstev evropskega socialnega sklada se prenavljajo študijski programi.
Do konca desetletja "ne bodo uresničeni vsi bolonjski cilji pri vseh članicah procesa". Za podaljševanje procesa preko leta 2010 je več razlogov. Prvotnim ciljem je bilo dodano še vseživljensko izobraževanje, doktorski študij, ogrodje visokošolskih kvalifikacij, skupni standardi kakovosti... V proces so se postopoma vključile še nove države. Ministri bodo v Leuvenu v Belgiji leta 2009 odločili kako naprej, tudi na podlagi predlogov v poročilu, ki ga bo pripravila BFUG v začetku 2009.

Uspeh bolonjske reforme je že to, da obstaja. Delo, 17. decembra, Peter Maček, pp 29, Sobotna priloga, Delo,  sobota, 19. januar 2008
Bralec (prorektor UL, op. B.M.) komentira pomisleke A.U. in A.P. zoper bolonjsko reformo visokega šolstva (Delo 29.12.2007 in 11.1.2008). ETH Zurich in TU Munchen nista odklonili bolonjske sheme študijskih programov, in te programe že izvajata. 
A.U. si želi elitne tehniške univerze. Take univerze in politehnike, vključno ameriški MIT že nekaj časa delujejo kot "comprehensive" univerze, in pospešeno vključujejo družboslovne, humanistične in umetniške discipline. Taka je tudi Harvard. Zadnja rektorska konferenca tehniških univerz na ETH Zurich je še bolj podčrtala potrebo po "večji ustvarjalni interdisciplinarnosti akademskega osebja ter po vsestransko uporabno izobraženih diplomirancih".
Kakovosti univerz ni mogoče razlagati s shemami študijskih programov ali z (ne)vpeljavo bolonjskih programov; elitnost je "v neposredni zvezi s sredstvi, ki jih univerze dobijo od države, s šolninami in za raziskovalno delo". Švicarske univerze so med najboljšimi na svetu, Švica je med vodilnimi po obsegu sredstev na študenta. Veliko sredstev in odlične možnosti za delo privabljajo najboljše učitelje in študente z vsega sveta. Na ETH je med akademskim osebje 60% tujcev, med študenti 20%.
Vpeljava bolonjskih študijskih programov  je pomembna za razvoj visokega šolstva, ni pa ključna za kakovost. "Bolj pomembno bo čim prej dojeti, da sta slovenska lizbonska in bolonjska retorika brez zadostnih gmotnih sredstev za visoko šolstvo kot vrtnici na oguljenem beraškem suknjiču".

 

Uspeh bolonjske reforme je že to, da sploh obstaja. Alojz Paulin, pp 25, Sobotna priloga, Delo, sobota, 12. januar 2008
A. Paulin, zaslužni profesor UL meni, da evropsko visoko šolstvo z bolonjsko reformo poskuša posnemati ameriško.
Evropske univerze so bile - sicer ne vse - elitne. "Predavali so nam Plemelj, Kuhelj in Koželj. Predavali so na pamet. Študentje smo sledili in razumeli takoj. Danes mnogo predavateljev svoje snovi ne obvlada več suvereno. Enačbe, prepisane iz knjig, projicirajo na platno in študentje naj jih razumejo - no, mnogokrat jih še predavatelj ne. Ali ne bi bilo bolje, da bi se študentje učili direktno iz knjig?" Plemelj je objavil 50 člankov, danes publikacije kar dežujejo.
Univerze zahodno od Atlantika (anglosaške, ameriške) po svojem načinu spominjajo na gimnazije, ki "terorizirajo študenta k učenju in mu ne puste prostega študija, prostega mišljenja, ki dovoljuje vrhunsko znanje, pa tudi padec". Bolonjski sistem je prostovoljna ali vsiljena kopija ameriškega  sistema. Našega "ing." je nadomestil "bachelor", "dipl. ing" "master", "magistra" "doktor". Ker bo študijska sposobnost študentov ostala enaka, bo odgovornost, da jih bo izpite naredilo najmanj 80% padla na učitelja. Mernik (Abakus 2006) piše: " Po zaključku predmeta se izvede anketa in podajo učni rezultati (odstotek uspešno opravljenih izpitov, povprečna ocena izpitov), ki se takoj pošljejo dekanu v presojo. zato se učitelji še kako trudijo, da predavajo na zanimiv in študentom razumljiv način".
Dve elitni evropski univerzi  ETH Zurich in TU Munchen odganjata bolonjski sistem, kar je jasen znak, koliko je bologna vredna.

Do primerljivosti nazivov in študijskih programov. Bolonja na Finskem. S. D. Večer,  sreda, 9. januar 2008
Finska ima 20 univerz in 28 visokih šol, ki jih v 70% financira država, ki daje za to 6,4% BDP. Študij je brezplačen, (doslej) tudi za tujce. V št. letu 2005/2006 so po daljših pripravah uvedli bolonjski sistem študija s kreditnimi točkami. Dvostopenjski sistem velja le za študij na univerzah, ne za visoke šole.  Za diplomo prve stopnje (bachelor) je potrebno tri leta 180 KT, za magisterij še dodatnih 120 oz. dve leti študija. Omejili so čas študija do magisterija na 8 let. Nazivi so ostali enaki. Delodajalce so o spremembah obvestili z mnogimi seminarji. V celoti bodo bolonjski sistem uvedli 2010.

Bolonjski programi izrinjajo stare. D. T. , Finance, splet, nedelja, 13. januar 2008
Razpis za vpis bo objavljen do 31. 1. 2008, prijave bo treba oddati do 8.marca. Informativna dneva bosta 15. ni 16. februarja. Tudi letos bodo za srednješolce organizirani posveti po vsej Sloveniji. Zelo verjetne so omejitve na družboslovnih smereh. Za nekatere poslovne fakultete je veliko zanimanja, kljub omejitvam MVZT. Letos so pričakovanja podobna kot lani. Lani so bili uspešnica visokošolski strokovni programi. 85% kandidatov se na želene študijske programe vpiše že v prvem roku.

Še je mogoča izbira med starim in novim magisterijem. D. T. , Finance, splet, nedelja, 13. januar 2008
Vse poslovne fakultete bodo predvidoma razpisale stare in nove magistrske programe.  Novi bolonjski programi (2. stopnje) zaradi zakonskih sprememb v primerljivosti ravni izobrazbe niso tako priljubljeni, kot so upale fakultete. Zato bodo razpisale tudi stare programe (za magisterij znanosti).

Doktorat: Bolonjski doktorati že jeseni. D. T. , Finance, splet, nedelja, 13. januar 2008
Zakon dovoljuje vpis na triletni doktorski študij širšemu krogu kot doslej. Vpiše se lahko tisti, ki je končal znanstveni magisterij ali specializacijo po univerzitetni izobrazbi, diplomant 2. stopnje (bolonjski magisterij), stari univerzitetni študijski program ali specializacija po visokošolski izobrazbi (z dodatnimi obveznostmi 36 kreditnih točk).
Na EF UL napovedujejo dobre možnosti za študij v majhnih skupinah, prilagojen študentom ni omejitev vpisa.
Na EPF UM bodo predvidoma jeseni začeli z bolonjskim doktorskim študijem. Veliko zanimanja za ta študij je tudi na FM UP v Kopru, kjer jih bodo prvič razpisali v 2009/2010

"Kompetentni" brigadir brez zahtevane izobrazbe. B.Z., Delo,  sreda, 16. januar 2008
Posebna komisija obrambnega ministrstva MORS je Antonu Krkoviču priznala naziv brigadir, saj izpolnjuje "zahtevane posebne vojaške kompetence", čeprav nima formalne visokošolske izobrazbe. Po srednji šoli in vojaški karieri se je šolal na Royal College of Defence Studies v V. Britaniji.

Priznavanje neformalnega in informalnega izobraževanja in OECD
OECD activity on recognition of non-formal and informal learning - 10. januar 2008
Publikacijo "New OECD activity on recognition of non-formal and informal learning".- Dublin : NQAI, 2007. - 75 str. v Word DOC formatu dobite na naslovu <http://www.nqai.ie/en/Publications/File,1930,en.doc>

Vlada dodelila 13 koncesij za izvajanje študijskih programov v visokem šolstvu - 28. december 2007
Vlada RS je 28. novembra 2007 sprejela sklep o objavi razpisa za dodelitev koncesij v visokem šolstvu za izvajanje študijskih programov prve stopnje. Objavljen je bil v Uradnem listu RS, Vlada pa je imenovala tudi komisijo za vodenje izbirnega postopka. Komisija je ugotovila, da je na razpis prispelo 15 vlog, ki so bile formalno popolne. Razpisnim pogojem je ustrezalo 14 vlog, vendar ena ni bila ustrezna po merilih za izbiro. Komisija je zato sprejela sklep in priporočila, da se izda 13 odločb o dodelitvi koncesije za izvajanje javne službe v visokem šolstvu.
Odločbe o dodelitvi koncesije za izvajanje javne službe v visokem šolstvu so prejeli: Univerza v Novi Gorici za študijske programe prve stopnje Kulturna zgodovina, Inženirska fizika, Okolje, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici za univerzitetni študijski program prve stopnje Informatika v sodobni družbi ter za visokošolski strokovni program prve stopnje Informatika v sodobni družbi, Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto za študijski program prve stopnje Informatika v upravljanju in poslovanju, Visoka šola za varstvo okolja za študijski program prve stopnje Varstvo okolja in ekotehnologija, Fakulteta za državne in evropske študije za študijski program prve stopnje Javna uprava, Visoka šola za tehnologije in sisteme za študijski program prve stopnje Tehnologije in sistemi, Visoka šola za zdravstvo Novo mesto za študijski program prve stopnje Zdravstvena nega, Visoka šola za dizajn v Ljubljani za študijski program prve stopnje Dizajn, Visoka šola za tehnologijo polimerov za študijski program prve stopnje Tehnologija polimerov ter Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije za študijski program prve stopnje Poslovanje v sodobni družbi.
Vsi našteti študijski programi se bodo lahko začeli izvajati v študijskem letu 2008/2009.
Vlada RS je izdala še odločbo o nedodelitvi koncesije za izvajanje javne službe v visokem šolstvu Visoki poslovni šoli Maribor, njena vloga  za študijski program prve stopnje Poslovanje  namreč ni izpolnjevala razpisnih pogojev.
 Prav tako je vlada na predlog komisija na podlagi meril za izbiro sklenila, da se koncesija za izvajanje javne službe v visokem šolstvu ne dodeli Visoki komercialni šoli Celje za študijski program prve stopnje Komerciala.

Potrjen novi visokošolski študijski program kozmetika. STA, splet,  torek, 25. december 2007
Svet za visoko šolstvo je potrdil študijski program, ki ga je predlagala Visoka šola za storitve v Ljubljani. Z vpisom prve generacije izrednih študentov naj bi pričeli že januarja 2008, s študijem pa februarja. Diplomanti bodo lahko delali v kozmetičnih salonih, wellness in fitness centrih, zdraviliščih, v proizvodnji in trženju kozmetičnih preparatov itd.

Študentje so za odgovornost, profesorji jim še ne sledijo. D.T., Finance, ponedeljek, 10.december 2007
Na lestvici najboljših MBA študijev vodijo ameriške šole, v Evropi Španci, Francozi in Skandinavci. Med študenti raste zanimanje za družbeno odgovorne teme, zaostaja pa število raziskav  s področja poslovne etike.
Naše poslovne šole so že ujele veter.  D.T., Finance,  ponedeljek, 10.december 2007
Etika je kot predmet  v programu IEDC Bled že 16 let, na EF UL to obravnavajo izbirni predmet poslovna etika. V učbenikih pišejo tudi o odgovornosti.

Pravo je morala. V.Č., Večer,  sobota, 8.december 2007
Ius Software je po internetnem glasovanju izbral deset najvplivnejših naših pravnikov (Miro Cerar, Šime Ivanjko, H. Jenull, R. Knez, F. Matoz, V. Nusdorfer, Marko Pavliha, N. Pirc Musar, Danilo Turk in Gregor Virant. Z moderatorko Š. Mežnar, PF UL so debatirali o aktualnostih, ustavnem sodišču, menedžerskih prevzemih, odnosi pravo-morala-politika in tudi o študiju prava. Po njihovem mnenju vsebuje premalo prakse. D. Turk, ki je desetletje preživel v ZDA vidi v našem izobraževanju, tudi pravniškem, avtoritarno tradicijo. Študenti so poslušalci, profesorji pripovedovalci. Spremembe so nujne, mlad človek mora v polni meri razvijati svoje talente. V ZDA se pravo študira šele podiplomsko, tam pred profesorjem ni 100 ampak 15 študentov, je na razliko opomnil M. Cerar.  Pravni študij je obremenjen s formo na račun vsebine, meni M. Pavliha. H. Jenull pa bi za urjenje v praktičnem pravu pred diplomo vključil splošni pravniški izpit.
Najboljši pravniki kritično o izobraževanju. I. L., Žurnal, 15.12.2007 nedelja, 16.december 2007
Izbrani slovenski najvplivnejši pravniki so na okrogli mizi največ pozornosti namenili študiju in nadaljnjem izobraževanju pravnikov. Marko Pavliha je dejal, da narašča kakovost in ambicioznost študentov, a kljub temu so mnogi med njimi funkcionalno nepismeni, zato je potrebno uvesti več praktičnega dela. Vlasta Nussdorfer opaža, da so mladi pravniki pogosto zbegani, ne znajo se odločiti, katera pravna teorija je v določenem primeru najbolj ustrezna. Izobraževanje bi se moralo prilagoditi dejstvu, da ima večina eno od treh vlog: sodnik,  odvetnik ali tožilec. Vloga tožilca in odvetnika npr. zahtevata retorične sposobnosti, sodniška ne.  Danilo Turk želi več interaktivnega izobraževanja, zdaj je v pedagoškem procesu profesor predvsem pripovedovalec, študent pa poslušalec. Nataša Pirc Musar soglaša, da je v študiju premalo prakse, to je mogoče zapolniti tako, da praktiki predstavljajo primere študentom. Sama vsako leto predava na PF UM. Franci Matoz meni, da se s pripravniki na sodiščih nihče vsebinsko ne ukvarja, pogosto so t.i. tehnično osebje.
Polemika o kazenski zakonodaji. Marjan Čander.  Objektiv, Dnevnik. 22.12.2007
V odmevu na prispevek A. Šelih piše penolog "iz prakse" tudi o izobraževanju sodnikov ni omenja "prizadevanja priznanih članov Inštituta za kriminologijo pri PF v Ljubljani. Moti ga raven medsebojnega komuniciranja pravnih strokovnjakov, ki je podobna kot pri politikih in gospodarstvenikih.  K pisanju ga je spodbudil "izjemno nonšalanten odnos mlajše sodnice do starejše osebe v zaporu zaradi neplačila minimalne globe in njena nepripravljenost prisluhniti starejšemu praktiku". Več človečnosti in posluha imajo starejši sodniki oz. sodnice. Mlajši "si očitno zamišljajo, da pot poklicne kariere vodi preko strogosti, neupoštevanj drugih ipd. Kdaj ste šli s študenti zadnjih letnikov po zaporih in se pogovorili z nami?" Morda bi mladim lahko predstavili sistem kaznovanja  v Angliji in drugod v razvitem svetu. "Ostaja dilema, ali res ostajajo v sodniških službah le mladi, ki nimajo ne strokovnih ambicij ne možnosti (?) za delo drugje v okviru EU."

Uspeh bolonjske reforme je že to, da sploh obstaja. Klemen Miklavič, najmlajši strokovnjak za bolonjsko reformo. J.K.S., Delo,  ponedeljek, 17.december 2007
K. Miklavič, podiplomski študent FDV UL, je bil strokvoni sodelavec slovenske in evropske študentske organizacije (ŠOS, ESIB). Pred štirimi leti je za Delo dejal, da ne more sprejeti "da vodstva univerz svojo odgovornost do prihodnjih generacij skrivajo za avtonomijo".Za magistrsko nalogo raziskuje, kako je bolonjski proces spremenil odnos med trgom dela in visokim šolstvom v Evropi.  Pravi, da je "bolonja" skrajšala študij, na prvi stopnji ljudje pridobijo prenosljive veščine in gredo prej na trg dela, se zaposlijo in se nato morda naprej izobražujejo na drugem področju. Polovica diplomantov gradbeništva npr. ne dela v gradbeništvu.  Nekateri dvomijo o uporabnosti prvostopenjskih diplomantov, opozarjajo na nesmiselno razkosavanje študijskih programov in priznavajo dve stopnji "samo zato, ker tako mora biti".  K. Miklavič pozna dvome naših akademikov in ve, da je reforma mnogim odvečno breme. Kljub spodrslajem meni, da je uspeh že zato, ker se je nekaj premaknilo.
"Univerze se morajo preobraziti, da bodo ustrezale zahtevam sodobnega časa, globalizaciji, zahtevam po družbi znanja, vse bolj masovnemu vpisu na visoko šolstvo itd." Verjame, da bod sčasoma  skoarj vsi dojeli bistvo reforme in tako zasnovali tudi študijske programe. Študentje bodo hitro ugotovili, kateri študij daje več znanja. "Tudi delodajalci bodo verjetno vse bolj ugotavljali kakovost diplom in ne zgolj to, ali diplomo imaš."
Najbolj ga skrbi, da ne bi šli po poti Estonije, kjer je najprej nastalo 50 visokošolskih institucij, nato so uvedli selekcijo in jih zmanjšali na 35. Pri nas je trend ustanavljanja majhnih  institucij, ki "zaradi svojih omejenih finančnih in kadrovskih zmožnosti ne morejo vzpostaviti potrebnih standardov kakovosti. Upam, da bomo še pravi čas spoznali, da je treba zavarovati visokošolsko kakovost in da ni mogoče pričakovati, da bo to opravil trg, kakor predlaga dr. Peter Jambrek."

Uspeh bolonjske reforme je že to, da sploh obstaja. Delo, 14.decembra. PP 29, Andrej Umek, Sobotna priloga, Delo, sobota 29. december 2007  
V odzivu na članek J.Kontler Salamon piše A. Umek, da je treba ocenjevati bolonjsko reformo po tem, koliko prispeva k ciljem lizbonskega procesa, v katerem naj bi EU in Slovenija postala na znanju temelječa družba z več in boljšimi delovnimi mesti. Bolonjski študij ni enako primeren za vse študijske smeri. Tako kot ne velja za medicino "se zaostruje vprašanje o smiselnosti delitve univerzitetnega študija na prvo in drugo stopnjo in s tem o smotrnosti bolonjske reforme za tehniške študije". Posledica bolonjskih reform je diferenciacija univerz. Švicarska univerza ETH  je odklonil bolonjsko reformo študija za inženirje, Nemci ustanavljajo elitne univerze. V Sloveniji "zaradi majhnosti nacionalnega prostora, egalitarističniega vzdušja in visokih stroškov" ni pričakovati "ustanovitve elitno tehniške univerze". Najambicioznejši del mlade generacije bo odhajal na študij drugam, naše univerze ne bodo mogle pritegniti enako kvalitetnih študentov iz tujine. Vprašanje je tudi smiselnost tretje bolonjske stopnje, doktorskega študija, na katerem je samo polovica obremenitve študenta kot na eni boljših univerz v ZDA. "Kvaliteten doktorski študij je osnova, na kateri gradi univerza svojo kvaliteto in svoj ugled v akademskem prostoru. Z doktorandi profesor oblikuje svojo raziskovalno skupino in na njej gradi svojo raziskovalno uspešnost. In končno so mladi, kvalitetni in inovativni doktorji znanosti osnovno gonilo družbe znanja in s tem lizbonskega procesa".

Vse več skepse. Bolonjska reforma. J. Kontler Salamon, Šolski razgledi, 22. 12. 2007
Senat UL se je sestal na izredni seji in potrdil nekaj predlogov bolonjskih programov 1. stopnje, da jih lahko vladni svet za visoko šolstvo obravnava še v 2007 in jih univerza razpiše v prihodnjem študijskem letu.  Komentatorka je vedno manj prepričana, da je "bolonjska reforma najboljše, kar se lahko zgodi evropskemu visokemu šolstvu". Srečanja z evropskimi rektorji potrjujejo, da se bolonjska skepsa širi. Bolonjski študij ni krajši, ampak celo daljši kot prej, število programov se je prekomerno povečalo. Mobilnost študentov je večja, "ne pa tudi - vsaj ne povsod - kakovost študija". Nekatere univerze niso navdušene nad izmenjavo študentov, saj jim lahko najboljši odidejo na podiplomski študij drugam. Podatki o zaposlovanju in večjem znanju bolonjskih diplomantov lahko ozdravijo skepso, a za za to bo treba potrpeti še nekaj let.    Bolonjska reforma izhaja iz Magne Charte, ki so jo rektorji evropskih univerz podpisali v Bologni leta 1988, leta 1999pa so tam podpisali deklaracijo o skladnem visokošolskem razvoju v Evropi. "Gotovo je preobrazba univerz prinesla tudi veliko dobrega, lahko pa bi še precej več, če bi bilo v reformi več vsebine in manj oblike". Tako je z vsemi reformami.

