ISKANJE/SEARCH:  
Poiščete na ekranu  zgoraj "Searh options" in Najdi (na tej strani) / Find (on this page)  ter  vtipkate značilno besedo, avtorja ali številko. 

Prva stran

 

Študijski programi, "bolonjska" prenova
 

Zlom "bolonjske" hrbtenice. J.J., Večer,   četrtek, 18. december 2008
Pavle Zgaga, PeF UL, podpisnik "bolonjske deklaracije", v pogovoru kritično govori o njeni realizaciji pri nas.
Kar se je v zadnjih letih dogajalo pri nas je zloraba "bolonje".  Razprava se vrti okrog popularnih tem, ki jih je vsilila politizacija visokega šolstva. Ne okrog strateških in vsebinskih vprašanj, pač pa o pravnih postopkih in legitimnostih posameznih visokošolskih ustanov. (Verjetno je mišljena Nova univerza, op. B.M.)
"Potrebni sta radikalna kritika in podrobna prevetritev nacionalne interpretacije vstopa v evropski visokošolski prostor". Takoj bi morali vzpostaviti agencijo za kakovost in jo v razumnem času vključiti v ENQAo in evropski register agencij ter vzpostaviti evropsko primerljivo nacionalno ogrodje kvalifikacij (diplom).
Spremembo visokošolskega zakona leta 2006 označuje za  "zlom hrbtenice" "prave bolonje", zato smo "z reformami padali nazaj", koncept se je pri nas "sfižil".
Leta 2006 je bila odpravljeno določilo zakona iz leta 2004 o agenciji. Vsaj pet let je jasno, da morajo države vzpostaviti agencije. "Albanija danes že ima takšno agencijo, Slovenija je nima."
Zakon je leta 2006 določil, da študenti na naših univerzah po 5 letih dosežejo stopnjo, za katero je bilo prej treba študirati tri leta in pol. Evropska "bolonjska" stopnja, imenovana "master" je izginila. Študente smo prisilili k daljšemu študiju, evropski trend je skrajševanje, intenziviranje študija in zagotavljanje kakovosti. Nekdanjim diplomantom se ni treba vračati v študij, ker so "več vredni" od sedanjih.
Potreben je primerjalen študij napredka in mednarodne "atraktivnosti visokega šolstva pr srednjih in malih visokošolskih sistemih (Finska, Danska, Nizozemska, Estonija). In predvsem "resna, odkrita in kritična analiza zagat, ki jih zdaj imamo ter  produktivna razprava "o konceptih in strategijah, primerjavah in ciljih itd."
Pričakuje hitro spremembo glede agencije za zagotavljanje kakovosti, glede sistema kvalifikacij oz. diplom pa ni mogoče pričakovati hitrih rešitev.

Študij prevajalstva in tolmačenja šele na drugi stopnji. D.Tu., Finance,  sreda, 17. december 2008
Na FF UL izvajajo od 2006/07 triletni prvostopenski program Medjezikovno posredovanje, ki je priprava za študija v programih  Prevajanje in Tolmačenje na drugi stopnji. Začeli so tudi doktorski program (3. stopnje) Prevodoslovje.
Tolmač mora spremljati tudi družbenopolitična dogajanja. Življenje in delo tolmača. K.D., Finance,  sreda, 17. december 2008
M. Rupnik in N. Logar, dve prevajalki pri EK v Bruslju govorita o študiju in delu tolmača. Splošna razgledanost je pogoj za delo. Izziv je poskrbeti, da se ljudje sporazumejo. Prilagoditev zahtevajo tudi kulturne razlike. Tolmač mora imeti dobre živce in treniran kratkotrajni spomin. Najbolj je aktualna je jezikovna kombinacija s francoščino.