Zavozili smo filozofijo bolonjske reforme. K.K., Večer, sobota, 1. december 2007 
Dr. Pavle Zgaga, PeF UL, poznavalec bolonjske reforme, tudi podpisnik deklaracije v Bologni 1999, v daljšem pogovoru kritično ocenjuje uresničevanje bolonjske reforme visokega šolstva pri nas. 
Po zamudi v prvih letih je bila z novelo zakona 2004 postavljena dobra osnova. Zakonske spremembe po 2005 pa so reformo bodisi blokirale, bodisi reinterpretirale v napačno, nasprotno smer in tako zlomili duha "bolonje"  (npr. "izenačevanje starih in novih stopenj izobrazbe). Vzrok temu je bil, da nismo imeli v akademski kulturi in visokošolski politiki konseza okoli ključnih kategorij. Pogosto spreminjamo le formo, fasado, ne pa akademske filozofije, ostajamo pri isti pameti, pri kateri smo bili. Tako npr.  smo v novih programe dali kreditne točke, obseg literature pa  pri nekaterih predmetih (ne) presega s točkami predviden študijski čas. Ponekod so se resno prizadevali za posodobitev vsebine in večjo izbirnost, nekatere fakultete so se prenove lotile herojsko. Reforma zahteva dodatna sredstva, namesto tega znižujemo  sredstva za visoko šolstvo, posebej za javne univerze, saj zasebne ustanove ciljajo na isti denar. Hkrati si politika ne upa tvegati šolnin. "V tem položaju lahko začne javna sfera toniti v kakovosti." Velika zmota je ustanavljanje novih univerz, da bi dobili kakovost. V Evropi se univerze združujejo. "Univerze so dobre, če imajo močno akademsko kritično maso".  Pomembna je tudi svobodomiselnost.
Tisoč evropskih univerz se bo razvrstilo po kakovosti v več skupin. "Brez resnega premisleka se lahko hitro znajdemo v "občinski ligi"".

Priročnik Zveze evropskih univerz EUA o bolonjskem procesu
EUA Bologna Brochure: Europe's New Higher Education Landscape

Spremembe zakonov in pravilnikov na področju raziskovanja,  šolstva in zdravstva. Uradni list RS 112/2007 z dne 7. decembra 2007: 
<http://www.uradni-list.si/1/kazalo.cp2?urlid=2007112> * Uredbeni del (PDF) <http://www.uradni-list.si/_pdf/2007/Ur/u2007112.pdf>
Med drugim je objavljeno: 
Zakon o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (ZJAKRS), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD-B), Pravilnik o upravljanju s podatki o kakovosti šol, Pravilnik o izvajanju 15. in 23. člena Zakona o javni rabi slovenščine, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izdajanju potrdil o pridobljenih kvalifikacijah zdravnika, zdravnika splošne medicine, zdravnika specialista, doktorja dentalne medicine specialista čeljustne in zobne ortopedije in doktorja dentalne medicine specialista oralne kirurgije, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izdajanju potrdil o pridobljenih kvalifikacijah, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacij zdravnikov in zobozdravnikov.

EU resolucija o novih znanjih in spretnostih za  nova delovna mesta - 4. december 2007
"Resolucija Sveta z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih  za nova delovna mesta" (2007/C 290/01) je objavljena v Uradnem listu EU  št. C 290 (4. december 2007) - glej  <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2007:290:SOM:SL:HTML>

Razpis za  koncesije v visokem šolstvu za izvajanje študijskih programov 1. stopnje - 30. november 2007
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavlja "Javni razpis za dodelitev koncesij v visokem šolstvu za izvajanje študijskih programov prve stopnje". Rok za prijavo je 10. december 2007. Glej<http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=813>
 

Katoliška univerza bo obogatitev našega šolstva. Andrej Naglič, RTV SLO, spletna klepetalnica MMC,  sobota, 1. december 2007
Sedež katoliške univerze bo v Ljubljani, posamezne fakultete bodo tudi v drugih delih Slovenije. Z delom bo začela čez dve leti. Dobrodošli bodo vsi kandidati, ne glede na prepričanje. Poudarek bo na osebni svobodi posameznikov. Če bo dobila koncesijo (sredstva) države ne bo šolnin. S fondacijami bodo pomagali socialno šibkim.

V Beogradu slavili sto let slovenščine. zk, Večer,   ponedeljek, 3. december 2007
P.Popović je v 1907/08 v Beogradu začel poučevati slovensko književnost, pozneje še jezik, na filološki fakulteti.
Od letos je možno v Beogradu študirati slovenščino na diplomski ravni.

Študij komerciale po bolonjskem programu. Finance, torek, 4.december 2007
Visoka komercialna šola Celje prenovila dodiplomski in uvedla nov podiplomski program. Ambiciozni načrti.
Informacije: www.vks-celje.si .
Ustvarjalni navdih in tkanje vezi. Finance, torek, 4.december 2007
OEDC - Poslovna šola Bled ponuja  izobraževanje menedžerjem vsega sveta. razvoj družbeno odgovornih voditeljev. Mednardni profesorji in razredi. Holistični pristop k poučevanju menedžmenta.
Konzorcij za bolonjski magistrski program Poslovodenje in organizacija. Finance, torek, 4.december 2007
EF UL načrtuje spomladi nov študij v sodelovanju z uspešnimi slovenskimi podjetji, z mednarodno primerljivim programom.
Informacije: www.ef.uni-lj.si/kmba .
Nov bolonjski doktorski program ekonomskih in poslovnih ved. Finance,  torek, 4.december 2007
EF UL je v 2008/2009 začela z novim doktorskim programom, ki je primerljiv s programi v državah EU. Dosledno upošteva posebnosti dr.študijev - majhne skupine študentov, dobra in poglobljena temeljna znanja in široka možnost specializacije. Predvpis poteka do konca januarja 2008.
Informacije: www.ef.uni-lj.si
Sodobno znanje in ugledna diploma. Finance, torek, 4.december 2007
O študiju na EPF UM. Bolonjski študijski programi, 3+2+3, magistrski program.

Sodniški poklic poslej dostopnejši, a nič več zastonj. L.D., Dnevnik, torek, 4.december 2007
V dveh letih po spremembi zakona o pravniškem državnem izpitu naj bi bilo polovico več pripravnikov in krajše čakalne dobe za pripravništvo. S predlogom zakona niso povsem  zadovoljni v združenjih sodnikov in študentje PF UL . Opozarjajo na krčenje programa in na to, da imajo zaradi upoštevanja ocen pri študiju večje možnosti diplomanti tistih fakultet, ki so manj zahtevne.

Izobrazbene kvalifikacije prej kot evro. K.K., Večer, sreda, 28. november 2007
EU je na srečanju v Lizboni predlagala Evropski kvalifikacijski okvir, ki  pomagal pri zaposlovanju, saj bo omogočil prevajanje kvalifikacij posameznih držav. Ima osem stopenj izobrazbe od osnovne do doktorata. Uveljavljen je že v V.Britaniji, na Irskem, Malti in v Franciji, druge države pa ga bodo uvedle do 2010.  Do 2012 naj bi dobili poenotene evropske diplome.
Evropski okvir kvalifikacij - EQF - korist za državljane in zapolsovalce.
The European Qualifications Framework: major benefits for citizens and  employers throughout Europe - 26. november 2007
The European Commissioner for Education, Training, Culture and Youth, Mr Ján Figel', today launched the European Qualifications Framework for lifelong learning (EQF) at a major education conference in Lisbon. The EQF will act as a translation device between the Member States' qualifications systems. This will help employers and educational establishments across Europe compare and better understand the qualifications presented by individuals. The core of the EQF system is its eight reference levels, covering the span of basic to the highest level qualifications. The Recommendation specifies that countries should relate their national qualifications systems to the EQF by 2010. By 2012, every new qualification issued in the EU should have a reference to the appropriate EQF reference level, so the benefits to mobility and lifelong learning that the EQF brings will be visible and available to every EU citizen.
Glej <http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/07/1760&format=HTML&aged=0&language=EN>

V Kopru diplomirajo kar po desni. T.K., Dnevnik, 30.11.2007
Na FM UP lahko študent s poklicno maturo konča univerzitetni bolonjski študij, ne da bi napisal diplomsko delo, tako je še le na  medicini.
Vodstvo FM zatrjuje, da je to v skladu s potrjenim študijski  programom in pravili za prehode med programi.  Pravijo, da so obveznosti za zaključek študija lahko tudi drugačne in da je "trg dela tisti, ki presoja,kakšna je vrednost diplome posameznega visokošolskega zavoda".
Fakulteta za management zavrača trditve o možnosti nakupa diplom. STA, splet,  sreda, 28. november 2007
Nekateri mediji (Žurnal24, Obala.net) so pisali, da je na FM UP možno dobiti diplomo (ekonomista 1.bolonjske stopnje) z opravljanjem nekaj diferencialnih izpitov, brez diplomske naloge, za 528-704 evrov. Diplomant neekonomskega področja tako postane diplomirani ekonomist.
FM UP to zavračajo; prehodi med programi so v skladu z predpisi (merili za prehode), pri čemer priznavajo predhodno pridobljena znanja. Vloge obravnavajo individualno. Študij se v nekaterih programih konča s seminarsko nalogo ali zaključeno strokovno nalogo, ne pa z diplomsko nalogo. Pomembno je, da je seštevek kreditnih točk za vse obveznosti 180 za triletne programe.

Plavanje v morju priložnosti.  G.Z., Žurnal24,  četrtek, 8. november 2007
Na zaposlitvenem mostu  FDV UL je bilo nad 800 obiskovalcev.  Dva anketirana študenta sta bila zadovoljna s prireditvijo, "dobiš stike", se naučiš "uporabnih stvari".
M.Kalan Golob, prodekanja FDV UL izrazila upanje, da bo zaposlovalna strategija fakultete uspela. "Danes je običajno, da študentje delajo, kar vpliva na kakovost študija. tega pa nočemo. Ker so delovne izkušnje zelo pomembne, jim namesto zaposlitve omogočamo praktikum".

Priročnik Zveze evropskih univerz EUA o bolonjskem procesu
EUA Bologna Brochure: Europe's New Higher Education Landscape

Bolonjska športna vzgoja? Ne hvala!.  Iztok Klavora, Sobotna priloga, Delo,  sobota, 20. oktober 2007
Predavatelj FOV Kranj UM se sprašuje, zakaj ukinjamo športno vzgojo, ki prispeva k zdravju 90.000 študentov.
Bolonjska športna vzgoja? Ne hvala. Delo, 20.oktobra. Silvo Kristan, PP 29,  Sobotna priloga, Delo, 17.11.2007 sobota, 17. november 2007
Odmev na prispevek I.Klavora, FOV UM, ki je sporočil,  da  študenti po 40 letih ne bodo imeli več obveznega predmeta Športna vzgoja.
Na pismo FOV UM ministrstvu na MVZT ne odgovarjajo, njihova aroganca je znana. Bolj vznemirja pojasnjevanje univerze, "da se v bolonjskih programih športna vzgoja lahko pojavlja le kot izbirni predmet"/.../"naj postane športna vzgoja obštudijska dejavnost, ki jo lahko prevzame študentska organizacija".  Najbolj ga vznemirja, da o "bolonjskem" izrinjanju športne kulture iz visokošolskih programov molči FŠ UL, ki je pripomogla k "razsuvanju" visokošolske športne vzgoje. "Ali res lahko neka "bologna" določa v vseh podrobnostih, kakšno inteligenco želimo izobraževati? Dunaj, Beograd, Bruselj, Bologna...

Študij a la bolognese. Cirila Toplak,   Objektiv, Dnevnik, 3.11.2007 sobota, 3. november 2007
Direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja in predavateljica na FDV UL kritično ocenjuje reformo študija in se zavzema za širšo razpravo o prenovi visokega šolstva.
Prve posledice bolonjske reforme, političnega eksperimenta, na fakultetah, ki so prve vpeljale nove študijske programe povzema z: "Plus ca change, plus c'est la meme chose", "bolj kot se spreminja, bolj ostaja enako. Reforma naj bi študentom prinesla "samostojnejši študij, več interakcije s predavateljem, delo  v manjših skupinah itd." , nekateri so se veselili "nove dinamike, priložnosti za uvajanje sodobnih pedagoških pristopov, boljše izrabe časa, osredotočenja na potrebe študenta". Prinesla pa je manj neposredne interakcije študenta s predavateljem, uravnilovko predmetov glede na število ur, predavalnice s 300, namesto 700 študentov, birokratizacijo učnega procesa z izpolnjevanjem obrazcev,  enako plačilo pedagoškega dela za predmete z 9 ali 99 študenti. Pedagoške enote so se v želji za socialno varnost "potrudile najprej za stoodstotno pokritje zaposlenih s polno pedagoško obveznostjo".  Večje število diplomantov bomo dosegli s "prevajanjem" diplom, strokovna diploma je zdaj univerzitetna, univerzitetna je magisterij,. magisterij doktorat. Skrbi jo skrajševanje študija v imenu "nadzora nad zaposljivostjo". Brez posebne motivacije za študij se bodo diplomanti naučili znanj in veščin, "nimajo pa veselja o pridobljenih znanjih razmišljati in jih povezovati s svojimi izkušnjami". Bolonjska reforma bo "proizvedla množico ozkih "specialistov", ki se bodo v krasnem novem svetu dokazovali s kvantiteto dela in kvaliteto trošenja vedno novih nepotrebnosti, tako slepi od prezaposlenosti, da ne bodo našli časa za vklop zdrave pameti" pri vprašanjih: "Kaj je zares pomembno. Kdo odloča, kaj je pomembno zame?" Vešči bodo zgolj uporabe tehnologij, sprejemali bodo danosti, ne da bi se jih trudili razumeti.
Bolonjska reforma ne rešuje "nobenega od obstoječih problemov slovenskega visokega šolstva, odpira pa veliko dodatnih in nepotrebnih." Napovedane spremembe so v praksi zvodenele in "dokazale dejanski odpor do sprememb v univerzitetnih okoljih", na drugi sprani pa je "na  univerzo uspela zanesti ideologijo trga, ki bo razkrojila izborno bistvo, način delovanja in družbeno vlogo univerze" . Univerza se je za zdaj prilagodila in pasivno začela svojo preobrazbo v tovarno kadrov. V realnosti je na glavo je postavljen ideal univerze, kot ga vidi avtorica, "da so srž univerze študentje, predavatelji pa smo tam, da jim pomagamo postati odgovorni in razmišljujoči subjekti, administracija pa pomaga pri tem predavateljem".
Nedavno sprejeta resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva in "alternativna resolucija" sedmerice profesorjev nista dvignila veliko prahu, "osnutek osnutka zakona" pa je mobiliziral univerze, inštitute študente in sindikate. Avtorica upa, da se bo javna razprava o zakonu nadaljevala z argumenti in tehtnejšimi stališči, kot je obramba "avtonomije". "Ali se bo razprava sploh razvila, pa je odvisno od nas, zainteresirane javnosti, zaposlenih na univerzah, študentov, znanstvenih raziskovalcev, sindikatov v šolstvu, vseh, ki jim ni popolnoma vseeno, kam gre Slovenija. " Se bolj splača vložiti svoj čas v to polemiko, ali nabrati nekaj birokratskih točk za napredovanje? Morano se odzvati, da se ne bomo čez 15 let  zbudili iz naših "srečnih življenj" ob "tekočem traku za modeliranje potrošnikov".

Postaja groteska. Bolonjska prenova. J.Kontler Salamon, Šolski razgledi,  20.10.2007
Polemike okrog bolonjske prenovo dokazuje program konference evropskih univerz EUA, na katerem bolonjski proces ni osrednja točka. Nedavno je rektor tržaške univerze to prenovo označil za grotesko, saj ni bila dobro načrtovana in podprta z zadostnimi državnimi sredstvi. Tudi pri nas  se marsikje študijski programi niso vsebinsko izboljšali. Primer novega predmeta na pedagoških fakultetah o delu z učenci z učnimi težavami dokazuje, da so možne izboljšave, a hkrati tudi neusklajenost našega visokega šolstva, saj tega predmeta ne bo na drugih fakultetah, ki usposabljajo učitelje.  Za mobilnost oz. prihod tujih študentov k nam so zaslužni predvsem študentje in tuji učitelji. Nacionalna skupina za spremljanje bolonjskega procesa se je v mandatu J.Zupana sestala le enkrat.

Vzpostavitev evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje - 6. november 2007
Gradivo, sprejeto v Parlamentu EU: "Vzpostavitev evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje", je na strani <http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2007-0463+0+DOC+XML+V0//SL>.
Poglejte tudi Frequently asked questions: Why does the EU need a European Qualifications Framework? <http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/07/427&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en>

Dvojni študij. P.Š., Mag, torek, 30. oktober 2007
Na Visoko šoli za zdravstvo UL imajo nekateri habilitirani predavatelji diplomo FOV UL, F.Sevšek pojasnjuje, da je so nekateri  po študiju na VŠZ pridobili končali študij (mag., dr.) organizacije zdravstva na FOV Kranj, nekateri pa na FŠ UL ter v V.Britaniji. S preoblikovanjem VŠZ v fakulteto se bodo možnosti za izbobraževanje zdravstvenih poklicev bistveno izboljšale.

Kritično razmišljujoči so tempirana bomba za zdravstveni sistem. Dr. Majda Pahor o položaju medicinskih sester. Intervju.  Objektiv, Dnevnik, sobota, 27.oktober 2007
M. Pahor, sociologinja, predava na VŠZ UL in univerzi Umea na Švedskem. Raziskuje poklic medicinske sestre, njihovo izobraževanje in sodelovanje z drugimi poklici, v okviru širše družbene dinamike. Ugotavlja, da medicinske sestre v Sloveniji izhajajo iz nižjega sloja, večina je žensk, kar pomeni, da so bile že v družini socializirane za podrejanje.  To pogojuje tudi način njihovega sodelovanja z zdravniki in drugimi v zdravstvenih organizacijah. Po izkušnjah s študentkami ugotavlja, da so imajo te ženske iz depriveligiranih okolij   tudi velik emancipacijski potencial, lahko so bolj kreativne, nosilke sprememb, za razliko od študentov medicine, ki se bolj konformno pripravljajo na bolj priznano, plačano vlogo. "Industrializacija skrbi za zdravje" v 19.stoletju je vzpostavila hierarhijo v bolnišnici-tovarni, zdravniku so drugi delavci podrejeni. V razvitem svetu se zdaj uveljavlja timski model, kjer so zdravstveni delavci enakopravno združeni okrog pacienta, v najnovejšem tipu dela pa del tima postane tudi pacient.  Zdravstvena nega, ki izhaja iz preventivnega pristopa, je avtonomna stroka, tako kot medicina, ki je kurativno usmerjena. Čeprav dve evropski direktivi narekujeta timsko sodelovanje in da morajo vsi zdravstveni delavci imeti visoko izobrazbo, pa se v nekaterih ustanovah jemlje avtonomijo zdravstveni negi. Možnosti za premike miselnosti vidi v izobraževanju: "Ustvariti moramo strokovnjake, ki bodo sposobni problem analizirati, predlagati in tudi uveljaviti neke rešitve." So pa problemi s kritično razmišljujočimi osebami, izobraženi tudi več stanejo.  Težave so tudi z izobraževanjem: "Univerze so na splošno rigidne ustanove, zdravstvena nega pa je mlada stroka, ki uporablja veliko "mehkih" kvalitativnih, fenomenoloških metod, zato ji očitajo, da ni znanost".  Na svetu je skoraj milijon medicinskih sester z akademskim naslovom, v ZDA  jih brez visoke šole skoraj ne zaposlujejo več.

Zdravnikov je premalo in so preslabo plačani. M.H., Dnevnik, 22.10.2007
Po različnih ocenah manjka v Sloveniji od 517 do 1800 zdravnikov. Po mnenju zdravniške zbornice so vzroki za to: vmešavanje politike pri omejevanju vpisa na MF, zmanjšan priliv iz nekdanje Jugoslavije in neuresničen prihod zdravnikov iz drugih evropskih držav, večanje deleža žensk med zdravniki (62%(, odliv v druge poklice (7%), omejene možnosti za nadurni/dodatno delo in dolgo izobraževanje (specializacija). S.Svetina, MF UL pravi, da se pomanjkanje zdravnikov pojavlja ciklično, na 14 let. Glavni priliv je z medicinskih fakultet, a iz MF UM bodo prvi prišli šele čez 7-10 let.  MF UL bo svoj delež doprinesla z reorganizacijo študijskega programa; z bolj koncentriranim izobraževanjem naj bi študij končali v 6 namesto v 7 letih, je povedal D.Šuput, dekan MF UL.

V študij gradbeništva uvajajo projektno delo. D.T. , Finance,  ponedeljek, 15. oktober 2007
Prenova študija na FGG UL in FG UM.

Nacionalni sistemi kvalifikacij in vseživljenjsko učenje - 11. oktober 2007
Kratek povzetek publikacije "Role of National Qualifications Systems in Promoting Lifelong Learning"
v PDF:  <http://www.oecd.org/dataoecd/10/2/38500491.pdf>

Sprememba zakona o reguliranih poklicih, Uradni list RS 92/2007, 10. oktobra 2007
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopku priznavanja  kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje  reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki  Sloveniji (ZPKEU-A)
Kazalo Ur.l.RS:  <http://www.uradni-list.si/1/kazalo.cp2?urlid=200792> * Uredbeni del (PDF dokument) <http://www.uradni-list.si/_pdf/2007/Ur/u2007092.pdf>

Za študente farmacije tudi predmet Zdravila v alternativni medicini. STA, splet, sreda, 10. oktober 2007
Na FFA UL ugotavljajo, da  diplomanti potrebujejo tudi znanja o homeopatiji, kitajski medicini, ajurvedi, aromoterapiji in drugih zdravilih oz. izdelkih,
ki nimajo dokazane učinkovitosti. Od letos  bodo ponudili ta znanja v okviru študija, da ga ne bo treba iskati pri samooklicanih strokovnjakih.

Počasnost reform izobraževanja ogroža konkurenčnost EU
Slow pace of reform in education and training threatens Europe's competitiveness in the long term - 3. oktober 2007
There is insufficient overall progress in Europe's education and training  systems towards the goals set in the Lisbon strategy for more jobs and  growth. This is the main finding of the 2007 edition of the European Commission's annual report on progress towards the Lisbon objectives in the field of education and training. The report charts progress since 2000 in the light of key indicators and focuses on  five education benchmarks agreed by the EU States. On the positive side, the number of tertiary-level maths, science and technology graduates continues to increase. However, progress was only moderate for the other benchmarks.
Glej <http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/07/1431&format=HTML&aged=0&language=EN>

Tehnično znanje zaostaja za potrebami industrije. Finance, petek, 28. september 2007 - prvi del - drugi del
Izjave predstavnikov elektro industrije ob pomanjkanju tehničega kadra. Znova vzbuditi zanimanje za tehnične poklice. Interdisciplinarnost zahteva povezovanje fakultet. Obetajo se nova delovna mesta. Podpora študiju ob delu.
Za inženirje elektrotehnike dela in izzivov še dolgo ne bo zmanjkalo. Finance, petek, 28. september 2007 - prvi del - drugi del
J.renko in Zbornice elektronske in elektroindustrije o vse bolj interdisciplinarnem področju, ki zahteva kompleksno izobražene strokovnjake.
Kolektorjevi predlogi za izboljšanje tehničnih študijev. Finance, petek, 28. september 2007 - prvi del - drugi del
Vodilni v podjetju so v anketi predlagali:
Posodobitev sistema izobraževanja in učnih načrtov; večmesečna praksa; prilagojenost programov industriji; opremljenost laboratorijev; sodelovanje fakultet z gospodarstvom; zmanjšanje prehoda v višji letnik brez vseh pogojev; več predavanj strokovnjakov iz prakse; spodbujanje študentov k inovativnosti; uvedba sistema merljive kakovosti za fakulteto, katedro. Preveč je tehničnih raziskav, premalo aplikativnih.

Že po treh letih študija arhitekt tudi v Sloveniji! M.Č., Večer, četrtek, 27. september 2007
FG UM bo v 2007/2008 pričela s študijem arhitekture po treiletnem programu 1.stopnje. Arhitekti z inženirskim profilom bodo sposobni povezovati osnovna in specifična znanja z raznolikih področij.

Učni izidi v visokem šolstvu, konferenca, Zurich, september 2007 http://www.oaq.ch/pub/de/Conference_LO.php
Izbrane  prezentacije s konference:
Sjur Bergan, Qualifications Frameworks in the EHEA: A Real Change of Paradigm?, PDF
Martin Prchal, Conservatoires and Descriptors, PDF
Karl Dittrich, Small Countries, Large Outcomes, PDF
“Defining and measuring learning outcomes in higher education”, ECA International Conference on Learning Outcomes
- Zurich (Switzerland), 3-4 September 2007
European ministers of education (Bergen, May 2005) have agreed that National Qualifications Frameworks should be set up by 2007 and implemented by 2010 in all Bologna signatory countries. As a consequence, higher education institutions are in the process of designing learning outcome oriented courses and study programmes.  This development represents a complete change of paradigm in the higher education sector.
The definition and the measurability of learning outcomes are strictly linked together. Accreditation and quality assurance systems need to adapt to current developments, which is still “work in progress” in most European countries.
ETH (The Swiss Federal Institute of Technology). The OAQ (Center for accreditation and quality assurance of the Swiss universities) is organising this international conference on behalf of ECA (the European Consortium for Accreditation).
Information: http://www.oaq.ch/pub/de/Conference_LO.php

Večja zaposljivost. Prednosti, slabosti bolonjskih študijskih programov. L.K.F., Primorske novice, sreda, 26. september 2007
FHŠ UP je bila prva med humanistično-družboslovnimi fakultetami, ki je prenovila programe (2006), saj so že od ustanovitve 2001 izvajali študij po t.i. anglo-saksonskem sistemu (kreditne točke, tutorstvo, izbirnost predmetov, interdisciplinarnost).  Slabost izbirnosti je, da so bili študenti "zmedeni",  predmete so izbirali poljubno, nekaterih predmetov zato niso mogli realizirati. Zato j tutor, ki je v 1.letniku določen študentu, pomaga izbrati predmete. Zavzemajo se za karierni center na ravni univerze, ki bi povezoval študente z delodajalci.

Uvajanje bolonjskih programov. Studio ob 17-ih, Radio Slovenija 1, sreda, 26. september 2007
Daljši pogovor, na katerem so sodelovali: Primož Pristovšek, direktor direktorata za znanost in visoko šolstvo MVZT, Marjan Veber, profesor FKKT UL, Jože Duhovnik, profesor FS UL, Neva Šlibar, profesorica FF UL in docent Niko Jež, FF UL.

Univerza v Mariboru na pol poti do bologne. Ž.L., Večer, torek, 18. september 2007
V Sloveniji od 91.400 študentov zgolj 13.400 študira po novih "bolonjskih" visokošolskih in univerzitetnih programih. Polovica programov še ni prenovljenih, najbolj naprej je UP z dvema tretjinama programov, najbolj zamuja UL s tretjino prenovljenih. UM bo letos izvajala polovico prenovljenih dodiplomskih programov (35 od 72).
D.Radonjič, nekdanji prorektor UM pravi, da bodo uspeli prenoviti programe do roka 2009/2010. ustanavljajo tudi nove fakultete (za energetiko v Krškem in za turizem v Brežicah). Težave s prenovo so na tehniških fakultetah in na FF UM.
K.Kolenc Kotnik, prodekanja FF UM pričakuje s prenovljenimi programi finančne, kadrovske in prostorske obremenitve. Ustanovili bodo oddelek za psihologijo. Za študente bo "še več možnosti v povečani ponudbi novih študijskih programov, možnost opravljanja dela študijskih obvez na tujih univerzah in povezovanja z različnimi domačimi fakultetami in univerzami".
Avtor meni, da bo potrebna tudi prenova na področju zaposlovanja, saj je za večino delodajalcev zaposlitev študentov oz. slabše kvalificirane delovne sile še vedno ugodnejša od zaposlitve diplomantov.

Priznavanje kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, Poročevalec DZ 84 (14. 09. 2007) <http://www.dz-rs.si/index.php?id=374&unid=PUB|23816A259B6FEE13C1257356002B981B>
Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide k predlogu  zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o postopku priznavanja  kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje  reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (ZPKEU-A) - druga obravnava - EPA 1493 - IV

Novi programi na ljubljanski ekonomski fakulteti. Izobraževanje za vse, tematska priloga, Dnevnik 31.8.2007
Pogovor z D.Pučkom, dekanom EF UL. Prva generacija bolonjskih programov na EF UL bo oktobra 2007 v tretjem letniku. Moti jih, da je zakon (2004) izenačil stopnjo starih diplomantov univerzitetnih programov in novih magistrov 2.bolonsjke stopnje. Nekatere fakultete bodo zato izvajale samo stare programe magisterija znanosti, kar pomeni, da je interes za nove magisterije slabši od pričakovanja.  Pač pa so nad možnostjo nadaljevanja študija navdušeni diplomanti visokih strokovnih šol. EFUL pripravlja nove programe za management v športu in turizmu.

Reforme upravljanja visokega izobraževanja v Evropi in njihov vpliv na reforme študijskih programov
The extent and impact of higher education governance reform across Europe in The extent and impact of higher education curricular reform across Europe
- 20. avgust 2007 
Dve študiji "The extent and impact of higher education governance reform across Europe" in "The extent and impact of higher education curricular reform across Europe" sta na strani <http://ec.europa.eu/education/doc/reports/index_en.html>

Ugotavljanje učnih/študijskih izidov: Povzetek prvega sestanka izvedencev
Assessing Higher Education Learning Outcomes: Summary of a First Meeting of Experts - 20. avgust 2007
OECD poročilo "Assessing Higher Education Learning Outcomes: Summary of a First Meeting of Experts" dobite v PDF formatu na naslovu <http://www.oecd.org/dataoecd/15/5/39117243.pdf>

Enotno visokošolsko izobraževanje. L.K., I.L., Dobro jutro, sobota, 1. september 2007
Kratka predstavitev ciljev bolonjske deklaracije (1989), novih stopenj študija in bolonjskega procesa v Sloveniji. Na MVZT menijo, da poteka počasneje kot bi želeli, še posebej na področju naravoslovja in tehnike na UL. Novi študijski programi se morajo uvesti najpozneje do št.leta 2009/10.

ZA DNEVE OD 28.JULIJA DO 31.AVGUSTA 2007 SMO USPELI IZBRATI IN POVZETI LE NEKATERE ČLANKE .PRIPOROČAMO, DA  ZA TO OBDOBJE POBRSKATE PO KLIPINGU TUDI SAMI.

petek, 31. avgust 2007- prvi del - drugi del    četrtek, 30. avgust 2007 sreda, 29. avgust 2007  torek, 28. avgust 2007  ponedeljek, 27. avgust 2007 nedelja, 26. avgust 2007 sobota, 25. avgust 2007   petek, 24. avgust 2007 četrtek, 23. avgust 2007 sreda, 22. avgust 2007  torek, 21. avgust 2007 ponedeljek, 20. avgust 2007 nedelja, 19. avgust 2007 sobota, 18. avgust 2007 petek, 17. avgust 2007 četrtek, 16. avgust 2007 sreda, 15. avgust 2007 torek, 14. avgust 2007 ponedeljek, 13. avgust 2007 nedelja, 12. avgust 2007 sobota, 11. avgust 2007 petek, 10. avgust 2007  četrtek, 9. avgust 2007  sreda, 8. avgust 2007  torek, 7. avgust 2007  ponedeljek, 6. avgust 2007 nedelja, 5. avgust 2007  sobota, 4. avgust 2007 petek, 3. avgust 2007 četrtek, 2. avgust 2007  sreda, 1. avgust 2007  torek, 31. julij 2007  ponedeljek, 30. julij 2007 nedelja, 29. julij 2007 sobota, 28. julij 2007

 

V Bruslju primanjkuje slovenskih tolmačev. Radio Slovenija,  sobota, 21. julij 2007
O. Kosmidu iz Evropskega parlamenta je opozorila, da bo za delo v institucijah EU med predsedovanjem Slovenije EU manjkalo vsaj 80 tolmačev. Službe zlahka dobijo doma in ne marajo potovati. E. Štupar iz sekretariata vlade pravi, da se jih na študij tolmačenja vpiše premalo, na MVZT pa da na vpis nimajo vpliva in zagotavljajo tretjino denarja za študij. N.Kocjančič. Okorn predstojnica oddelka FF UL pravi, da je dve tretjini akreditiranih tolmačev z njihovega oddelka. Akreditacijski izpit za tolmača jih opravi 4-8 na leto.

"Bolonjska arhitektura" doktorskega študija? Pavle Zgaga,  Vestnik UL, št. 3-4/2007  
Poznavalec bolonjskega procesa piše o nekaterih ključnih temah v razpravah o doktorskem študiju v Evropi.
Izzivi množičnega visokega izobraževanja so dosegli doktorski študij. Struktura in organizacija doktorskega izobraževanja. Magistrski in doktorski študij. Akademski in profesionalni doktorati - vprašanje zaposljivosti. Doktorsko izobraževanje in raziskovanje.
Avtor končuje s priporočili ustanovam, ki resno ciljajo na povečanje števila doktorskih kandidatov, da si prizadevajo ustvariti inovativno, kvalitetno in stimulativno raziskovalno okolje, da tekmujejo za  projekte pri javnih in zasebnih fondih, da krepijo in širijo raziskovalne aktivnosti, privabljajo talentirane mlade iz čim širšega sveta in da se povezujejo, zlasti mednarodno, z drugimi akterji. Pojem "kritične mase" je pri tem odločilen, in tu je šibka točka pri moderniziranju doktorskega študija v Sloveniji. (B.M.)
 

Učinkovitost in pravičnost izobraževanja in ogrodje kvalifikacij za vseživljensko učenje - mnenje odbora regij EU
V Uradnem listu EU št. C 146 z dne 30. 6. 2007 je objavljeno "Mnenje Odbora regij o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja in vzpostavitvi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (2007/C 146/12)" - glej  <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2007:146:SOM:SL:HTML>

 

Priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti na UL - 9. 7.2007
"Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti" Univerze v Ljubljani dobite na strani <http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/statut_in_pravilniki/pravilnik_o_postopku_in_merilih_za_priznavanje_neformalno_pridobljenega_znanja_in_spretnosti.aspx>
 

 

• Tranparentnost kvalifikacij, priznavanje neformalnega znanja in prenos kreditnih točk - poročilo - 11. 6. 2007
  Publikacijo "Thematic group on transparency of qualifications, validation of non-formal and informal learning, credit transfer : background report".- Luxembourg : EUR-OP, 2007. - 31 str. v PDF formatu dobite na naslovu <http://www.tg4transparency.com/Background_report.pdf>

 

• Uvajanje magistrskega študija morske biologije. Radio Koper, sobota, 9. junij 2007
  Jeseni bodo s skupnim magistrskim študijem morske biologije začeli UP, Univerza v Trstu ter  tržaški institut za oceanografijo in Mroska biološka postaja v Piranu nacionalnega inštituta za biologijo.

 

• Na morje skoraj vsi. Maturitetne, izpitne in ostale visokošolske vročice. J.Kontler Salamon, Šolski razgledi, 16.6.2007
  Komentatorka ugotavlja, da so letošnje prijave pokazale, da bolonjski študiji niso več magnet, ki privlači kandidate.  Nekatere fakultete  menijo, da se z bolonjskimi programi ne mudi, saj prinašajo samo dražje programe. Ne bo več absolventskega staža, za enako stopnjo bi treba študirati leto dni dlje. Želi počitnice resornemu ministru, da bi bila jesen manj stresna od pomladi.
   
• Živeti bolonjo. Znanost napoveduje. Delo, četrtek, 14. junij 2007
  V 18.6. 2007  je bil  na FDV UL posvet "Živeti bolonjo", na katerem so predstavniki UL, UM, UP in zagrebške univerze ter študentov  predstavili prednosti, izzive in težave izvajanja bolonjskega študija.
• O posvetu o prednostih, izzivih in težavah bolonjskega sistema študija. Radio Slovenija 1, torek, 19. junij 2007
  Predstavniki in študenti EF, FDV in FU UL  so govorili o uvajanju bolonjskega študija. A. Kocijančič, rektorica UL je dejala, da nam je oz. bo Bologna dala vetra, a smo identificirali najšibkejše točke v izvajanju prenovljenih programov. Študenti pravijo, da "bolonja" sicer prinaša praktično timsko delo, a tudi večjo obremenitev; želijo primerjavo našega študija s tujimi fakultetami. Z. Kolarič, FDV UL pravi, da je problem omogočiti študentom izbiro predmetov na drugih fakultetah, zato so EF, FDV in FU podpisale sporazum o sodelovanju pri tem.  (B.M.)
  Preobremenjenost zaradi preveč predmetov in izpitov. S.D., Večer, torek, 19. junij 2007
  Na posvetu "Živeti bolonjo" na FDV UL so govorili o težavah uvajanja novega načina študija. Julijana Kristl, prorektorica UL je povedala,  da pri nas bolonjski sistem  uvajamo postopoma, letos bo razpisanih 166 bolonjskih študijskih programov, večinoma na UL, 65% jih je še na  prenovo še čaka.  reforma zahteva "spremembe v vedenju učitelja in učenca, pa tudi prilagoditev fakultete". Študenti  v teh programih so preobremenjeni, preveč je predmetov in izpitov, posledica je parcialno učenje in manj znanja. Monika Kalin Golob, FDV UL ugotavljajo, da imajo letos 173 tujih študentov, posledica tega je preobremenjenost profesorjev, ki morajo imeti predmete tudi v angleščini. Študenti FDV UL opozarjajo na neustrezno porazdeljene oblike dela, kreditni sistem, kjer imajo vsi predmeti po 5 točk in veliko domačih pisnih nalog. Na EF UL so študenti zadovoljni z timskim reševanjem problemov, informacijami o študiju, s pedagoškim delom in tujimi predavatelji. Maja Makovec Brenčič, EF UL pravi, da so za uspeh potrebni dobri učitelji, tudi iz tujine, veliko izbirnih predmetov, karierni in pedagoški center,  pouk v angleškem jeziku, denar iz gospodarstva  Študente FU UL motijo prevelike skupine študentov na vajah, hvalijo pa dostopnost učiteljev, nove metode dela in tuje profesorje. Srečo Devjak, FU UL pravi, da je pomembno partnerstvo z gospodarstvom, ki naj opozarja na potrebno znanje diplomantov, kar omogoča njihovo zaposljivost . (B.M.)

• Brez diplome po magisterij v Ameriko. L.J., Direkt, petek, 22. junij 2007
  H.P.Radmilovic je pridobila magisterski naziv na univerzi Arkansas, čeprav predhodno ni končala dodiplomskega študija v Sloveniji. Na MVZT pravijo, da so pomembni pogoji, ki jih postavlja posamezna univerza v tujini, čeprav taka pot do magisterija pri nas ni mogoča.
   

 

• Ameriški ideali, evropske iluzije, slovenska stvarnost. Bojan Bugarič, Objektiv, Dnevnik  (-online, splet), ponedeljek, 4. junij 2007
  Bolonjska reforma naj bi se zgledovala po anglo-ameriškem modelu visokega šolstva. Avtor se sprašuje ali so cilji te reforme uresničljivi. Ne pričakuje v predvidljivi prihodnosti močnejšega "skupnega trga" visokega šolstva v Evropi. Meni, da ameriški model za Evropo ni primeren. To ne pomeni, da morajo evropske univerze "ostati pod  močno državno kontrolo", brez avtonomije in zasebnih virov financiranja. Tako javne kot zasebne institucije bodo morale ponujati državljanom kakovostne storitve. "Zgolj dejstvo, da so univerze zasebne, majhne in "regionalno" porazdeljene, samo po sebi ne jamči večje kakovosti". Važna je kakovost programov. Dokler ne vemo, v čem so novi programi boljši, so šolnine neprimeren ukrep.  Država naj postavi pravila igre, ne pa direktorjev univerz. Osnutek visokošolskega zakona ne posega v kadrovsko zaprtost univerz. Glavno merilo za izbor profesorjev in delitev sredstev za raziskovanje naj bodo "mednarodni dosežki: objave, raziskave etc". Za reformo je potrebno "predvsem soglasje med vsemi akterji". Namesto sindikalnih protestov, ki strašijo z "amerikanizacijo" visokega šolstva, diskvalifikacij piscev zakona, premajhne samokritičnosti javnih univerz in premalo "dialoške" usmeritve ministra potrebujemo "resen in stvaren dialog o problemih in sestavinah reforme", nato pa (tudi) zakonske spremembe.

• Študenti o Bolonjski reformi. K.C., Gorenjski glas, ponedeljek, 30. april 2007
  A.Rant, FOV UM, 4.letnik, pravi, da gre za uvajanje enotnega visokega šolstva v Evropi, kar je dobro če greš študirat v tujino. Študij je razdeljen v dve stopnji, s kreditnimi točkami in več izbirnimi vsebinami.
  M.Vilfanu, EF UL, 3.letnik, reforma ni všeč. Bistvo naj bi bilo, da bi študenti dobili manj splošnega, več specializiranega znanja. A to ni to, kar so obljubljali.
  H.Tušek, FDV UL, 4.letnik, meni, da gre za povezovanje teoretičnega in praktičnega znanja, temeljni predmeti so v prvem letniku. Moti lov na kreditne točke, tudi do 15 predmetov letno, kar omejuje razumevanje snovi.
  T.Kovačič, FDV, 4.letnik meni, da je  boljši "bolonjski" predmetnik, a se urniki prekrivajo, lahko bolj izbiraš predmete, magisterij so skrajšali za eno leto, kar je negativno "in glede na to, da bomo mi študirali dalj časa, bomo verjetno imeli več znanja".

   

• Predlog sklepa o spremembah Sklepa o razmestitvi dodiplomskih študijskih programov v študijskem letu 2007/08 - 23. 4. 2007
  na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v postopku obravnave" je objavljen Predlog sklepa o spremembah Sklepa o razmestitvi dodiplomskih študijskih programov v študijskem letu 2007/2008 - glej <http://www.ukom.gov.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/?18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%327ac5c6f140f5905bc12572c3004dac99%3FOpenDocument>
   
• Posodobitev pedagoških študijskih programov v mednarodnem kontekstu - 7. 5. 2007
  Posvet z mednarodno udeležbo pod naslovom "Posodobitev pedagoških študijskih programov v mednarodnem kontekstu" bo
  na Pedagoški fakulteti v Ljubljani v četrtek 17. maja 2007 od 9. do 16.30 ure.
  Glej <http://www.pef.uni-lj.si/prenova2.html> 
   
• Glavni je boj za talente. Z.K., Večer, ponedeljek, 30. april 2007
  V razmerah globalne konkurence in hitrih sprememb se zahteve delodajalcev spreminjajo. M.Svetličič, FDV UL pravi, da delodajalci formalni izobrazbi ne pripisujejo več največjega pomena, pomembnejša so mehka znanja, pogajalske spretnosti, delo z drugimi, vrednote in motivi.  Tudi za Slovenijo postaja značilnost hitro menjavanje poklicev. Zaradi konkurence Kitajske in Indije je postala pomembna medkulturna dimenzija. "In ni pomembno enciklopedično znanje, ker je to mogoče dobiti na internetu, ampak je pomembna sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja".