Konkurenčnost in učni izidi v visokem izobraževanju
Competence Orientation and Learning Outcomes in Higher Education - 10. december 2008
Publikacija "Eva Cendon et al.: Implementing Competence Orientation and Learning Outcomes in Higher Education - Processes and Practices in Five Countries". Krems, julij 2008 je na strani <http://www.he-leo-project.eu/he_leo-handbook/processes_and_practices>

V bolonjskih študijih več projektnega dela in manj akademske odličnosti. A.Č., Finance, priloga,  ponedeljek, 8. december 2008
Pogovor z Janezom Šušteršičem, FM UP. Sodelovanje med univerzami in gospodarstvom poteka prek svetovalnih in razvojnih projektov.

Večina ima resne pomisleke. Pogled na evropsko visoko šolstvo tokrat z druge strani. Jasna Kontler - Salamon,  Šolski razgledi, 6.12.2008
Komentatorka (novinarka Dela, op. B.M.)  se je udeležila v Franciji (CIEP) seminarja o poročanju o visokem šolstvu. O tem pišejo predvsem novinarke, kar kaže na to, da področje šolstva ne spada med najpomembnejše. Večina novinarjev (udeležencev) je imela - kljub ugodnejšim uradnim informacijam - "resne pomisleke o doseganju ciljev bolonjske reforme". Bolonjski študij je daljši, "moralo bi biti obrnjeno". Z njim se je sistem primerjanja izobrazbe in kompetenc še bolj zapletel. Države so z raznimi "dodatki" posameznim stopnjam študija ohranile svoje posebnosti. A nikjer niso ločili prve stopnje na univerzitetni in visokošolski strokovni študij; ob tej naši posebnosti "tujci ostajajo brez besed".
Ob predstavitvi nekaterih posebnosti Islandije in Francije komentatorka ugotavlja, da je naše visokošolsko dogajanje "včasih dobro pogledati od daleč". Tudi novemu ministru G. Golobiču priporoča, da se "še preden ga povsem zasujejo kritike in predlogi, odpravi kam na daljši študijski obisk".

Slovencem manjkajo komunikacijske, retorične in pogajalske veščine. N.B., Finance,  petek, 28. november 2008
Pogovor z nekaj profesorji o študijskih programih (menedžmenta) pri nas in drugje, v luči sedanje krize.
Marjan Svetličič, FDV UL meni da tem programom manjka interdisciplinarnost. Raziskava ob predsedovanju EU je pokazala, da so nam manjkala "mehka" znanja - kako komunicirati stališča, kako prepričati, se pogajat. "V krizi zaupanja so nujna psihološka in komunikacijska znanja". Krhati je treba evropocentričnost. Menedžer mora biti strokovnjak za svoje področje in še "pravnik, tržnik, finančnik, sociolog, psiholog, diplomant". V izobraževanje je treba vključiti veliko študij primerov, simulacij, stažiranje doma in v tujini, to naj bi sofinancirala država.
Marko Jaklič, EF UL meni, da je program poslovne študijske smeri primerljiv s tujimi, izboljšuje se tudi mednarodna študentska zasedba.  Slabo pa so pri nas razviti programi MBA. Fakultete bi se na krizo morale odzvati s še višjo kakovostjo in razvijanjem MBA.
Janez Prašnikar EF UL je presenečen, ko dobiva pohvale svojim študentom ob ekskurzijah na londonskih prestižnih šolah.  "Glede kakovosti naših šol se mi poraja vprašanje v zvezi z islandskim primerom: 25 japijev, vsi z diplomami s Harvarda, so državo pahnili v katastrofalno zadolženost. Torej tudi veličina in ugled neke svetovno znane šole nista vedno zagotovilo za kakovost." (Op.: Glej prispevke o rangiranju na www.uni-kakovost.net npr, ... iz tujine / international news, kjer je na večini lestvic univerz na prvem mestu Harvard! B.M.)  Dober poslovni program je prilagodljiv, imeti mora dovolj tujih študentov. V programih bo treba  bolj upoštevati "človeške dejavnike, torej komuniciranje in upravljanje ljudi, na kar so vsi že skoraj pozabili".