• Okvir aktivnosti za vseživljensko učenje kompetenc in kvalifikacij, - 7. 5. 2007
  Evropski socialni partnerji so pripravili evalvacijsko poročilo "Framework  of actions for the lifelong learning development of competencies and qualifications".
  V angleščini, nemščini ali španščini na  <http://www.trainingvillage.gr/etv/News/Default.asp?idnews=2461>

• Študija P.Zgage o bolonjskem procesu v globalnem okviru - 14. 3. 2007
  Izšla je študija dr. Pavleta Zgage "Looking out: the Bologna Process in a Global Setting: On the "External Dimension" of the Bologna Process". Oslo: Norwegian Ministry of Education and Research, 2007.Knjiga je v PDF formatu dostopna na naslovu <http://www.bolognaoslo.com/expose/global/download.asp?id=51&fk=29&thumb=>

• Medicina, poslanstvo v vsakem pogledu. Prim.dr. Gregor Pivec. M.S.-M., Nedeljski, 22.4.2007
  G.Pivec, Mariborčan, kirurg, direktor mariborske bolnišnice, je s predstavniki vlade podpisal projekt razvoja Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Na vprašanje o  MF UM pravi, da  so program pisali po vzorih iz ZDA, Anglije in predvsem Finske. "Potrebujemo kakovostnega zdravnika diplomanta, ki je strokovno usposobljen za delo, human, pozitiven, empatičen do bolnika".  Na fakulteti bodo veseli vseh profesorjev in strokovnjakov, tudi iz Ljubljane in drugih centrov, MFUM je že sklenila dogovore s fakultetami v Nemčiji, Avstriji, na Finskem, Hrvaškem in drugod. Glavno odgovornost ima na plečih dekan prof.Kranjc.

• V ZDA imajo prednost študenti MBA. V.T. Dnevnik, 21.4.2007 sobota, 21. april 2007
  V ZDA se velika podjetja zanimajo za tiste z diplomo MBA (Master of Bussines Administration), v Sloveniji pa ne, podjetja jih redko iščejo, želijo predvsem managerje z izkušnjami. Pri nas MBA podiplomski študij izvajajo na EPF UM - šolnina 7000 evrov, EF UL - 8500 evrov in IEDC Bled - 25.000 evrov.
   
• Benedetti: Tolmačev za slovenščino za pol manj od potreb. Intervju.  STA, splet, ponedeljek, 23. april 2007
  M.Benedetti, direktorat EK za tolmačenje, pravi, da bi morali usposobiti 80 tolmačev za slovenščino, za kar je potrebno 8-10 let. O izobraževanju tolmačev na UL je bil sklenjen dogovor leta 2001. Problem je tudi, da številni niso pripravljeni delati v Bruslju.
   
• Priznavanje znanja pridobljenega z neformalnim učenjem in prenos kreditnih točk
  Transparency of qualifications, Validation of non-formal and informal learning, Credit transfer - 16. 4. 2007
  Publikacijo "Thematic group on 'Transparency of qualifications, Validation of non-formal and informal learning, Credit transfer' - Background report"
   v PDF na  <http://www.tg4transparency.com/Background_report.pdf>.
  The Leonardo da Vinci Thematic Group on "Transparency, Validation & Credit transfer" ima spletno stran na naslovu <http://www.tg4transparency.com/> 
• Učenje ni samo zlivanje v vedro. I.D. Finance, torek, 24. april 2007
  Irski pesnik je dejal, da "učenje ni samo zlivanje v vedro, ampak tudi prižiganje ognja", razmišlja D.Radonjič UM. Plemen potegne kisik, znanje še bolj vzplamti. Brez znanja ni uspeha, produktivnosti razvoja.  D.Purg, IEDC Bled pravi da se šola razvoja v smeri timskega in interdisciplinarnega pristopa, poudarek je na celovitem osebnostnem razvoju, mreženju, povezovanju ljudi z vizijo. Menežer mora biti "oseba s širokim znanjem in dobrimi komunikacijskimi in organizacijskimi sposobnostmi, ki je predana svojemu delu in ji delo pomeni strast. Spoštuje svoje sodelavce in jim pomaga pri razvoju ter ima moralno integriteto", pravi D.Purg.
  Za spremembe so potrebna znanja. Intervju. Prof.dr.Dušan Radonjič, predstojnik študija MBA na EPF UM. Finance,  torek, 24. april 2007
  MBA se bo še bolj razmahnil. Finance, torek, 24. april 2007
  M.Jaklič, EFUL, o bolonjski prenovi in MBA. EF uvaja konzorcijski magistrski študij prilagojen podjetjem.
  Svoji karieri odprite prava vrata. Intervju. prof.dr.Maks Tajnikar svetuje študij na novih bolonjskih podiplomskih programih. Finance, torek, 24. april 2007
  Potreb po izobraževanju več, časa manj. Finance, torek, 24. april 2007
  D.Pučko, prodekan EF UL pravi, da sodobni didaktični pristopi omogočajo večjo učinkovitost izobraževalnega procesa.
  Bolonjski in stari podiplomski programi. (oglasna priloga), Finance, torek, 24. april 2007
  FM UP podpira izmenjavo študentov in pripravlja nov doktorski študij.
  Dekanova izjava in zgodovina: Spodbujamo k individualnemu raziskovalnemu delu. (oglasna priloga), Finance, torek, 24. april 2007
  E.Žižmond, dekan "UP Fakulteta za management Koper".
  Podiplomski študenti o UP FM: Pogled v prihodnost. (oglasna priloga), Finance, torek, 24. april 2007
  MBA program pri ICPE širi obzorja (oglasna priloga), Finance, torek, 24. april 2007
  Mednarodni center za promocijo podjetij ICPE izvaja MBA od 1989 skupaj z EF UL, priznan je kot magisterij.
   
• O izobraževanju na področju marketinga. Večer, ponedeljek, 23. april 2007
  Srečanje Društva za marketing s predstavniki fakultet, ki se ukvarjajo z marketingom (EF in FDV  UL) in predstavniki podjetij.

• Kje bodo jeseni bolonjski programi prvič. D.T. Finance, torek, 10. april 2007
  Za št.l.2007/2008 so na UL prvič razpisani programi na BF, FA, FE, FMF in NTF, na UM  na FERI, FG, FNM, FVV in FS, na UP na FHŠ, FMNIT, VŠT ter VŠZ. Trenutno je bolonjskih 37% vse programov, preostali se morajo preoblikovati do 2009.
  Trije novi magisteriji. D.T. Finance, torek, 10. april 2007
  EF UL bo jeseni začela izvajati tri nove magisterske programe: Management v športu, Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu (v sodelovanju z  MF, FFA, VŠZ UL, EPF, FOV UM) ter Turistični managaement (izvajal se bo tudi v Španiji in na Danskem).
  Zmeda se bo jeseni nadaljevala.  Bolonjska reforma. D.T. Finance, torek, 10. april 2007
  Nekatere fakultete bodo jeseni izvajale tako stare kot nove magistrske programe polege tega pa še stare specialistične. Povpraševanje po novih drugostopenjskih programih zato manjše.
  Minister Zupan potrjuje razpis obeh vrst programov. D.T. Finance, torek, 10. april 2007
  MVZT bo fakultetam dovolilo tako bolonjske (2.stopnja)  kot znanstvene (3.stopnja) magisterije. Razpis bo izšel do konca maja.
  Tudi na IEDC Bled pripravljajo bolonjski magisterij. D.T. Finance, torek, 10. april 2007
  Pomagamo iz bolonjskega labirinta.  D.T. Finance, torek, 10. april 2007
  Odgovori na vprašanja o starih in novih študijskih programih: Kdo se lahko vpiše na nov magisterij, kakšne so možnosti po specializaciji, zakaj stopnja izobrazbe ni enaka ravni izobrazbe, razlike med visokošolskim strokovnim, univerzitetnim in magistrskim programom, kateri naziv lahko uporabljam.

• Študij varstvoslovja odslej bolonjski. D.T. Finance, ponedeljek, 2. april 2007
  FVV UM je prvič razpisuje visoko strokovni in univerzitetni študijski program, oba trajata na 1.stopnji 3 leta. Možno bo nadaljevati študij na 2.stopnji, za strokovni magisterij. Študij varstvoslovja je v zadnjih letih precej priljubljen.
    
• Znova o Krkovičevi izobrazbi. M.R. Dnevnik, četrtek, 5. april 2007
  MVZT, ki je zavrnilo zahtevo po priznanju izobrazbe na enoletnem Royal College of Defence Studies c V.Britaniji bo o tem ponovno odločalo, saj je dobilo dokaze, da gre za izobraževanje za višje oficirje in nosilce vodstvenih funkcij.

• Več poti do poklica trenerjev. dud, Dnevnik,  torek, 17. april 2007
  FŠ UL je dala že veliko uspešnih trenerjev, seminarje za licenco za trenerja pa izvajajo v sodelovanju s FŠ tudi različne športne zveze (nogometna, košarkarska, rokometna...) . Vprašani slovenski trenerji  so dejali o študiju na FŠ, da daje zagotovo nekaj teoretičnega znanja, ni pa študij ključen za uspešno trenersko kariero.
   
• Vse se ponavlja. Visoko šolstvo. J.Kontler Salamon, Šolski razgledi, 17.3.2007
  Fakultete naj bi organizirale stopenjski študij, praktične predmete naj bi prenesli v prva dva letnika; višje šole naj ne bi sodile v univerze, visokošolske ustanove naj bi širili zunaj obstoječih središč; poprečnim študenti naj bi omogočili, da v roku dokonča študij, tudi z združevanjem sorodnih predmetov, krčenjem snovi, povečanjem praktičnega dela študentov na račun teoretičnega, specializacijo v višjih semestrih in zaostrenimi merili za vpis v višji letnik. Tako je govoril Krste Crvenkovski, oktobra 1959 v zvezni skupščini (FLRJ, B.M.) ob predlogu za reorganizacijo univerz. O tem piše A.Gabrič v knjigi: Šolska reforma 1953.1963, Inštitut novejše zgodovine, Lj.
  Komentatorko ti predlogi spominjajo na predlog nacionalnega programa visokega šolstva (2007). Večina omenjenih predlogov se ni uresničila, študij je predlog, mnogo jih ne diplomira. Da so univerze izven središč deležne različne naklonjenosti države, kaže primer investicije na UP, v času priprave Mediteranske univerze.
  V visokem šolstvu je "le malo resnično novega", to velja "tudi za napake in zablode".
  Dileme stopenjskega študija in zadrege z maturo. J.K.S. Delo, ponedeljek, 19. marec 2007
  Pogovor z A.Gabričem o slovenski visokošolski reformi pred pol stoletja, o čemer piše v svoji knjigi Šolska reforma 1953-1963.
  Zardi gospodarskih potreb se je začel razvijati izredni študij, politiki so bili naklonjeni krajšim programom, čemer so se nekateri na univerzi upirali.  Leta 1050 smo imeli v ljubljani dejansko tri univerze oz. združenja (poleg UL še tehniška visoka šola in medicinska visoka šola, vse z rektorji) ter še agronomsko in gozdarsko ter teološko fakulteto. Leta 1052 so se. razen teološke združile nazaj v UL.  Obstajala je matura, interna, ki so jo leta 1960 naredili lažjo, dijaki so pisali raziskovalne naloge doma, nato so to spet spremenili, izbirati je bilo mogoče med matematiko in slovenščino. Vpisno politiko so komunisti prepustili univerzam.

• Kako poteka bolonjska prenova na evropskih univerzah - posvet
  Posvet, namenjen dekanom in prodekanom, ki pripravljajo in vpeljujejo nove študijske programe,  je pripravila UL  5.aprila 2007 ob  9 uri v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. Na temo: Kako poteka bolonjska prenova na evropskih univerzah / Trendi v prenovi univerzitetnih študijev  so govorili D.Kladis (Kam pljujejo evropske univerze -spoznanja v raziskavi TRENDS V, P.Zgaga (Evropske univerze na križišču med tekmovalnostjo in privlačnostjo) in M.Tajnikar (Bolonjska reforma kor način izboljšanja visokošolskega procesa izobraževanja).  Udeležence sta pozdravila A.Kocijančič, rektorica UL in D.Lesjak, državni sekretar MVZT.

  Trends V aims to gather information from as many European higher education institutions as possible in order to assess progress and identify issues that require further attention. A Trends V Questionnaire which has been sent out to higher education institutions in the 45 countries of the Bologna Process. The results of this questionnaire will be followed up by other activities – national events, institutional site visits and focus groups – to ensure that both quantitative and qualitative information is gathered for the Trends V report. The final report was presented both at the 4th EUA Convention of Higher Education Institutions
  "Europe's universities beyond 2010 - diversity with a common purpose" Lisbon, Portugal, 29-31 March 2007  and will be presented at the Summit of Ministers of Education in London, 17 - 18 May 2007.  http://www.dfes.gov.uk/bologna/index.cfm?fuseaction=events.list 
  - Bologna National Report: Slovenia

• Evropski kvalifikacijski okvir v terciarnem izobraževanju - avstrijska primerjalna analiza
  Europäischer Qualifikationsrahmen - EQF im Kontext der tertiären Bildung : Analyse auf der Grundlage eines ausgewählten Ländervergleichs - 3. 4.2007
  Publikacijo Lorenz Lassnigg [et al.]: Europäischer Qualifikationsrahmen - EQF im Kontext der tertiären Bildung : Analyse auf der Grundlage eines ausgewählten Ländervergleichs (tudi povzetek v angleščini) dobite na strani <http://www.equi.at/studie_2_54.htm>
   
• Zadrege z izobrazbo. Bolonjska prenova. J.Kontler Salamon, Šolski razgledi, 31.3.2007
  Komentatorka se sprašuje: "Prvostopenjski diplomanti na slepem tiru?"
  F.Sevšek, dekan VŠZ UL je vesel možnosti, da bodo imeli njihovi diplomanti možnost študija na treh stopnjah, tudi doktorata in da bo VŠZ postala fakulteta. Vendar ima pomisleke glede bolonjske reforme, ki naj bi študij skrajšala, saj se dogaja nasprotno. fakultete dokazujejo, da prvostopenjska diploma ne daje dovolj znanja za poklic. Zakaj torej imeti stopenjski študij? zakaj mučiti študente z vmesno diplomo, ki zbuja lažne upe zaposlitve? Le na nekaterih tehniških študijih znajo ceniti tudi dobro zasnovan prvostopenjski študij. Za delo učiteljev v šoli prevladuje težnja, naj bi imel učitelj drugostopenjsko izobrazbo, ki je po novem primerljiva z univerzitetno izobrazbo. Za delo v vrtcih pa bo verjetno dovolj prva stopnja, čeprav strokovnjaki trdijo, da tam delo ni strokovno manj zahtevno.  Rešitev iz začaranega kroga vrednotenja izobrazbe je po njenem v tem, da bi o namestitvah in plačah odločala kakovost in ne formalni status izobrazbe.

• M.Pahor: Medicinske sestre in univerza. Založba Izolit, Mengeš, 2007
  Knjiga - pričevanje  o nastajanju in evalvaciji študijskega programa (VŠZ UL) in o pomembnem, a ne dovolj cenjenem poklicu in njegovem razvoju v smeri akademizacije.
   
• Kos bolonjski prenovi. Izobraževanje učiteljev. Šolski razgledi, 17.3.2007
  Dekana FF UL in FF UM sta povabila na posvet dekane fakultet za izobraževanje učiteljev.  Ugotovili so, da so v bolonjski prenovi nedorečena izhodišča za izobraževanje učiteljev. Priporočajo, da morajo diplomanti novih programov dobiti naziv "magister profesor", obstoječa izobrazba naj se ne znižuje. Sklepi: Učiteljski poklic je nacionalno reguliran, o tem naj se odloča partnersko. 2. Za učitelje naj bo  možen dvopredmetni ali enopredmetni študij. 3. Izobraževanje učiteljev za OŠ in SŠ obseka 300 KT, od teha pedagoški modul/predmeti, s prakso najmanj 60 KT. 4. Po magisteriju je treba zagotoviti kakovostno pripravništvo.

• Svet za visoko šolstvo RS potrdil Fakulteto za energetiko. Posavski obzornik, 8.3.2007  ponedeljek, 12. marec 2007 
  SVŠ je obravnaval elaborat o ustanovitvi FE v Krškem in potrdil študijski program. Prvi študenti naj bi se vpisali v 2008/2009.

   

• Vsi študenti ne bodo raziskovalci. Podiplomski študij krasoslovja.  K.Š., Delo, ponedeljek, 12. marec 2007
  T.Slabe, predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki pod okriljem Univerze v novi Gorici izvaja podiplomski študij krasoslovja govori o izobraževanju dveh tipov krasoslovcev - raziskovalca in uporabnika/upravljalca. Letos  imajo vpisanih 9 študentov v 1 letnik, v zadnjih letih so imeli po 2. Študentje so tudi iz drugih držav. Krasoslovje je sicer doma v Sloveniji.

   
• Morska biologija že letos.  D.C. Dnevnik, 6.3.2007
  Svet za visoko šolstvo je dal soglasje k magistrskemu študijskemu programu Morska biologija Faklultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP.
   
• Do diplome od daleč. R.K.Moj mikro, 7.3.2007 četrtek, 08. marec 2007
  O mednarodnem podiplomskem študiju gradbene informatike, za ITC-euromaster, ki se izvaja tudi na FGG UL. Študij poteka s predavanji učiteljev vseh partnerskih univerz v virtualni učilnici v živo, večinoma popoldan. ( www.radvision.com/)

• Ministrstvo Krkoviču ni priznalo izobrazbe. M.R. Dnevnik, četrtek, 08. marec 2007
  MVZT je zavrnilo zahtevek za priznanje visoke izobrazbe brigadirju A.Krkoviču po zaključenem enoletnem programu na Royal college of defence studies. Ta kolidž ni akreditiran po predpisih v Veliki Britaniji, tam si ni mogoče pridobiti visokošolske stopnje izobrazbe.

• Razlika se vidi, sliši in čuti. Prispevek k elitnosti visokega šolstva. Ludvik Horvat. Objektiv, Dnevnik, 3.3.2007
  L.Horvat,  predstojnik katedre za razvojno psihologijo FF UL piše o različnem številu doseženih točk pri novincih vpisanih v različne študijske programe v slovenskem visokem šolstvu. Srednješolske ocene in uspeh pri maturi najbolje napovedujejo uspeh v študiju. Tudi njegove izkušnje potrjujejo, da si  pripravljavci sprememb prehoda iz srednjega v visoko šolstvo vedno znova polomijo zobe, npr. s pripravo psiholoških instrumentov za napovedovanje uspešnosti posameznikov.
  L.Horvat na podlagi podrobnih podatkov  ki jih v zadnjih  10 letih objavlja Visokošolska prijavno-informacijska služba (VPIS, http://www.vpis.uni-lj.si/ npr.  Analizo prijave in vpisa za študijsko leto 2006/2007 ) ugotavlja, da dobivajo najboljše novince vedno isti študijski programi, najslabše pa na novo sprejeti programi. Tudi naša četrta univerza, v Novi Gorici (prej Politehnika NG) dobiva slabe kandidate. Izjema med novimi programi je program medicine UM, katere novinci le malo zaostajajo za MF UL.  Na programih, ki imajo redni in izredni študij so izredni novinci bistveno slabši od rednih. Slabši so tudi novinci na visokih strokovnih programih, razen na ekonomiji (EF UL in EPF UM), kjer imajo ti novinci več točk kot na univerzitetnih programih ekonomije.  Kjer je študij dvopredmeten, so  kandidati za tak študij boljši kot za enopredmetni študij.  Več točk zberejo tudi kandidati na programih, kamor se vpisuje veliko kandidatov z strokovno maturo ali zaključnim izpitom. Med študiji, kjer imajo novinci veliko točk avtor poleg navedenih omenja še: poelg splošne medicine še stomatologija MF UL, psihologija, angleščina, nemščina, slovenščina, zgodovina, geografija, pedagogika, primerjalna književnost, umetnostna zgodovina, bibliotekarstvo FF,  fizioterapija, babištvo, sanitarno inženirstvo in delovna terapija VŠZ UL, varstvoslovje FPVP UM, predšolska vzgoja PeF UL in UM, socialna pedagogika PeF UL, socialno delo FSD UL, farmacija FFA UM, komunikologija, mednarodni odnosi, novinarstvo, družboslovna informatika FDV UL, pravo na PF UL, biologija, mikrobiologija in biotehnologija BF, pa tudi elektrotehnika FE UL,  pa tudi vpisani v "študijske programe kemije, fizike in matematike".
  Nizki pa so dosežki novincev na posamezna področja bodočih pedagoških poklicev, ki po mnenju avtorja kažejo na družbeno vrednotenje teh poklicev. Veliko je programov, ki so jih kandidati izbrali kot svojo zadnjo možnost. Se je treba čuditi "dolžini študija do diplome, velikemu ponovnem vpisu v isti letnik in veliki fluktuaciji med študijskimi smermi?". Srednješolcev se ne bo dalo "preusmeriti zgolj z reklamnimi nagovori in predavanji visokih državnih uradnikov".
  L.Horvat meni, da ob ihti s "prilagajanjem študijskih programov za vsako ceno nekim bolonjskim kriterijem in zahtevam", pozabljamo, "kakšen je vhodni 'material' kandidatov, v posameznih študijskih programih.  Razpravljamo o še 5 novih univerzah (seveda v zasebni lasti),  o evropski primerljivosti, elitnih programih in nastajanju zasebnih elitnih univerz.  "medtem pa država ni sposobna finančno poskrbeti niti za že sprejete in uveljavljene študijske programe ali pa nima za to motivacije".

   

• Znanje jezikov nepogrešljivo, učenje pa vse dražje. K.P. Dnevnik, 3.3.2007
  V Sloveniji je okrog 90 jezikovnih šol. Začetni tečaji stanejo povprečno 456 evrov. Navedene so ponudbe tečajev jezikov za študente (Berlitz, Panteon, Mint, Šolt in Poliglot) ter Filozofska fakulteta UL, kjer študentje UL za 60 ur odštejejo 167 evra, za 120 ur 334 evra.  Če skupina ni polno zasedena, se lahko študentje pridružijo lektorskim vajam za redne študente. Za študente FF je takšno učenje brezplačno.

   
• Podnebne spremembe. Visoko šolstvo se spreminja.  J.Kontler Salamon, Šolski razgledi, 17.2.2007
  Visoko šolstvo po tradiciji ni naklonjeno spremembam, a v zadnjem času se zakonodaja na tem področju hitro spreminja. Prenavljajo se tudi študijski programi, pri čemer študenti največ pričakujejo od uvajanja večje možnosti izbiranja predmetov. Po izkušnjah avtorice, so bili sicer redki izbirni predmeti že doslej pri študentih priljubljeni. Z.Kolarič, dekanja FDV UL meni, da bodo v prihodnosti cenjeni diplomanti z večdisciplinarnim znanjem družboslovja, naravoslovja in tehnike. Na FDV so ponudili možnost izbiranja takih predmetvo na drugih fakultetah, a to bo uresničljivo šele tedaj, ko bodo druge fakultete prenovile programe in ponudile ustrezne predmete. L.Kajfež Bogataj (BF in FMF UL) je napovedala, da bodo na odd.za fiziko FMF UL organizirali izbirni študij podnebnih sprememb, ki ga bodo lahko vpisali študentje drugih fakultet. Komentatorka meni, da je to primer, ki obeta, da bodo študentje bolj cenili diplome in znanje, ki se skriva za njimi.
  
   
• Naslovi po končanih bolonjskih študijskih programih  27.2.2007
  Objavljena je prva dopolnitev seznama znanstvenih naslovov in njihovih okrajšav - strokovni oz. znanstveni naslovi novih bolonjskih študijskih programov (Uradni list št. 17 z dne 26.2.2007, str. 2064 do 2078)

• Priloga k diplomi - osnutek  pravilnika in priloge  - 12. 2. 2007
  Na straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo "Zakoni in drugi predpisi v pripravi" sta objavljena osnutek Pravilnika o prilogi k diplomi in osnutek Priloge k diplomi - glej <http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/>

• Dobra tretjina bolonjskih. Visokošolski programi. Finance, petek, 02. februar 2007
  Bolonsjki programi so prvič razpisani na BF, FA, FE, FMF in NTF (UL), in na FERI, FG, FNTm, FVV in FS (UM) ter na FHŠ, FMNIT, VŠT in VŠZ (UP). Manj mest za izredni študij, več na manjših fakultetah. Manj izrednih mest na družboslovju.

• Review of qualifications frameworks - international practice - 5.1.2007
  Publikacijo "Review of qualifications frameworks - international practice", ki jo je izdal National Qualifications Authority of Ireland, dobite v Word DOC formatu na strani <http://www.nqai.ie/en/LatestNews/File,1759,en.doc>
  "Verification of compatibility of Irish National Framework of Qualifications with the Framework of Qualifications of the European Higher Education Area :
   final report - November 2006" - publikacija je v Word DOC formatu na strani <http://www.nqai.ie/en/International/File,1762,en.doc> 
   
• MBA - študij, ki se obrestuje. D.Jagarinec, Dnevnik, 6.1.2006 sobota, 06. januar 2007
  "Master's degree in bussiness administration" študijski  programi se izvajajo na univerzah po vsem svetu. Kratek opis teh programov na IEDC Bled, EPF UM in v Trstu.
  
   
• Sodelovanje fakultet je zadovoljivo. Radio Ognjišče, 28.12.2006 petek, 29. december 2006
  Na vprašanje o sodelovanju slovenskih univerz s tujimi je J.Zupan, minister dejal, da je "sodelovanje univerz na nivoju posameznikov" v glavnem zelo v redu, slabše je glede povezovanja med fakultetami in "povezovanja v skupnih učnih programih". Tudi pri raziskovanju bi si želeli več in boljšega sodelovanja.

   

• Novih doktorski študijski programi naj bodo čim bolj interdisciplinarni in fleksibilni - 9. 1.2007
  6. 1.2007 je bil v Kongresnem centru Bernardin v Portorožu nacionalni tematski posvet z mednarodno udeležbo o razvoju bolonjskih programov tretje stopnje, t.j. doktorskih študijskih programov. Posvet je potekal v okviru projekta "Razvoj modela in študijskega programa 3. stopnje na področju družbenih ter poslovnih in upravnih ved" Na posvetu je bilo prisotnih okoli 40 oseb, med njimi predstavniki vseh slovenskih univerz, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dva predstavnika tujih univerz in člani projekta.  Nekaj informacij s posveta najdete na strani <http://www2.fm-kp.si/novice.php/89>
  V Bernardinu je potekal posvet o pospešitvi bolonjskega študijskega programa. Radio Ognjišče,  nedelja, 07. januar 2007
  FM UP je skupaj z MVZT in podporo Evropskega socialnega sklada pripravila posvet o doktorskih programih za družbene, poslovne in upravne študije. D.lesjak (MVZT) je povedal, da so bile predstavljene izkušnje projekta, v katerem je sodelovalo 32 evropskih držav in o evropskem  "tuning procesu" (projektu, BM), ki se ukvarja s "študijskimi programi s področja osnovnih ved".
  Posvet o razvoju doktorskih študijskih programov  - 5. 1. 2007
  Posvet o razvoju študijskih programov tretje stopnje po t.i. "Bolonji"  v soboto, 6. januarja 2007, ob 10.30, v Kongresnem centru Bernardin, Portorož. Na posvetu so profesorji iz slovenskih in tujih univerz predstavili svoje videnje razvoja novih doktorskih študijskih programov.  Uvodni nagovor je  imel prof. dr. Primož Pristovšek iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
• O skupni filozofiji. T.K. Primorske novice,
  Jeseni 2007 se bodo lahko študenti vpisali v deset novih doktorskih študijev. Program tretje bolonjske stopnje bo trajal 3 leta, 180 kreditnih točk, je dejal D.Seljak, državni sekretar na MVZT na posvetu v Porotorožu. V primerjavi s sedanjimi bo več izobraževalnih vsebin, poudarek bo na metodološkem usposabljanju in samostojnem raziskovanju. Programe naj bi izvajali tudi v partnerstvu med izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami, domačimi in tujini.
  P.Zgaga PeF UL je dejal, da v bolonjskem procesu ne gre za pripravo skupnih zakonov, zaradi razlik med nacionalnimi sistemi. Jon File, Univ.Twente, NL pa je poudaril, da bo potrebna spreminjanje filozofije visokega šolstva. Svoje izkušnje s pripravo programov so predstavili E.Žižmond (FMUP), UNG (I.Arčon) in EF UL (D.Mramor).
   
• Review of professional doctorates - 5. 1.2007
  Publikacijo "Review of professional doctorates", ki jo je izdal National Qualifications Authority of Ireland, dobite v Word DOC formatu na strani <http://www.nqai.ie/en/LatestNews/File,1752,en.doc>
   

• Bolonjski seminar o doktorskih programih, Nica, december 2006
  Outcomes of Bologna Seminar "Doctoral Programmes in Europe", 7-9 December 2006, Nice, France
  http://www.eua.be/
  The seminar brought together over 250 participants to debate the key aspects of doctoral programmes in wide international forum of experts and practitioners.

   

• Posvet o razvoju doktorskih študijskih programov  - 5. 1. 2007
  Posvet o razvoju študijskih programov tretje stopnje po t.i. "Bolonji" je bil  v soboto, 6. januarja 2007, ob 10.30, v Kongresnem centru Bernardin, Portorož. Na posvetu so profesorji iz slovenskih in tujih univerz predstavili svoje videnje razvoja novih doktorskih študijskih programov.  Uvodni nagovor je imel prof. dr. Primož Pristovšek iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
  Povezovanje univerz je nuja. Primorske novice,  torek, 12. december 2006
  Posvet o razvoju študijskih programov tretje stopnje v bolonjskem procesu. Razprave  o tem tečejo tudi na evropski ravni, npr. seminar o doktorskih programih v Nici.  Predstavniki EF in FOV so se zavzeli za večjo prožnost pri doktorskem študiju za različne profile študentov. Udeleženci so predlagali oblikovanje meduniverzitetne mreže, s katero bi omogočili študentom pridobiti raznolika znanja.
  
  
   
• Podoba Slovenije na evropskem ozadju. Izobraževanje učiteljev. B.Marentič Požarnik, Šolski razgledi, 16.12.2006 
  Priporočila s konference Evropskega združenja za izobraževanje učiteljev ATEE v Porotorožu omogočajo primerjavo s stanjem izobraževanja učiteljev pri nas.
  Pomemben je jasen dogovor o temeljnih učiteljevih zmožnostih/kompetencah, ki na bodo tudi osnova za potrjevanje/akreditacijo študijskih programov in ovrednotenje njihove kakovosti.  Te kompetence, ki v naj bi ne bile le zapisane v programih,  so: 1. komunikacija in odnosi, 2.  učinkovito poučevanje, 3. organizacija in vodenje, 4. sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem, 5. profesionalni razvoj.  Izobraževanje učiteljev naj sloni na jasni teoretski in raziskovalni osnovi. Pomembno je partnerstvo med fakultetami in šolami. "Učitelji učiteljev" so ključni za kakovostno profesionalno izobraževanje; univ. profesorji naj bi bili s proučevanjem svoje pedagoške prakse zgled "razmišljajočega praktika". V odločanju o izobraževanju učiteljev naj bi  vzpostavili partnerstvo univerz in visokošolskih inštitucij, učiteljev in šolske politike. Za bolonjsko reformo  programov za učitelje je   dosežen dogovor o minimalnem obsegu "profesionalnih" sestavin, vključno z okrepljeno prakso ,v obsegu 60 kreditnih točk, t.j. eno leto študija.  To terja magistrsko, 5 letno, "tako ali drugače členjeno stopnjo izobraževanja".

• Svet za visoko šolstvo ustanovil dva visokošolska zavoda. STA, splet, 8.12.2006 nedelja, 10. december 2006
  Svet RS za visoko šolstvo (SVŠ) je ustanovil Visoko šolo za vinogradništvo na UNG ter samostojno Visoko šolo za računovodstvo. Potrdil je študijske programe UM (1 in 2.stopnja: fizika, 1.st.: strojništvo, prometno inženirstvo, arhitektura in gospodarsko inženirstvo), UL (1.st.: finančna matematika, umetnostna zgodovina), UNG (1.st.: slovenistika), UP (1.st.: geografija, zgodovina, slovenistika) in na Visoki šoli za tehnologijo polimerov Novo mesto, 1.st.: tehnologija in sistemi.
  Člani sveta so menili, da je ustanovitev urada za visoko šolstvo  v MVZT po noveli zakona o visokem šolstvu neustrezno, saj ima tak organ visoko stopnjo samostojnosti in je podrejen ministru; predlagajo  bodisi samostojno strokovno službo ali pa da se jasno opredeli razmerje med uradom in SVŠ.
  Razpravljali so tudi  tem, da na UL ne priznavanjo habilitacij, ki jih je podelil SVŠ (teh je bilo v 2006 102) ali ostale univerze.
  V osmih sejah SVŠ v 2006 so prejeli  125 vlog za študijske programe, imenovanih je bilo 63 strokovnih komisij za obravnavo vlog za nove visokošolske  zavode ali programe, potrdili preimenovanje Politehnike v UNG in ustanovili nekaj samostojnih visokošolskih zavodov.

   

• Odločbe o dodelitvi koncesij za izvajanje javne službe v visokem šolstvu - 15. 12. 2006
  Vlada RS je na seji 13. 12. 2006 določila besedila odločb o dodelitvi koncesije za izvajanje javne službe v visokem šolstvu Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice, Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije, Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici ter Univerzi v Novi Gorici za študijski program prve stopnje Vinogradništvo in vinarstvo.  Visokošolski zavodi se financirajo v skladu z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do 2008, ki med drugim določa, da se sredstva za študijsko dejavnost določijo ob upoštevanju realizacije za preteklo leto, povečane za ustrezen odstotek rasti, tako da financiranje novih študijskih programov za proračun nima novih finančnih posledic. Vpliva pa na razdelitev sredstev med visokošolske zavode.
  • Dodelitev koncesij v visokem šolstvu  - predlog odločb vlade (11.12.2006) 
    Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v postopku obravnave" so objavljeni naslednji predlogi odločb o dodelitvi koncesije v visokem šolstvu: 
    - Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije, 
        glej <http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/?18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%32f5e0b099d4628e11c125723e002c7af8%3FOpenDocument>
    - Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici
        glej <http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/?18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%3265318a43f2351edec125723e002c7e21%3FOpenDocument>
     - Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici
         glej <http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/?18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%327c187cc4937936c9c125723e002c31c9%3FOpenDocument>
    - Univerzi v Novi Gorici
         glej <http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/?18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%3270d29b5936edf24ac125723e002cd8a0%3FOpenDocument>
    - Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice
        glej <http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/?18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%32938f459e34f5b151c125723e002c3dc4%3FOpenDocument>
    Iz obrazložitve:
    Finančne posledice: Visokošolski zavodi se financirajo v skladu z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS, št. 134/03, 72/04 in 4/06), ki med drugim določa, da se sredstva za študijsko dejavnost določijo ob upoštevanju realizacije za preteklo leto, povečane za ustrezen % rasti, tako da financiranje novih študijskih programov za proračun nima novih finančnih posledic. Vpliva pa na razdelitev sredstev med visokošolske zavode. 
     
   
• Jure Zupan. V.Ž. Sinfo,  torek, 12. december 2006
  Daljši pogovor (in english) z J.Zupanom, slovenskim ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
  o njegovih dosedanjih dosežkih, ustanavljanju Politehnike Ljubljana (z oddelki drugje), zmanjšanju deleža študentov v humanistiki in pravu, premajhnem sodelovanju univerze s podjetji, pripravi novega nacionalnega programa visokega šolstva in  krovnega zakona, ki bo zajemal tudi raziskovanje,  učinkoviti izrabi evropskih strukturalnih skladov, gradnji NUK2 ter primerljivosti naših in tujih diplomantov. Na vprašanje, če je v Sloveniji dovolj izobraženih je dejal, da formalna izobrazba ni dovolj, diplomanti niso nujno intelektualci. "Prava elita se lahko oblikuje le s pomočjo dobrih vzorov, s kulturo, znanostjo, dialogom in toleranco".

• Raje znanstveni kot bolonjski magisterij. M.Čepin Čander,  Dnevnik, 3.10.2006
  Zaradi enačenja starih in novih programov študija na fakuletah opažajo rahel upad zanimanja za vpis na drugo bolonjsko stopnjo. Na FM UP zaradi premalo prijav programa ne bodo izvajali. Imajo pa dovolj prijav za  stari program za magistra znanosti. Na EF UL  bodo vpisanim v drugo stopnjo dali  možnost pod določenimi pogoji končati stari program znanstvenega magisterija.
   
• Izobrazba po meri Slovencev in Evrope, Jasna Kontler Salamon, Delo, 2.10.2006
  V pričakovanju odločitve o ustavni presoji novele visokošolskega zakona se komentatorka sprašuje, zakaj ni vlada nekoliko popustila tistim z visoko strokovno izobrazbo in na 7. izobrazbeni stopnji predvidela dve podravni. Kakorkoli, razvrščanje v stopnje ne bo dvignilo izobrazbene ravni v Sloveniji, niti spremenilo stališča delodajalcev o tem, kdo je primeren za delovno mesto.
   
• Naj po desetih semestrih študira znova?,  Jasna Kontler Salamon, Delo, 2.10.2006
  L.Slabe ima ameriško diplomo "bachelor of science", da pri nas ne more delati kot fizioterapevt. Priznali so mu raven izobrazbe, ugotavljanje študijskega področja pa prepustili Visoki šoli za zdravstvo.

• Priročnik o uresničevanju bolonjske reforme v visokošolskih institucijah, EUA, RAABE academic publishers
  Bologna handbook: Making Bologna work. http://www.bologna-handbook.com/
  The European University Association (EUA) and RAABE academic publishers have published the first Bologna Handbook – a practically-oriented and flexible tool designed to support higher education professionals, both academics and administrators, in introducing and implementing all aspects of the Bologna Process in their institutions.
  Informacije: elizabeth.tapper@eua.be
  Cena: 268 Evrov, za institucije članice EUA 241 Evrov
  Cena je za štiri "številke" letno, priročnik se bo kasneje redno dopolnjeval.

• Deskriptorji stopenj v  Evropskem okviru kvalifikacij za vseživljensko učenje
  Evropska komisija je 5. 9.2006 sprejela predlog za Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega okvira kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EQF). Okvir  bo ustvaril skupen jezik za opis kvalifikacij in bo državam članicam, delodajalcem in posameznikom olajšal primerjavo kvalifikacij različnih sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi.       Več informacij:  <http://europa.eu/rap
  Osrednji del evropskega okvira kvalifikacij (EQF) je niz osmih referenčnih ravni, ki opisujejo, kaj učenec zna, razume in je sposoben opraviti – njihovi „učni izidi“ – ne glede na sistem, kjer je bila določena kvalifikacija pridobljena. 
  V tabeli Deskriptorji stopenj v  Evropskem okviru kvalifikacij za vseživljensko učenje lahko preberete prevod priloge dokumenta, v katerem so navedeni deskriptorji, ki označujejo učne izide (znanja, veščine, komptence) na ravneh 5.-8 v predlaganem okviru (EQF), to je za vse tri stopnje "po Bologni", pri čemer  raven 5. predstavlja "kratke programe" znotraj prve stopnje.
  Glej tudi
  KAKŠEN BO EU DIPLOMANT, MAG., DR.? KJE, KAKO NAJ SE IZOBRAŽUJE?  in  EVROPSKI OKVIR VISOKOŠOLSKIH KVALIFIKACIJ   ter  Predvidena uposobljenost po zaključku prve, druge in tretje “bolonjske“ stopnje študija  v poglavju  študijski programi , "bolonjska" prenova / study programmes, curicula .
   
• Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov.
  Svet RS za visoko šolstvo, 10.9.2004.. http     //www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2004101&dhid=71781
  
  
• Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela http     //www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2004124&dhid=72695
   
• Pravilnik o razvidu visokošolskih zavodov, Ur.l.RS 46/05, 9.5.2005
  Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS
  http     //www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2004124&dhid=72696
  Merila je sprejel Svet RS za visoko šolstvo 12.11.2004.
  
  
• Prenovljeni evropski vodnik za ECTS
  Osnovne informacije o  ECTS sistemu kreditnih točk      http     //europa.eu.int/comm/education/programmes/socrates/ects_en.htmll
  Vsi dokumenti      http     //europa.eu.int/comm/education/programmes/socrates/usersg_en.html

• Homeopati le s fakulteto. N.Knavs, Dnevnik, 27.9.2006
  Osnutek zakona o zdravilstvu ločuje zdravilstvo od medicine. Zdravilsko dejavnost (izvajanje storitev, ki ne temeljijo na spoznanjih medicinske vede) bodo lahko opravljale polnoletne osebe z nacionalno poklicno kvalifikacijo. Predvideva pa, da bodo homeopatijo lahko opravljali le diplomanti medicinske fakultete, zdravnik pa bo lahko podal brezplačno mnenje o primernosti zdravilske metode glede na diagnozo.
    
• "Nihče ni boljši od kogarkoli drugega". Intervju z Dubo Sambolec. B.Kovič, Le Monde Diplomatique v slovenščini, september 2006
  D.Sambolec (*1949) je diplomirala na kiparskem oddelku ALU UL, zdaj na Norveškem vodi oddelek za kiparstvo umetnostne akademije v Trondheimu.
  Pravi, da je njen študij v ljubljeni potekal dvosmerno: "Izpolnjevala se predpisan študijski program (da sem imela mir)" in  v opoziciji do "uradnega" programa delovala na obvladovanju figuralnega načina upodabljanja. V okviru obveznosti je spoznavala umetnostno zgodovino, o sodobnih dogajanjih se  je  informirala iz knjig, revij, katalogov, ogledov razstav. Kot izšolana kiparka  ni hotela biti "ženska umetnica", zato je bila zavrnjena. "Naša generacija je še videla smisel v sprejemanju izzivov, upali smo si tvegati... Svoboda in avtonomija osebnosti je, da greš na tabuje in ustaljene vzorce." Vse bolj živimo v "hiperorganizirani, hiperkontrolirani družbi, izobraževanje pa je eden glavnih aparatov ideologizacije, kar bi morali tisti, ki pridejo na  na umetniško akademijo, vedeti že vnaprej. Svoje študente že na prvem razgovoru opozorim, naj  mi ne zaupajo, naj v meni ne gledajo avtoritete, čeprav jo v svoji izgubljenosti iščejo".
  Študij v Trondheimu se popolnoma razlikuje od tistega v Ljubljani. "Bolonjsko reformo smo uvedli kot samoumevno (študij 3+2). Študentje imajo zelo veliko odgovornosti, svoj program si oblikujejo sami, nekaj predmetov je obveznih, poslušajo jih v sklopu univerze (npr. zgodovino idej), pripraviti morajo pisno nalogo, humanistične osnove so enake za vse smeri v prvem letniku; spodbujamo pogovarjanje s kateremkoli od učiteljev, poudarek je na interdisciplinarnosti, na splošno je vse  veliko bolj sproščeno, kot je pri nas. Seveda se veliko pogovarjamo o konkretnem delu, o tekočih razstavah - tako s samimi študenti akademije kot z drugimi, tudi zunanjimi obiskovalci, ki prihajajo na dneve odprtih vrat."  Materialni pogoji so na visokem standardu, "vsa tehnologija je na voljo", imajo redno zaposlene tehnike, v višjih letnikih imajo študenti svoje ateljeje z 20 kv.metri, redna ej izmenjava s tujino, pogoji za delo so idealni. "Vse je usmerjeno k temu, da se njihove ideje tudi realizirajo" (študentov namreč, B.M.).