Kam so šle vse babice...  H.P.,  Žurnal24, 4.12.2008   sreda, 3. december 2008
Tita Stanek Zidarič, Visoka šola za zdravstvo UL pravi, da imamo v Sloveniji 216 diplomiranih babic-babičarjev. Zanimanje za študij je veliko, na 30 vpisnih mest se jih prijavi dvakrat toliko. Pripravljajo študij babištva 2. stopnje, za naziv magistrica; v tujini je možno pridobiti tudi doktorat. Pri nas potekajo različna predavanja, seminarji, simpoziji, konference, srečanja in učne delavnice.
Zalka Drglin, združenje Naravni začetki pravi, da bi morala država podpreti strokovno avtonomijo babištva, okrepiti vlaganje v razvoj babiških kompetenc in samostojni babiški porodni center.

O prihodnosti bolonjskega procesa po letu 2010 - dokument Evropskega združenje univerz (EUA)  - 7. november 2008
Strateški dokument Evropskega združenja univerz (EUA) o prihodnosti bolonjskega procesa po letu 2010 v PDF:  <http://www.eua.be/fileadmin/user_upload/files/Newsletter_new/2008_C_4_EUA_Bologna_post_2010.pdf>
Zveza evropskih univerz o "bolonji" po letu 2010,  oktober 2008
Bologna post 2010: EUA  new policy paper
In April 2009, Ministers of Education from 46 European countries will meet in Leuven/Louvain-la-Neuve (Belgium) to look to the future and debate how to take the Bologna process forward once the European Higher Education Area (EHEA) comes into being in 2010..
The new EUA policy document underlines that the achievements of the Bologna process have to be further consolidated and their sustainability ensured both at national level and within individual universities: “careful attention must be given to following up unfinished business to ensure that the qualitative changes required” are made and become sustainable across Europe. It also stresses the importance of the stakeholder model of cooperation created over the last decade. “It has provided opportunities for universities, through EUA, to take a leading role in policy development, and this should be built upon in the future”.
As priorities for advancing the EHEA in the future EUA proposes:
•    Consolidating Europe’s broad base of research-based education – by connecting more closely the European Research Area and the EHEA;
•    Widening participation – providing more education to more young people;
•    Redefining public responsibility of higher education, particularly in relation to the autonomy of higher education institutions;
•    Enhancing the international attractiveness of European universities - making sure that European universities are ‘fit to face’ global competition.

Zveza evropskih univerz o vseživljenskem učenju,  oktober 2008
Autumn Conference and New EUA Charter on Lifelong Learning
More than 300 participants took part on conference in Rotterdam which focused on the theme “Inclusive and responsive universities – ensuring Europe’s competitiveness.”  A key EUA policy document was accepted: “European Universities’ Charter on Lifelong Learning”. In  the conference conclusions, general rapporteur Hanne Smidt, provided an insight into how universities can develop and implement a lifelong learning strategy in practice.

Funkcionalna pismenost ni dovolj. Slovenščina kot učni jezik. K.Š., Delo, ponedeljek, 3. november 2008
Jerca Vogel, FF UL meni, da je treba razviti tudi kritično pismenost, občutek za kontekst, zmožnost pogleda na probleme z različnih perspektiv, vživljanje v različne vloge. Odgovornost za jezikovno izražanje nosijo vsi predmeti v šoli, tudi učitelji strokovnih predmetov.