    

• Kakšen naj bo uspešen učitelj prihodnosti,  Ksenija Koren, Večer, 19.9.2006
  Skupina, ki so jo imenovali na šolskem ministrstvu, je pripravila predlog meril za ocenjevanje (novih) študijskih pedagoških programov. "Novi pedagoški študijski programi naj ne znižujejo že dosežene stopnje izobrazbe učiteljev, torej se poklicna kvalifikacija pridobi po drugi bolonjski stopnji, za področje predšolske vzgoje pa s prvo bolonjsko stopnjo.  C.Razdevšek Pučko, PeF UL meni, da obstaja nevarnost, da se bo program v petih letih "razlezel" in ne bo prišlo do višje kvalitete.
  Fakultete, ki izobražujejo učitelje bodo v nove programe vključile za vsaj 60 kreditnih točk splošnih predmetov s področja pedagogike, psihologije, didaktike, specialne didaktike in pedagoške prakse. Programi naj bi zagotavljali naslednje splošne kompetence/zmožnosti diplomanta:
  učinkovito komuniciranje z učenci, razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja in okolja, v katerem se učenci čutijo sprejete, dobre odnose z in med učenci; izkazovanje lastne in razvoj učenčeve sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku; (so)oblikovanje jasnih pravil discipline in vedenja, učiteljevo zavedanje in upoštevanje etičnih okvirov; vzpostavitev učnega okolja z učnimi metodami, ki spodbujajo miselno aktivnost učencev in kombinirajo individualni in skupinski pouk; sodelovanje  z delovnim in družbenim okoljem ter vodenje; smotrna izbira in uporaba pripomočkov in učnih gradiv; odprtost  za povratne informacije v poklicnem okolju; seznanjenost s sodobnimi dosežki ved in vključevanje novih spoznanj v svoje delo. Seznam kompetenc "učitelja prihodnosti" še ni dokončen.

  
   

• Zaradi  bolonjskega procesa znova v prvi letnik in v drug program. Dnevnik, 16.9.2006
  Z uvedbo bolonjskih programov so na FDV UL ukinili dvopredmetni študij (s FF) novinarstva in politologije. Študentka 2.letnika tega programa, ki  ni izpolnila pogojev za napredovanje v višji letnik, se bo moral vpisati v drug program, saj  FDV (v sodelovanju s FF, ki ni prešla na bolonjske programe) "njenega " programa ne izvaja več.  V referatu za študente FDV pravijo, da take primere rešujejo individualno, študenti se glede na lastne želje vpisujejo v tekoči samostojni program, pri tem pa dopuščajo da študentu manjkata dve obveznosti. Težave nastajajo, ker ima FF poleg spregledljivih tudi nespregledljive pogoje.
• Zaradi bolonjskega procesa znova v prvi letnik in v drug program,  Nikolaj Jež, Delo, 23.9.2006
  Prodekan FF odgovarja na članek novinarke K.Petrovc  o težavah študentov starega  dvopredmetnega študija FDV in FF zaradi bolonjske reforme. Končuje z mnenjem, da reševanje zadrege zgolj z (raztegljivo) spregledljivostjo pogojev spregleda namen reforme.

• Zakaj se slovenskemu študentu ne mudi. J.Snežič, Večer, 15.9.2006
  Pogovor z Nado Trunk Širca, direktorico FM UP, ko je vodila seminar za svetovalne delavce v srednjih šolah.
  Meni, da pri se bolonjski reformi preveč ukvarjamo s strukturo 3+2 oz. 4+1, namesto, da bi se ukvarjali s tem, kakšne kompetence bo dobil posameznik in kakšne spremembe bodo vpeljane v načinu poučevanja. Vsaka fakulteta je odgovorna za to, da trgu dela ponudi zaposljivega diplomanta. Med diplomanti je konkurenca. Pri nas niso vsi študenti zainteresirani za hitro dokončanje študija, nimajo veliko interesa diplomirati v treh letih. Zato ne nasprotuje šolninam, če bi vzporedno uvedli posojila in štipendije. Bolonjska reforma je zanjo pozitiven proces, ki je vznemiril slovensko visoko šolstvo. Bo pa za visokošolske učitelje potrebna visoka stopnja odgovornosti in profesionalizma, tudi za poučevanje in ocenjevanje, tako mladih kot odraslih. Za dodatno usposabljanje na tem področju na fakulteti ustanavljajo center za odličnost poučevanja in učenja.
  
   

• Zlati maturanti na gradu Brdo. (sta) Dnevnik, 23.9.2007
  M.Zver, šolski minister je sprejel maturante s srednjo poklicno šolo, ki so dobili pohvalo za izjemen splošni uspeh. Ob tem je predsednik državne izpitne komisije za poklicno maturo ocenil projekt poklicne mature kot enega izmed najboljših projektov v Sloveniji, saj ta matura nudi možnost zaposlitve in študija. "Visoko šolstvo je v reformi, saj prihaja bolonjski proces, ki daje poklicnim maturantom novo možnost, in sicer tudi pridobitev magisterija in doktorata. Vendar pa poklicnim maturantom še ne omogoča vpisa v univerzitetne študijske programe, je dejal Z.Medveš in poudaril, da bi se morali pristojni nad tem zamisliti in dati tej maturi tudi to novo vrednost.

   

• (Stari) magistri gor, (novi) dol. Kako se na ekonomski in upravni fakulteti lotevajo težav zavedenih študentov.  J.Kontler Salamon, Delo, 18.9.2006
  Pred dvema letoma so se na prve bolonjske programe druge vpisali (tudi izredno) mnogi univerzitetni diplomanti, da bi prišli do magisterija. Prve diplome naj bi dobili jeseni. Novi zakon pa je  tem (novim) magisterijem določil (7.) raven izobrazbe, enako kot (starim) univerzitetnim programom, ki so jih končali pred vpisom na (novo) 2.stopnjo. zarota nasprotnikov bolonjske reforme? "Fakulteta ne more na cedilu pustiti študentov, ki so za eno leto študija plačali pol milijona, zato pa hočejo zdaj tudi višjo priznano izobrazbo", pravi S.Devjak, dekan FU UL. Fakulteta jim bo omogočila nadgraditi študij z znanstvenim  magisterijem, šolnino pa bodo plačali le za eno leto študija. Na EF UL pravijo, da je Slovenija edina evropska država , ki diplomantom 2.stopnje ne prizna, da so magistri znanosti. M.Lapajne z EF meni, da bodo diplomanti 2.stopnje pridobili "magistrski naslov, poleg tega pa še več znanja, ki ga bo ovrednotil šele trg dela".

   

• Vonj lotosovih cvetov z Jutrovega. Vili Vuk, Večer, 23.9.2006
  Pred dvema stoletjema se je v Evropi okrepilo zanimanje za indologijo. V Nemčiji jo je W.von Humboldt  vpeljal na univerzo v Berlinu, nato so se indološki študiji razširili na večino nemških univerz in drugje po Evropi. Danes zanimanje za indologijo na nemških univerzah upada (v Marburgu jo ukinjajo), v ospredje sta prišli japonologija in sinologija.
  Karel Glaser (1845, Hoče) je indologijo študiral na Dunaju pri Buhlerju, pri katerem so bili "v celem 4 slušatelji in ker so v eni uri prevajali po tri drobno tiskane strani, so se slušatelji, ki os komentirali, morali temeljito pripravljati". Glaser je kot prvi Slovenec in Slovan v Avstriji doktoriral iz indologije.  Želel je postati vseučiliški profesor iz tega področja, vendar ni uspel s pobudami za ustanovitev  stolice za indologijo v Lvovu, Pragi in na vseučilišču Franca Južefa I. v Zagrebu. Zato je bil celo življenje gimnazijski profesor v različnih krajih monarhije.

• Nove študijske smeri: šampanjec, luksuz in križarjenje. A.Urbanija, Delo FT, 18.9.2006
  Na trgu ponudnikov izobraževanja za poslovneže divja hud boj. V Evropi se razvija podiplomsko izobraževanje za menežerje, programi MBA. Zanimanje za ameriške poslovne šole pada, piše Newsweek, za evropske povečuje.  Primeri šol v Reimsu (Champagne), Monaku, opis akademskega križarjenja ameriških in avstralskih univerz.
  Glej: www.thescholarship.com
   

• Pomemben je prenos znanja v prakso. S.Bandur, Delo FT, 18.9.2006
  Predstavniki poslovnih šol menijo, da bi moralo biti poslovno izobraževanje predvsem praktično naravnano. D.Purg, dekanka in direktorica IEDA - Poslovne šole Bled meni, da so napredna podjetja, ki se usmerjajo v mednarodne trge pripravljena plačati izobraževanje zaposlenih. Na IDC imajo na podiplomskem MBA več tujih kot domačih študentov. Študij MBA vsebuje tudi program Open University Business School, ki jo pri nas zastopa podjetje Sterling. D. Novak, predstavnik te šole pravi, da se program nenehno spreminja.  O poslovnem izobraževanju za potrebe "paradržavnih sistemov", ki še zmeraj zahtevajo predvsem stopnjo izobrazbe, pravi: "Ti sistemi proizvajajo v tihem dogovoru z vojsko izrednih študentov ter ekonomskimi interesi univerz in poslovnih šol na tisoče diplomantov." Po naložbah v izobraževanje in prepoznavanju potreb po bolj kreativnih oblikah Slovenija zaostaja za Zahodom. Tudi na Gea Collegeu - Visoki šoli za podjetništvo kot svojo prednost poudarjajo "kombinacijo teoretičnih in praktičnih znanj, ki jih študentom posredujejo medanrodno uveljavljeni predavatelji", pravi S.Jevšnik. z Gea Collegea. Na Poslovni šoli Maribor so ustanovili tudi poslovni inštitut, s katerim želijo spodbujati prenos znanja v prakso, pri tem se povezujejo z visokošolskimi ustanovami v tujini ter razvojno naravnanimi podjetji.
  
  Prepočasi za konkurenčnost. T.Stanković, Delo FT, 18.9.2006
  Učeča se podjetja so bolj uspešna od drugih, a še vedno se v Sloveniji nenehno izobražuje le petina zaposlenih.
  Letni načrt izobraževanja ima le slaba tretjina podjetij. T.Stanković, Delo FT, 18.9.2006
    
• Cerkev svetega Janeza. Drago Jančar, Sobotna priloga, Delo, 16.9.2006
  Pisatelj  najprej opiše vedno bolj znamenito cerkvico, pri kateri je neki "doktor alternativne medicine" potrdil "blagodejno delovanje energetskega sevanja".
  Meni, da je Slovenijo zajela nova religija, nova duhovnost, evropsko kulturno izročilo gre k zatonu, kakor da se "državljanov te dežele z njenim predsednikom vred ni dotaknilo izročilo protestantizma, renesanse, razsvetljenstva, racionalizma, eksistencializma, krščanskega in marksističnega socializma, pokoncilskega katolištva, pa tudi ne liberalizma". Poleg tega  "čisto racionalni ljudje, kot so ekonomisti, z nonšalantnimi kretnjami mečejo kulturo iz družbe". Nagiba se k misli, da bi bilo zaradi tega "treba v visokih, zlasti ekonomskih šolah predpisati zelo zahtevne izpite iz literature, filozofije in evropske zgodovine".
  
   

• Študij oblikovanja v Mariboru,  ZNR, Večer, 14.9.2006
  Pogovor z G.Fužir Bauer z oddelka za tekstilne materiale in oblikovanje FS UM. Posebnost tega študija je uporaba računalnikov pri oblikovanju.
   

• Bolonjski seminar o skupnih študijskih programih, september 2006
  Bologna Process Official Seminar on Joint Degrees - Berlin, Germany, 21 September 2006 - 22 September 2006
  http://www.dfes.gov.uk/bologna/index.cfm?fuseaction=events.list
  The seminar aims at discussing recent developments as well as the future potential of joint degree programmes. It will introduce findings of a study carried out in 2006, present examples of good practice and discuss possible solutions for existing problems with practitioners and decision makers. Draft programme please click here,  Seminar's Objectives here , the higher education institution questionnaire,  here.

• Evropski okvir kvalifikacij za vseživljensko učenje. 7.9. 2006
  Evropska komisija je 5. 9.2006 sprejela predlog za Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega okvira kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EQF). Evropski okvir kvalifikacij bo ustvaril skupen jezik za opis kvalifikacij in bo državam članicam, delodajalcem in posameznikom olajšal primerjavo kvalifikacij različnih sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi.       Več informacij:  <http://europa.eu/rap
  Osrednji del evropskega okvira kvalifikacij (EQF) je niz osmih referenčnih ravni, ki opisujejo, kaj učenec zna, razume in je sposoben opraviti – njihovi „učni izidi“ – ne glede na sistem, kjer je bila določena kvalifikacija pridobljena. Osem ravni zajema celoten obseg kvalifikacij, od kvalifikacij, pridobljenih ob koncu obveznega izobraževanja, do tistih, dodeljenih na najvišji ravni akademskega in strokovnega ali poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Države članice naj bi (do leta 2009) svoje nacionalne sisteme kvalifikacij povezale z EQF. Tako bo omogočeno, da se uporablja kot referenčno orodje za primerjanje ravni sistemov v različnih državah ter različnih sistemov izobraževanja in usposabljanja, denimo, poklicnega usposabljanja in visokošolskega izobraževanja. EQF bo deloval kot neke vrste prevajalsko orodje, ki bo pojasnilo povezavo med kvalifikacijami in različnimi sistemi.
  V prilogi so navedena tudi  načela za zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju. To mora biti:
   urejeno na vseh ravneh izobraževanja; biti mora sestavni del upravljanja izobraževanjih institucij, programi in institucije morajo biti redno evalvirani s strani zunanjih organov ali agencij;  ti organi/agencije morajo biti podvrženi rednemu nadzoru;  vključevati mora kontekst, input, proces in output, poudarek mora biti na outputu (rezultatih in učnih izidih);  sistemi zagotavljanja kakovosti morajo vsebovati: jasne in merljive cilje in standarde, smernice za izvajanje, vključno s sodelovanjem zainteresiranih partnerjev (stakeholders), ustrezne pogoje za delo, primerne metode evalvacije, ki povezujejo samoocenjevanje in zunanje ocenjevanje, mehanizme za povratno zvezo in izboljšave, objavljene rezultate evalvacij; vsklajevanje sistemov na mednarodni in regionalni ravni in širše analize sistemov; sodelovanje med stopnjami izobraževanja, zainteresiranimi partnerji in članicami EU; smernice na ravni EU za primerjave in medsebojno učenje na izkušnjah.
   

• Bolonjska nesoglasja, Jasna Kontler Salamon, Delo, 2.6.2007
  V odboru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so o noveli zakona pet ur razpravljali poslanci, rektorji, predsednik sveta za visoko izobraževanje, predstavniki študentov in SVIZ-a. Novelo je predstavil minister J.Zupan. Razen koalicijskih poslancev je bila večina proti skrajšanem postopku. Soglasje so dosegli le pri dopolnilu o financiranju prve in druge stopnje študija.  J.Mencinger, državni svetnik je na začetku dejal, da v DS ne podpirajo predvidene širitve pristojnosti Sveta za visoko šolstvo, ki je "telo za mešetarjenje", ker je njegov predsednik lastnik dveh šol; nasprotoval  je "neumnosti stopenjskega študija". Najmanj soglasja je bilo glede enovitega študija in enačenju stare in nove izobrazbe.  Z enačenjem se je  strinjal tudi rektor UM I.Rozman. Poslanec S.Gaber je dejal, da se s tem zažiga bolonjska reforma.
  Glede nalog sveta za visoko šolstvo je na nejasnosti opozoril tudi B.Sterle, iz zakonodajno pravne službe DZ. Minister J.Zupan je dejal, da sov vladi proti samostojni agenciji, ker bi v tem primeru "morali imeti še več dodatnih administrativnih delavcev".  Izglasovano je bilo koalicijsko dopolnilo, da bo strokovna služba sveta ostala znotraj MVZT, vendar bo delovalo kot poseben organ in bo imela dejansko zagotovljeno strokovno avtonomnost".
  • Zupan: "Želim argumente!", Ksenija Koren, Večer, 2.6.2006
    Soočenje različnih pogledov ob obravnavi novele visokošolskega zakona je spominjala na pogajanja med vlado in študenti. Minister J.Zupan je kot argument za enačenje stare in nove izobrazbe navedel enakopravnost starih diplomantov pri zaposlovanju v tujini. S.Gaber je menil, da je bil študij pred 10 leti, ko je študiralo 10% populacije težji. A.Kocijančič, rektorica UL je glede enovitega (5 letnega magistrskega) študija dejala da je  to enačenje poseg v avtonomijo univerze, ki naj bi sama odločala o tem. Enako je menila rektorica UP L.Čok, saj bodo "parcialni interesi pritiskali na to, da bodo vsi študiji daljši". Poslanec J.Jerovšek  pa je označil za "blef, kar se dela na univerzah. Spreminjajo programe, vsebin pa ne.  Glede sveta za visoko šolstvo je B.Sterle iz zakonodajno pravne službe DZ dejal, da ustava in zakoni predvidevajo svet le kot posvetovalni organ vlade, ki ne more odločati o merilih in posameznih primerih in tudi posega v habilitacijske pristojnosti univerz.  Študent B.Kurež je zahteval, da se v zakonu jasno zapiše, da je študij 5 let brezplačen za vse.
  • Študenti o referendumu, Maja Čepin Čander, Dnevnik, 2.6.2006
    Če bodo za nekatere sporne spremembe zakona o visokem šolstvu junija v Državnem zboru sprejete, bodo študenti razmislili o referendumu. Predlagano novelo so UL, UP, ŠOS in poslanec S.Gaber poskušali z dopolnili spremeniti (glede izenačevanja izobrazbe, enovitih mag.programov, zagotavljanja neodvisnosti sveta za visoko šolstvo, ki bo opravljal naloge agencije za kakovosti).

   

• Pomisleki o bolonjski reformi, Petra Zemljič, Večer, 19.5.2006
  P.Jambrek, predsednik sveta za visoko šolstvo se je na povabilo Društva univerzitetnih profesorjev Maribor pogovarjal s peščico mariborskih univerzitetnikov. Izpostavil je dve vprašanji, na katere je opozoril v svojem pismu vladi - bodoči status sveta, ki ne bo javna avtonomna agencija in ustreznost starih in novih stopenj izobrazbe. Govoril je tudi o izkušnjah z ustanavljanjem zasebnih fakultet in kot rezultat navedel  število novih magistrov in prijavljenih za študij prava. Menil je, da je namen bolonjske reforme skrajšanje študija kot odziv na ameriške programe; v Evropi pogreša kolidže, ki v ZDA pripravljajo na študij. Nekateri udeleženci so menili, da je treba pri prenovi študijskih programov upoštevati nacionalni interes, drugi, da se preveč poudarja standarizacija študijskih programov in da je premalo izbirnih predmetov¸.

   
• Plaz očitkov zaradi enačenja nazivov. M.Čepin Čander, Dnevnik 16.5.2006
  Poslanec S.Gaber se strinja s  P.Jambrekom, ki nasprotuje predlogu vlade, da se v visokošolskem zakonu vrednostno izenači zdajšnje visokošolske strokovne diplome z diplomami prve bolonjske stopnje, univerzitetne z bolonjskimi magisteriji in znanstveni magisterij z bolonjskim doktoratom. Strinja se s pobudo, da vlada in parlament o tem še temeljito premislita. veljavni zakon omogoča sedanjim univerzitetnim diplomantom, da z dodatnimi študijskimi obveznostmi pridobijo bolonjski magisterij. Čimprej bi morali sprejeti zakon o strokovnih in znanstvenih nazivih, saj  že študirajoči v bolonjskih programih ne vedo kakšne nazive bodo dobili. S.Gaber meni, da je področje visokega šolstva preveč občutljivo, da bi vlada vanj posegala s trdo roko, nujen je konsenz s študenti, zaposlenimi na univerzi in delodajalci. Predlog novele zakona namreč ni usklajen z rektorsko konferenco, s študenti, SVIZ-om. Poslanski klub LDS je predlagal Državnemu zboru, da spremembe zakona obravnava po rednem postopku, vendar so bili zavrnjeni.
• Gaber je podprl Jambreka,  Jasna Kontler Salamon, Delo, 16.5.2006
• Zakonsko zaščiteni "stari" diplomanti,Jasna Kontler Salamon, Delo, 15.5.2006

• Učitelj že po štirih letih. Stresna prenova. J.Kontler Salamon, Šolski razgledi, 20.5.2006
  Komentatorka primerja sedanje stanje v visokem šolstvu z velikim pospravljanjem pred novimi študijskimi programi. Prava reforma bo v letih 2007, 2008, tudi po 2010 bo še kak zamudnik. nekateri, tudi minister J.Zupan, opozarjajo, da se programi premalo prenavljajo, nekateri so le razpadli na dva dela po formuli 3+2 ali 4+1. Bolj vsebinski je pristop treh pedagoških fakultet, ki so se odločile za model 4+1, pri čemer bo prva stopnja zadoščala za opravljanje učiteljskega poklica. Dogovorile so se o razmerjih med splošnimi, strokovnimi in izbirnimi vsebinami. Še vedno pa so v šolah učitelji z petletnim učiteljiščem in z višješolskim programom pedagoške akademije. V 90' letih je izobraževanje učiteljev prešlo na univerzitetno raven, študij traja pet let. Po 2010 bodo prišli v šole prvi učitelji s štiriletnim študijem.
   

• Za učitelje formula 4+1. Z dekanom PeFUP o pripravah na bolonjsko prenovo. J.Kontler Salamon, Delo, 8.5.2006
  Rado Pišot, PeF UP: Vse tri pedagoške fakultete usklajeno v prenovo. Začetek študija po bolonjskih programih jeseni 2007. Nove predmetne kombinacije.

   
• Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici. Dnevnik, 12.5.2006
  Fakulteta sprejema od 8. do 31.5.2006 prijave za 3-letni dodiplomski univerzitetni program Pravo in  2-letni podiplomski program Pravo. Za redne študente je na razpolago nekaj štipendij. Informacije na www.evro-pf.si
   
• Medicinskih sester zasebniki ne mikajo.  Darinka Klemenc, diplomirana medicinska sestra. S.Malek, Dnevnik, 12.5.2006
  D.Klemenc, koodrinatorica zdravstvene nege v KC Ljubljana meni, da je zdravstvena nega posebna stroka, ki si zasluži enakopravnost z zdravniško strokov v okviru zdravstva.  Diplomiranim medicinskih sester je v Sloveniji okoli 4000, manjka jih več kot 1800. Slovenske medicinske sestre si želijo predvsem lastno fakulteto in več samostojnosti pri delu.  
   
• Klasifikacija ravni izobrazbe skladna z Zupanovim predlogom zakona,    Finance, 26.4.2006
   
• Uskladitev predloga uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja
  Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v postopku obravnave" je objavljeno "Obvestilo o uskladitvi gradiva št. 1 - Predlog uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja" - glej <http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/?277bdf36cd5b7373c1256efa00399a6b%32c3933676b91fc4a2c125715a003e4bbe%3FOpenDocument>
• Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja
  Vlada RS je  26.4.2006 sprejela uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Gradivo je skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pripravil Statistični urad RS, in ga predložil v obravnavo po naknadni pridobitvi mnenja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Več v World DOC  na <http://193.2.236.95/dato3.nsf/OC/060426153143F/$file/sevl.71.doc>
  Predlog  uvedbe standardne klasifikacije izobraževanja
  Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v postopku obravnave" je objavljen  "Predlog uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije izobraževanja" - glej <http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/?18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%32f3e6ef7f3239f1c2c1257154003edecd%3FOpenDocument>
• Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS
  Delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstev za šolstvo in  za visoko šolstvo ter in Statističnega urada RS, je pripravila Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja KLASIUS, ki se bo uporabljal kot obvezen nacionalni standard, in ga predložila v obravnavo Statističnemu svetu RS.    Več: <http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=1054>

• Prenova doktorskih študijskih programov na UL, posvet  19.4.2006
  Univerza v Ljubljani je pripravila posvet "Prenova doktorskih študijskih programov na UL" 19. aprila 2006 ob 11. uri v Zbornični dvorani, Kongresni trg 12. Namenjen pregledu stanja na področju prenove doktorskega študija v skladu z bolonjskimi načeli    izkušnje s prenovo v državah EU in doma, zakonodaja, interni predpisi) ter predvsem razpravi o odprtih vprašanjih. Namen je bil tudi oblikovati izhodišča in  priporočila za nadaljnjo prenovo teh programov na UL.
  Več: <http://www.uni-lj.si/Dogodki/PrenovaDoktorskihProgramov190406.asp>
   
• Do magistrskega programa brez raziskav?,  Petra Bezjak, Delo 24.5.2006
  Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto je vložila postopek pri svetu za visoko šolstvo za akreditacijo (drugostopenjskega) magistrskega programa, vendar je sporno ali izpolnjuje pogoj, da opravlja raziskovalno delo. V odloku o ustanovitvi ima predvideno tudi raziskovalno dejavnost, vendar doslej ni še dobila  sredstev za raziskovalni projekt. Dekanja A.Blažič pravi, da je raziskovalna dejavnost  pedagoških delavcev šole razvidna iz njihovih bibliografij in doktorskih disertacij.  (B.M.)

• V koraku z aktualnimi razvojnimi trendi 21. stoletja,  Zlatka Rashid, Večer, 21.3.2006
  Pogovor z M.Bavec s Fakultete za kmetijstvo UM, ki bo jeseni začela z novimi "bolonjskimi" programi, med drugim s programom  Ekološko kmetijstvo. Pravi, da so se zgledovali po programih znanih evropskih univerz. Študentom bo ponujena praksa, ki bo vpisana v prilogo k diplomi. Diplomanti bodo usposobljeni za zahtevnejša strokovna dela.

• Kako jih posodobiti? Pedagoški študijski programi.   B.Hanuš, Šolski razgledi, 18.3.2006
  Na mednarodnem posvetu o posodobitvi pedagoških študijskih programov (PEF - Pedagoška fakulteta,  Ljubljana, 23.2.2006) so poudarili pomen mednarodne primerljivosti programov. Lani so nastala skupna evropska načela za učiteljske kompetence in kvalifikacije, vendar imajo države različne probleme, a isti cilj: zagotoviti primerljive študijske dosežke.
   
• Sofinanciranje razvijanja študijskih programov visokega šolstva v letih 2006 in 2007
  Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavlja "Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti pri razvijanju študijskih programov visokega šolstva v letih 2006 in 2007". Rok za prijavo je 17. marec 2006. Več: <http://www.mvzt.gov.si/index.php?id=102&show_single=467>
  
   
• Analiza o uresničevanju bolonjskega procesa na evropskih univerzah
  Trends IV: European Universities Implementing Bologna
  Publikacijo "Sybille Reichert, Christian Tauch: Trends IV: European Universities Implementing Bologna" v PDF: <http://www.aqa.ac.at/file_upload/3_tmpphpruyPeg.pdf>
  
   
• Tudi študenti potrebujejo prakso,  Darja Jagarinec, Dnevnik, 18.3.2006
  Pogovor z J.Šolarjem, direktorjem Višje šole za gostinstvo in turizem Bled o organizaciji praktičnega izobraževanja za študente v ustreznih podjetjih.

• Proti reformi predvsem starejši profesorji,  Maja Čepin Čander, Dnevnik, 13.3.2006
  Na FF UL bodo do jeseni 2006 prenovili vse študijske programe in jih poslali v proceduro sprejemanja, tako da bi jih uvedli leta 2008.  N.Jež, prodekan pravi, da teče živahna diskusija, in omenja tudi "odpor do hitre prenove in adaptacije programov brez ustreznih posegov". Novinarka je izvedela, da so nekateri profesorji prepričani, da novi dvostopenjski programi slabšajo kakovost študija, predvsem mlajši kolegi pa  sprejemajo prenovo kot priložnost za nov način dela, podajanja snovi itd. FF se zavzema za petletni študij za pedagoške poklice, posamezni oddelki pa se bodo odločili za model (3+2 - enopredmetni študij, ali 4+1 - dvopredmetni študij). O trajanju programov in  o kompetencah bodočih učiteljev še niso dobili stališča ministrov M.Zvera (šolstvo) in J.Zupana (visoko šolstvo). Tudi zakon o visokem šolstvu je še v proceduri.
  Tudi PeF Ul bo do jeseni prenovila študijske programe. Odločili so se za model 4+1, če pa bo država zahtevala petletni študij, se bodo prilagodili. Nasprotujejo predlogu, po katerem bi učitelji lahko učili že po treh letih študija.   (B.M.) 
  
   
• Povzetek bolonjske prenove na UL
  V delovnem gradivu za razpravo na UL 6.12.2005, ki ga je pripravila M.Šoukal Ribičič so predstavljene aktivnosti za prenovo študijskih programov na Univerzi v Ljubljani od leta 1998. Takrat se je začelo se je z uvedbo ECTS, priloge k diplomi, letnimi samoevalvacijami članic in UL ter izmenjavo učiteljev in študentov. Leta 2003 je bila ustanovljena skupina za bolonjski proces, oktobra 2003 je rektor pozval članice k vsebinskim razpravam o prenovi študijskih programov, februarja 2004 pa je senat sprejel  prva navodila za spremembe programov. V razpravah o prenovi so bili izpostavljeni naslednji problemi: potrebne spremembe v zakonodaji, npr. o strokovnih naslovih, trajanje  programov, diplomska naloga, vstopni pogoji, skupni programi, pedagoški programi, prenova programov 2. in 3.stopnje ter financiranje. V letu 2004 so bile sprejete spremembe zakona in merila za akreditacijo ter kreditno vrednotenje programov in podrobnejša navodila UL. Po obravnavi v organih univerze in potrditvi na svetu za visoko šolstvo so jeseni leta 2005 tri članice UL (EF, FDV, FU) začele izvajati nove  študijske programe. V letu 2005 se je v svetu za visoko šolstvo zaključil postopek potrjevanja nekaterih programov FF (prevajalstvo, bibliotekarstvo) in  NTF (tekstil), ki so bili razpisani za št.l.2006/2007. Konec leta 2005 je 9 članic (BF, FE, FFA, FGG, FPP, FF, NTF, PeF, VŠZ) poročalo, da bodo predloge novih programov  v postopku potrjevanja v letih 2006 in 2007. Ostalih 14 članic je v različnih fazah razprave in prenove programov. 
  Podrobnejši podatki in navodila za prenovo programov so dostopni na spletni strani UL  (http://www.uni-lj.si/ , Intranet)  pri komisijah za dodiplomski, magistrski in doktorski študij. (B.M.)

• Sofinanciranje razvijanja študijskih programov visokega šolstva v letih 2006 in 2007
  Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavlja "Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti pri razvijanju študijskih programov visokega šolstva v letih 2006 in 2007". Rok za prijavo je 17. marec 2006. Več: <http://www.mvzt.gov.si/index.php?id=102&show_single=467>

• Skupne diplome bodo trd oreh,  Jasna Kontler Salamon, Delo, 4.3.2006
  V organizaciji CMEPIUSa je bilo v Ljubljani mednarodno posvetovanje o t.i. skupnih diplomah, novosti v povezovanju evropskih visokošolskih institucij. Ugotovljeno je bilo, da pot do diplom, ki bi jih skupaj izdajalo več institucij, vodi prek mednarodno akreditiranih in dovolj usklajenih študijskih programov.  (B.M.)
• genERAtion seminar
   3. in 4. marca 2006 je bil v Ljubljani  tretji seminar v okviru evropskega projekta genERAtion na temo skupnih programov in skupnih diplom. Potrdil je veliko zanimanje za omenjeno temo in tudi izpostavil še vedno veliko težav tega področja. Seminarja se je udeležilo 60 tujih in preko 40 slovenskih predstavnikov visokošolskih institucij, resornih minisrstev in ENIC/NARIC centrov.  Vsa gradiva so na:  <http://www.cmepius.si/SOCRATES/Erasmus/genERAtion>

• Izšel je Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe za š.l. 2006/2007. (Vir: spletna stran UL www.uni-lj.si )
  Razpisani so novi študijski programi 1. stopnje, prenovljeni po načelih bolonjske prenove na Filozofski fakulteti, oddelek za prevajalstvo, oddelek za bibliotekarstvo ter na Naravoslovnotehniški fakulteti, oddelek za tekstilstvo.

   

• Zakaj je prenova tehničnih programov počasnejša,         Jasna Kontler Salamon, Delo, 6.2.2006
  Pogovor s T.Welzer Družovec (FERI UM), ki  je med bolonjskimi promotorji imenovanih od MVZT. Pravi, da je Slovenija med prvimi zakonsko uredila prilogo k diplomi in je še vedno med uspešnejšimi pri bolonjski reformi. Glavnina programov še čaka na prenovo, ki bo končana v 2008/09 ali leto dni kasneje (2010), kar je skrajni rok. Naši tehniški študiji so pod vplivom nemškega prostora, kjer so pri prenovi bolj počasni, razen visokih tehniških šol, nekateri na nemške univerze bi se prenovi radi kar izognili.  V središču pozornosti bolonjskega procesa je trenutno zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti, pravi, za kar morajo po dogovoru ministrov v Bergnu poskrbeti samostojne, neodvisne agencije. Druga prednostna naloga je priprava programov tretje stopnje, doktorata. Bolonjski promotorji bodo sodelovali pri uvajanju teh sprememb.  (B.M.)
   
• Naprej v preteklost slovenskih fakultet         Andrej Kovačič, Finance, 6.2.2006
  Profesor informatike na EF UL piše o vzrokih, zakaj ni več študentov na tehniških fakultetah. Poleg tega, da zaradi opuščanja razvojnih služb v podjetjih služba ni zagotovljena je vprašanje tudi, ali na fakultetah "učimo prave stvari (znanja, veščine, kompetence, sposobnosti), ki jih bodo naši diplomanti potrebovali po študiju". Programi so togi, težko je uvajati nove vsebine, večina profesorjev se ima za nezamenljive. Navaja primerjavo programov informacijske tehnologije v ZDA in Nigeriji in ugotavlja da glede tehnoloških predmetov ne zaostajamo, naši programi (poslovne informatike) pa so podhranjeni na področju komunikacijskih znanj (vodenje projektov, psihosociološki dejavniki komuniciranja in interakcij v delovnih skupinah, govorne in slikovne predstavitve). Potrebna bo večja interdisciplinarnost in prilagajanje potrebam poslovnega okolja.  Agitiranje in prisilno usmerjanje ter omejevanje vpisa je škodljivo, "bogati bodo poiskali ustrezen študij v tujini, od ministrstva favorizirane fakultete oz.programe pa bodo obiskovali predvsem študenti, ki se jim v omenjene programe ni uspelo uvrstiti".  (B.M.)

   

• Na magistrski naslov lahko kar pozabijo. Jana Zupančič, Delo, 13.2.2006
  Študentom podiplomskega študija na College of Europe (Belgija) vlada financira študij, vendar jim ne bo priznan naslov magister znanosti, ker ta šola ni uradno priznana. Priznan oz.akreditiran program  je pogoj za priznavanje po zakonu o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (2004), pravijo v oddelku za priznavanje izobraževanja NARIC na MVZT. Potrebno  bo dopolniti zakon ali pa v bodoče štipendirati le študij na akreditiranih ustanovah.  (B.M.)

   

• Ponarejena spričevala vse pogosteje v javnosti. Ponarejeno spričevalo v vladni palači.  (pd), M.Roglič, Dnevnik, 2.2.2006
  Zaradi primerov ponarejenih spričeval so na ministrstvih in vladnih službah začeli preverjati verodostojnost dokazil o izobrazbi. Doslej so odkrili 11 sumljivih diplom. nekaj primerov je bilo tudi v podjetjih. Pred leti so v Univerzitetni knjižnici Maribor odkrili ponarejen doktorat.   (B.M.)

   

• Proti študijskim stereotipom. Prenova. J.Kontler Salamon, Šolski razgledi, 4.2.2006
  Letos bodo bodoči študenti že drugič izbirali tudi med  t.i. bolonjskimi programi študija, še več jih bo prihodnje leto. Fakultete in drugi zavodi se prenove lotevajo  zelo različno, nekatere hitijo, druge v strahu pred napačno odločitvijo raje zaostajajo, oprezajo za izkušnjami drugih in kritično ocenjujejo finančne in druge posledice. Tretje bi najraje sedanje univerzitetne programe obdržale po formuli 5+0 ali jim zagotovili status reguliranega poklica, morda tudi zato, da ne bi izgubili monopola pri prehodu študentov na podiplomski študij.  Komentatorka zakljulčuje, da bo še nekaj rodov študentov v nehvaležni vlogi poskusnih zajčkov ali pa kravic, ki morajo prežvekovati skoraj neužitne stare programe.  (B.M.)

   

• Oblačimo informacije. (mz) Šolski razgledi, 4.2.2006
  Odd. za tekstilstvo NTF UL je v publikaciji predstavil  nove bolonjske študijske programe.   
• Spremenjen pravilnik o razpisu in vpisu
  V Uradnem listu št. 4/2006 (13. 1. 2006) je objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v
  visokem šolstvu, ki veljata od 14. 1. 2006. Prečiščeno besedilo je objavljeno na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo "Zakonodaja in dokumenti - visoko šolstvo"  - glej <http://www.mvzt.gov.si/index.php?id=336>
  Poleg nekaterih sprememb rokov v postopku prijave in vpisa pravilnik določa (3.čl.), da morajo biti  "študijski programi, ki se bodo prvič izvajali v študijskem letu,za katerega se objavlja razpis" pred razpisom objavljeni.  (B.M.) 
• Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani, Branko Hohnec, Dnevnik, 25.1.2006
  Na posvet "Slovenska geografija na novi poti", 1.2.2006 na FF UL, vabijo nekdanje in sedanje študente, diplomante in vse, ki jih zanima "nova pot" geografije na UL. Predstavljeni bodo novi študijski programi geografije, pripravljeni po Bolonjski deklaraciji, tudi podiplomski, s katerimi naj bi se "približali zahtevam in pričakovanjem prakse in obenem povečali možnost zaposlovanja geografov". Predlog predmetnika programov je na spletni strani www.uni-lj.si/razno/geo1/agul/index.htm .(medijski sponzor je tudi Dnevnik.)  (B.M.)

• Nova študijska programa,  Miha Rubin, Delo, 25.1.2006
  Na Fakulteti za strojništvo UM bodo jeseni 2006 začeli izvajati program Oblikovanje in tekstilni programi, sledil bo še (tudi "bolonjski") magistrski študij. A.Majcen Le Marechal, predstojnica odd. za tekstilstvo FSUM pravi, da je to odgovor na spremembe v tekstilni industriji, kjer odpuščajo delavce zaradi prestrukturiranja.  (B.M.)
  
   
• Zasnova klasifikacijskega sistema izobraževanja v Sloveniji
  Statistični urad Republike Slovenije je v seriji "Razvojna vprašanja  statistike" objavil publikacijo "Zasnova klasifikacijskega sistema izobraževanja v Sloveniji". Publikacija vsebuje osnutek klasifikacijskega  sistema izobraževanja, ki so ga pripravili člani delovne skupine za  pripravo standardne klasifikacije izobraževanja v sodelovanju s  sodelavkami Statističnega urada RS. Besedilo osnutka je bilo dokončano v  marcu 2005. Publikacijo je uredila Tanja Domijan. Delovno skupino za
  pripravo standardne klasifikacije izobraževanja so sestavljali predstavniki ministrstev odgovornih za šolstvo in visoko šolstvo ter  Statističnega urada RS.
  Publikacija v PDF: <http://www.stat.si/doc/pub/09-RV-224-0501.pdf>
  Poleg opredelitve osnovnih pojmov in klasifikacije je objavljena tudi poskusna inačica 10 stopenske lestvice s kazalniki za določanje ravni izobraževalnih aktivnosti oz. izobraževalnih izidov in opis posameznih izobrazbenih ravni, tudi visokega izobraževanja, tako za prejšnje stopnje izobrazbe (npr. višja), kot za nove, po zakonu o visokem šolstvu 2004. V prilogi je tudi osnutek Evidenčnega lista izobraževalnega oz. študijskega programa, ki naj bi bil del vloge za sprejemanje novih programov.   (B.M.)

• Priznavanje reguliranih poklicev s področja vzgoje in izobraževanja
  Ministrstvo za šolstvo in šport objavlja okrožnico "Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij državljanom Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji". Poklici, kot so učitelj, vzgojitelj, svetovalni delavec, knjižničar ali drug strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja, sodijo v RS med regulirane poklice, kar pomeni, da je z zakonskimi in podzakonskimi predpisi določeno, katere pogoje mora posameznik izpolnjevati, da lahko opravlja navedene poklice, kar je s pristopom  k EU odprlo nove razsežnosti.  <http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/okroznice/poklicne_kvalifikacije_EU.doc>
    
• www.solski-razgledi.com  Šolski razgledi, 7.1.2005
  Na forumu ŠR kritično razglabljajo tudi o tem, ali so diplomanti pedagoške fakultete primerni za učitelje matematike na gimnazijah. Nekateri menijo, da so študenti pedagoških fakultet oškodovani, ker ne dobijo znanja, a niso sami krivi, kriv je izobraževalni sistem. razprava o različnih študijskih poteh bodočih učiteljev se še ni končala.  (B.M.)
   
• Zaželeni bodo učitelji, ki bodo učili tri predmete  A. Žibret, Delo, 27.12.2005
  Na PeFUL so v petih letih podelili 912 listnin učiteljem, ki so končali program za izpopolnjevanje za poučevanje v devetletki. Enak program imajo tudi na PeF UM.
  Na PeF UL so pripravili vizijo izobraževanja učiteljev po "bolonjski deklaraciji" v treh stopnjah. Predvidevajo štiriletni dodiplomski študij (le predšolska vzgoja bo triletna) in enoletni magisterij ter triletni doktorat. Izredni študij bo nekoliko daljši. Poleg tega bodo še naprej imeli tudi programe za izpopolnjevanje, enoletne, z največ 60 kreditnih. točk. Na posvetu Partnerstvo fakultet in šol so predstavniki šolskega ministrstva in ravnatelji poudarili, da bodo bodoči učitelji  potrebovali študij vsaj dveh predmetov in usposobljenost za tretji predmet, zaradi zaposlovanja in večje ponudbe šole.  (B.M.)
  
   
• Razcvet pouka ruščine na naših šolah.   Aleš Čakš, Delo, 27.12.2005
  Ruščina je bila leta 1970 obvezen predmet v 20 slovenskih gimnazijah, nato je zanimanje upadalo, 1990 je bila izrinjena iz srednješolskih programov. Nato se je ruščina vrnila najprej na Gimnazijo Poljane, nato v Kranj, Novo Gorico, Ptuj, letos pa še v celje, Škofjo Loko, Bežigrad in Maribor ter v osnovno šolo v Hrastniku.  Letos je iz ruščine maturiralo 15 dijakov.  (B.M.)

   

• Brat tržiškega župana z instant magisterijem v Darsovo upravo. S.Morozov, S.Rankov, Dnevnik, 28.12.2005
  I.Rupar naj bi postal član uprave Darsa za področje financ, pogoj je univerzitetna izobrazba ekonomske smeri. I.R. je leta 2003 končal visokošolski strokovni program na FM UP. Leta 2005 se je prijavil na razpis DARSa kot magister znanosti. Septembra 2005 je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, kjer je bil možen vpis z visoko strokovno izobrazbo.  Na ministrstvu za visoko šolstvo so pojasnili, da je "magistrski program nad univerzitetno izobrazbo", pišeta avtorja. (Podatki o diplomskih in magistrskih nalogah se dobijo v informacijskem sistemu COBISS). (B.M.)
  COBISS (Kooperativni Online Bibliografski Sistem in Servisi)

• Oko za zob. Veso Stojanov, Sobotna priloga, Delo,  24.12.2005
  Sodobni managerji razumejo samo pravico številk in denarja, a nobenih drugih vrednot, meni Fremind Malik, profesor na elitni univerzi v St.Gallenu (Švica): "Obsedenost z denarjem je na dozdevno najboljšo, mednarodno priznano, na univerzah certificirano izobrazbo oprto pojmovanje, da šteje le tisto, kar je možno izraziti  v ekonomskih količnikih, torej z denarjem. To prepričanje, uzakonjeno z diplomo MBA (master of bussiness administration", B.M.), da razen denarne ni nobene druge vrednosti ali vrednote, predvsem v gospodarstvu, se zaradi svojega prevladujočega pomena in dozdevne zglednosti in učinkovitosti uveljavlja tudi na drugih družbenih področjih. Takšni ljudje življenje merijo z denarjem, ne zato, ker so nemoralni ali amoralni, temveč zato, ker so se med svojim izobraževanjem naučili, da je to absolutna resnica". Naslonitev vladne reforme na takšne ekonomske teoretike je dolgoročno vprašljiva.   (B.M.)

• Kaj bo diplomant znal, Ksenija Koren, Večer, 21.12.2005
  Univerze se bodo do 15.januarja pogajala za vpisna mesta, je povedal minister J.Zupan. Spremenili naj bi neugodna razmerja med mesti za druge programe in družboslovje, ki imajo veliko mest tudi pri izrednem študiju. Vpisa ne mislijo manjšati, vendar meni minister J.Zupan, da se z večanjem vpisa manjša kvaliteta. Na pobudo Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva je ministrstvo zahtevalo od fakultet, da objavijo svoje študijske programe, kar je posebno važno pri novih "bolonjskih", je delal minister, saj je treba vedeti, katere kompetence bodo dobili tisti, ki bodo študij zaključili. To je pomanjklivost študijskih programov, ki se zdaj pripravljajo, "saj nihče ne napiše, kaj bo diplomant znal".   (B.M.)
    
• Ponovna upočasnitev pri prilagajanju bolonjskim procesom?, Ksenija Koren, Večer,  16.12.2005
  Zakon o strokovnih naslovih bo moral počakati na spremembe zakona o visokem šolstvu. Po besedah J.Pavlin (SDS) so stranke vladne koalicije sklenile, da bodo spremembe obeh zakonov "zaradi podobne materije" obravnavali skupaj.  Nad tem so razočarani na UL, kjer opozarjajo, da brez zakona o strokovnih naslovih ne morejo podeljevati naslovov (diplom) študentom, ki so že vpisani v "bolonjske" programe. Odločitev se jim zdi nenavadna, saj je bil zakon o naslovih že sprejet v vladi in usklajen v matičnem odboru državnega zbora.  Visokošolsko ministrstvo je bilo pred meseci predložilo v proceduro oba zakona, vendar je bil visokošolski zakon čez čas umaknjen s pojasnilom, da še ni sprejet evropski okvir kvalifikacij.   (B.M.)
   
• Neskončno počasna akreditacija programov,          Ksenija Koren, Večer, 14.12.2005
  Komisija za sistem pri svetu za visoko šolstvo je razpravljala o spremembi meril za akreditacijo študijskih programov in tudi o strokovni podpori postopkov akreditacije. Rektorati univerz so kadrovsko krepkejši kot ministrstvo. kako ločiti univerzitetne in visoke strokovne programe v prvi bolonjski stopnji?  (B.M.)

• Pred bolonjsko reformo se pridobljeni strokovni naslovi ne bodo spreminjali. Revija študent, december 2005
  Predlog zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih še ne bo uskladil naslovov pridobljenih po starih programih.  To prepušča spremembam zakona o visokem šolstvu, ki ga pripravlja vlada.

• Študij prava brez balasta Boris Šuligoj, Delo, 12.12.2005
  Študijski program tretje, zasebne,  pravne fakultete v Porotoržu bo očiščen nepravnih predmetov. Fakulteta ima zagotovljene prostore v Avditoriju. Prvih 100 študentov bo ob vpisu (2006) verjetno plačalo šolnino, saj je minister J.Zupan napovedal, da vseh novih programov država ne bo takoj financirala.  (B.M.)
  
   
• Arhitekta z vizijo "Made in Slovenia". Prva zasebna  visoka šola za dizajn.  Vida Petrovčič, Gazela, Dnevnik, 12.12.2005
  Nada Matičič je ustanoviteljica Inštituta za dizajn in Inštituta Callegari ter zasebne Visoke šole za dizajn. Šola bo jeseni 2006 vpisala študente po bolonjskem programu.
   
• Univerze težko sprejemajo novosti,Ksenija Koren, Večer, 13.12.2005
  Na konferenci o Europasu, pripomočku za mobilnost posameznikov v EU so opozorili na to, da bo moral opis usposobljenosti posameznika (diplomanta) biti zanesljiv, sicer bo to  le še en papir. Europas naj bi omogočil zaposlovalcem, podjetjem, obrtnikom idr. vpogled v dejanske kvalifikacije posameznika. A.Jesenko z MVZT je menila, da se na univerzah za te novosti nekateri ne zmenijo, za izgovor jim je avtonomija.  (B.M.)

    

• Univerze bodo morale spremljati tudi diplomante,    Ksenija Koren, Večer, 8.12.2005
  Na zaključni konferenci o evropskem ogrodju kvalifikacij so ugotavljali, da bomo morali v nacionalnem ogrodju kvalifikacij določiti, katere kompetence, vključno z odgovornostjo do dela, naj imajo tisti, ki bodo imeli priznano eno od 8 predvidenih stopenj. (6,7 in 8. stopnja ustreza 1.,2. in 3. "bolojski" stopnji, 5.stopnja ("višja") je lahko del 1.bolonjske stopnje, B.M.)
   

• V Portorožu o avtonomiji. Le kot ideal. Bolonjska prenova. Šolski razgledi, 3.12.2005
  A.Debeljak                    FDV UL,                je na posvetu ravnateljev v Portorožu povedal,  da mora šola iskati ravnotežje "med  potrebami skupnosti in prednostmi, ki jih uživa posameznik, ko si sam postavlja zakone", napetosti med zaščito učenčeve ni študentove avtonomije in vrednotami prevladajučega družbenega sloja, gospodujoče govorice. Šola ima danes kot ideološki aparat države težavno nalogo. "Po kulturnih revolucijah v 60-tih letih prejšnjega stoletja /.../ je začela prevladovati ideja permisivnosti, svobodnega obnašanja in ohlapnih družbenih norm", kar je zajelo tudi šolo. A šola se ne more odpovedati temu, da ne bi učence disciplinirala in nadzorovala. Slovenska šola se mora tudi braniti pred izzivi nacionalistične indoktrinacije, npr. razlago zgodovinskih dogodkov le skozi prizmo nacionalnosti. "Avtonomijo bomo ubranili le, če bodo dijaki in  študenti spoznali, da so prav tako kot njihovi učitelji zapleteni v ta "močni diskursz" in od njega odvisni".                     B.M.,              
  C.Razdevšek Pučko, dekanica PEF UL je predstavila predlog modela prenovljenega pedagoškega študija. razredni in predmetni učitelj naj bi imeli štiriletni študij na prvi stopnji, vzgojitelji triletni. Ne vedo še ali bo druga stopnja za učitelje                    enoletna, B.M.,                obvezna. Drugo stopnjo naj bi opravljali ob delu, "saj naj bi bil študij ob praksi kakovostnejši". Ta stopnja bi bila pogoj za razvojno delo v šolstvu in pogoj za vpis na doktorat.                       B.M.   

• Bolonjske dileme - prvi del - drugi del,                    Polona Šeško, Mag, 30.12.2005  
  Prehajanje na bolonjske študijske programe je prepočasno. Sedem visokošolskih zavodov je uvedlo nove programe , vendar je še vedno precej nedorečenega.  Fakultete se same odločajo za model, 3+2 ali 4+1                število let študija za prvo in drugo stopnjo               . Polemike sproža vrednotenje nazivov dosedanjih in novih diplomantov. Predsednik sveta za visoko šolstvo P.Jambrek meni, naj bi dosedanjim diplomantom priznali                novo                prvo stopnjo, večina podpisnic bolonjske deklaracije pa jih enačijo z drugo stopnjo. Minister govori o financiranju prve in druge stopnje, reformatorji napovedujejo šolnine.  Odpirajo se nove šole, a čez 15 let bo zaradi upadanja rojstev študentov precej manj. katere šole bodo obstale? Minister J.Zupam meni, da je največja težava neprilagodljiv profesorski kader. Novi programi naj bi se namreč prilagajalo študentom, ne več profesorjem.                 B.M.              
   
• Burno o novih strokovnih naslovih,                    A.Č., Delo,2.12.2005
  Odbor DZ je je strinjal s zakonskim predlogom vlade za naslove diplomantov "bolonjskih" programov. Po prvi in drugi stopnji imata strokovna naslova značilni besedi "diplmirani" in "magister", znanstveni naslov pa je le "doktor znanosti" na tretji stopnji. Naslovi dosdedanjih diplomantov, pridobljeni pred uvedbo "bolonjskega" študija ostanejo kot so.                  B.M.              
  Strokovni naslovi, Peter Glavič, Delo, 29.11.2005
  profesor UM P.Glavič se zavzema ta to, da bi starim univerzitetnim diplomantom priznali drugo bolonjsko stopnjo
  
   
• Kadrovanje države in javni razpisi.  B.Koritnik, Delo, 6.12.2005
  Od kandidatov za delo v upravah gospodarskih družb se v razpisih zahteva ustrezna izobrazba, izkušnje, znanje jezikov, sposobnosti za opravljaje tega dela ter predložitev načrta                vizije, programa dela               . Postavljajo zahteve po "univerzitetni oz. univerzitetni visoki izobrazbi", zahtevajo "visokošolsko izobrazbo", "univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo"                npr. "ekonomske ali druge ustrezne smeri"               .
  Zagožen priznava, da je bral površno. Kako je v biografijo  Marka Kryžanovskega prišla diploma MBA.  V.Tekavc, Delo, 6.12.2005
  Časnik Finance je razkril, da je v svojem življenjepisu ob prijavi za predsednika uprave P. M.Kryžanovski navedel, da ima diplomo mednarodne poslovne šole IECD                 Bled                oz. naslov "MBA"                "master of business administration", B.M.                , ne pa tudi dejstva, da "izpitne naloge še ni opravil".  Predsednik nadzornega sveta P. J.Zagožen pravi, da je to spregledal, vendar "diploma MBA ni bila pogoj", K. pa izpolnjuje pogoj - univerzitetno izobrazbo.  Glede možnega zavajanja z MBA pravi      "Bolj natančno bi moral napisati, da ima le dokončana predavanja, ne pa tudi diplome".                  B.M.   
             
   
• Pravilniki o reguliranih poklicih - zdravnik, zobozdravnik, dipl.medicinska sestra, dipl.babica, veterinar, mag.farmacije, arhitekt-projektant
  Pravilnik o spremembah Pravilnika o podrobnejših pravilih postopka  priznavanja kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma
  reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji na podlagi  področnih direktiv <http     //www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2005107&dhid=79058>
  * Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vodenju registra  izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih
  kvalifikacij <http     //www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2005107&dhid=79059>

• Peter Jambrek bo lahko ustanovil svojo pravno fakulteto,                 MAČ, Dnevnik, 23.11.2005
  Svet za visoko šolstvo je potrdil obe stopnji  programa Pravne fakultete Porotorož, ki bo tako lahko vpisala študente prihodnje leto. V prvi letnik naj bi jih vpisali 100, za višino šolnine se še ne ve.  PFP ima najete prostore v Auditoriju, kjer bo prva stopnja študija, drugo bi izvajali bliže Ljubljani, morda na Brdu, kjer že deluje tudi zasebna Fakulteta za podiplomske in evropske študije. Ustanovitelj P.Jambrek se pogovarja o tem, da bi PFP morda postala pridružena članica UP.   SVŠ je soglašal tudi z ustanovitvijo  FF in F.za naravoslovje in matematiko, ki se bosta odcepili od PeFUM, pripravlja pa se še vloga za umetniško fakulteto UM.                    B.M.,         
  
   
• V Kopru prihodnje leto novi študijski programi, Primorski dnevnik, 22.11.2005
  FM UP je pripravila sedem novih programov 2.stopnje in so v postopku univerzitetne akreditacije. Pričakujejo, da jih bodo po sprejetju v svetu za visoko šolstvo  razpisali jeseni 2006.
  
   
• Virant bo predaval,                 K.K., Večer, 19.11.2005
  Svet za visoko šolstvo  je  odobril ministru G.Virantu, da bo predaval javno upravo kot izredni profesor na zasebni Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju. Potrdil je tudi programe PF Portorož, imenoval eksperte za  preoblikovanje Politehnike v Univerzo in obravnaval vlogo EFUL za prehode med starimi in novimi programi. Ni pa sprejel dopolnitev meril za akreditacijo. (B.M))

   

• Naša šola veliko zahteva in veliko da. A.Brezovnik, Dnevnik, 19.11.2005
  Na 5.konferenci izobraževalnega menedžmenta je M.Tajnikar, dekan EFUL dejal, da so v poslovno šolstvo vnesli naslednja  bolonjska pravila: doseči čim višjo stopnjo izobrazbe, skrajšati čas študija in se vse življenje učiti. Sodobnih šol ni več mogoče voditi brez upoštevanja podjetniških načel. Organizirane so za globalno konkurenco, za študente in gospodarstvo, veliko zahtevajo in veliko dajo. Tisti, ki  tega ne bodo sprejeli, bodo ostali na pogorišču zgodovine, pravi.

• Na Izobraževalnem managementu o bolonjskih programih in nazivih,                     Dunja Turk, Finance, 7.11.2005
  Na letošnji konferenci Izobraževalni menedžment v organizaciji GV Izobraževanja  17. 11. v Ljubljani, so  govorili tudi o izobraževanju v luči spremenjene visokošolske zakonodaje. Dekan ljubljanske ekonomske fakultete Maks Tajnikar je  govoril o novih strokovnih in znanstvenih nazivih ter zaposljivosti novih diplomantov.

   
• Konferenca o ogrodju za transparentnost kvalifikacij in kompetenc - Europass
  Konferenca o pobudi Europass ?Europass- enotno ogrodje za transparentnost kvalifikacij in kompetenc? je bila v Ljubljani, 6.12. 2005.
   <http://www.cpi.si/novica.aspx?id=61> .
   
• Evropsko ogrodje kvalifikacij - zaključna konferenca nacionalne razprave o ogrodju
  Zaključna konferenca nacionalne razprave o evropskem ogrodju kvalifikacij je bila 7. 12. 2005 v prostorih Škofijske klasične gimnazije Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Gradiva in prijavnica: <http://www.cpi.si/novica.aspx?id=59>
• Razprava o visokošolskih ravneh Evropskega ogrodja kvalifikacij
  Slovenija se je pridružila javni razpravi o predlogu Evropske komisije za  Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, ki poteka v
  dvaintridesetih evropskih državah. MVŠZT je razpravah v Kopru in Mariboru pripravila zadnjo razprava  25. 11.2005 na UL.
  Delovno gradivo "Evropsko ogrodje kvalifikacij" : Ministrstvo za šolstvo in šport objavlja dokument "Evropsko ogrodje  kvalifikacij" kot delovno gradivo za nacionalno razpravo. Oblikovanju evropskega ogrodja kvalifikacij je ključni pogoj  za povezovanje evropskega, sektorskih in nacionalnih  trgov dela. Kot takšno naj bi omogočalo komunikacijo med različnimi   vrstami in stopnjami izobraževanja in usposabljanja in tako povezovalo  poklicno in visoko šolstvo ter upoštevalo tudi širši vidik vseživljenjskega učenja. Posameznikom mora omogočiti kombiniranje in  zbiranje učnih izidov, pridobljenih v različnih ustanovah in  organizacijskih oblikah ter vzpostaviti podlago za njihovo primerjanje,  vrednotenje in priznavanje. Odpraviti želi obstoječe ovire pri medsebojnem  priznavanju kvalifikacij in kompetenc. Več:
  <http://www.mszs.si/slo/aktualno/novica.asp?ID=5707>  delovno gradivo pa  v PDF:  <http://www.mszs.si/container299/ECOS/Evropsko_ogrodje_kvalifikacij.pdf>
  Glej: KAKŠEN BO EU DIPLOMANT, MAG., DR.? KJE, KAKO NAJ SE IZOBRAŽUJE?
   
• Evropska komisija za vseživljensko izobraževanje in ključne kompetence za vse, 11.11.2005
  Lifelong learning and key competences for all: vital contributions to  prosperity and social cohesion
  A Communication approved by the Commission concludes that EU Member States must accelerate the pace of reform in their education and training systems, or large proportions of the next generation will face social exclusion.  The Commission  also approved a proposal to establish a European Framework for Key Competences – a practical reference tool to support Member States’   efforts.              Informacije (v angleščini, francoščini ali nemščini):
  <http://europa.eu.int/rapid/pressReleasesAction.do reference=IP/05/1405&format=HTML&aged=0&language=EN>
  
    
• Predlog spremembe Načrta razvojnih programov - uvrstitev novega projekta EPD 3211-05-0301
  'Razvoj študijskih programov visokega šolstva v 2005'
  Na spletnih straneh Vlade RS "Vladna gradiva v postopku obravnave" je objavljen "Predlog spremembe Načrta razvojnih programov - uvrstitev novega projekta EPD 3211-05-0301 'Razvoj študijskih programov visokega šolstva v 2005'" - glej <http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/?95a060466ce5cf01c1256ef4005ecbc2%3263f283b38edcd7e9c12570b2004bb85e%3FOpenDocument>
  Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je izvedlo javni razpis za sofinanciranje aktivnosti pri razvijanju študijskih programov visokega šolstva v letih 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 52/2005), na katerem je bilo izbranih sedem projektov, ki jih je 17. 8. 2005 potrdil Programski svet Evropskega socialnega sklada.  V letu 2005 bo za ta projekt namenjeno 3.876.000 SIT, od teka 85% v Ljubljano in 15% v Maribor. Odgovorna oseba projekta je Darja Piciga.   (B.M.)

• Novosti odnesle stare pravice,                  Ksenija Koren, Večer, 14.11.2005 
  Zaradi prehoda na bolonjske programe je nekaj študentov FDV in FF UL izgubilo možnost ponavljanja prvega letnika. 
• Kombinirani študenti ne bodo izviseli. Nina Knavs, Dnevnik, 9.11.2005
  Na sestanku na UL so se dogovorili za rešitev problema študentov FDV in FF, ki ne morejo ponavljati letnika na FDV, ker je le-ta uvedla nove programe. Od 10 študentov jih je 5 takih, ki se bodo vpisali v višji letnik pod ugodnejšimi pogoji, drugi bodo pavzirali. Upravni odbor UL bo v kratkem odločil, kako je z vračanjem vplačane polovične šolnine za izredne študente ponavljalce. Na FDV takim manjka povprečno skoraj 8 izpitov, pri določanju polovične šolnine pa so upoštevali le 4.
• Študenti v bolonjski slepi ulici.   M.Čepin Čander, Dnevnik, 5.11.2005
  Približno 10 študentov, ki so bili lani v prvem letniku kombiniranega dvopredmetnega študija FF in FDV UL letos nima možnosti ponavljanja letnika. Na FDV imajo namreč nove, "bolonjske" programe, na FF še ne. Prodekan FF N.Jež upa, da bo rešitev našla univerza, M.kalin Golob, prodekanka FDV  meni, da bi se morda lahko vpisali v drugi letnik FF, čeprav niso opravili vseh obveznosti na FDV. 

• Vzgojiteljice tudi magistrice in doktorice.  A.Ž. Šolski razgledi, 5.11.2005
  Na srečanju ravnateljic vrtcev  so spregovorili tudi