Kaj so naučili kraljico? O pogorelih idealih in njenem veličanstvu. Jasna Kontler Salamon,  Šolski razgledi, 8.11.2008
V množici, ki je na Tromostovju čakala Elizabeto II je mladenič, morda gimnazijec, dejal, da zavida kraljici, ker so jo (zasebni) učitelji učili le izbrano snov, vsakega po malem, kar kraljica potrebuje, zato nima prenatrpanega spomina. "Mi pa se učimo vsega toliko, da nam na koncu ostane le želja, da bi vse čim prej pozabili", je bil pameten njegov prijatelj.
Dušan Mramor, dekan EF UL je nedavno podvomil v to, da bolonjski študentje od začetka izbirajo študijske vsebine.
Kolumnistka  se s tem ne strinja, saj  "do svojega študijskega cilja mogoče najlažje pride tisti, ki lahko v glavnem sam izbira študijske vsebine, fakulteta pa mu mora pri tem zagotoviti visoko kakovost izbranega." Večja izbirnost ima svojo ceno...  Zdi se, da je denar v visokem šolstvu najpogostejša ovira za uveljavljanje sprememb, meni, a denar je tudi razlog za sporne odločitve. Tako je ena od fakultet "ne neuradne Nove univerze" vabila k vpisu na redni študij (s koncesijo) tudi zaposlene. "Toda ali verjamete, da ti zaposleni študirajo kot običajni redni študenti?"
Za 1. november bi najraje prižgala še svečko v "spomin na nekdanje akademske ideale. kajti ti so ogroženi še veliko bolj od domnevno oskrunjenih prostorov" mariborske kmetijske fakultete, v katere je brez vabila vstopil kriminalist. Iskal je profesorja, ki je zaradi akreditacije Nove univerze odstopil kot predsednik senata za akreditacijo.

Kaj je pri nas ostalo od dobre ideje bolonjske reforme? J.K.S., Delo,  torek, 28. oktober 2008
V Sloveniji je bilo akreditiranih nad 350 "bolonjskih" študijskih programov. Visokošolski partnerji o težavah z reformo menijo takole (podnaslovi iz Dela):
ŠOS: ministrstvo je probleme stopnjevalo, ne odpravljalo. V prenovo bodo morali biti vključeni tudi študenti, potrebno je soglasje vseh partnerjev, pomembna je tudi socialna razsežnost-
UL: naredili, kar so mogli. A. Kocijančič, rektorica: "Poleg tega, da nismo dobili nikakršnih stimulacij za pripravi in izvajanje bolonjskih programov, smo bili še prepuščeni samim sebi."
UNG: absolventskega staža ne bi smelo biti.
Vsi se strinjajo, da leta 2010  bolonjski proces ne bo končan, A. Kocijančič, rektorica UL meni, da ne prej kot v 10 letih. Vsi se strinjajo, da se roka za nove programe ne sme podaljševati.
Izgubljeni v "bolonji". Jasna Kontler Salamon, Delo,  torek, 28. oktober 2008
Letos je bil še zadnjič vpis v stare, "nebolonjske" študijske programe, januarja 2009 naj bi razpisali samo nove programe. Preostale programe zdaj mrzlično pripravljajo na področju naravoslovja, umetnosti, športa, izobraževanja učiteljev in zdravstva. Če bodo programi pravočasno potrjeni bo to pravi podvig, meni komentatorka, glede na "zapletene razmere v akreditacijskem senatu".
Na MVZT menijo, da bo prenova ujela zakonski rok in se pohvalijo s tem, da so prenovo spodbujali s sredstvi in Evropskega socialnega sklada in razpisi za razvojne naloge. Niso pa navedli, da lani te podpore ni bilo,  zaradi menjave ministrov so se menda  pozabili prijaviti...
S približevanjem "dneva D" se kažejo razpoke v prenovi, ki resno ogrožajo cilje. Problem je npr. magistrski študij in absolventski staž, ki pripada tudi bolonjskim študentom. Država podpira reformo, a zanjo daje premalo denarja. Optimizem zbuja le dejstvo, da se "reformi vseeno nihče ne bi odpovedal".

ŠOU s spletno stranjo o bolonjskem procesu.
Resor za študijsko problematiko ŠOUL na www.bolonja.si nudi koristne informacije o bolonjskem procesu v Evropi in Sloveniji, kakovosti visokega šolstva in skrbi za njegovo kakovost na UL, o socialni dimenziji tega procesa idr. Tam je objavljen tudi Priročnik za preživetje z bolonjsko reformo. Jelena Štrbac, vodja projekta pravi, da so se za spletno stran odločili zaradi številnih vprašanj študentov o prenovi. Pojasnili bodo vse novosti, ki jih prinaša in ne "zgolj tistih, ki jih fakultete populistično promovirajo".

Učni izidi in kredtitne točke - poročilo z bolonjskega seminarja
Development of a Common Understanding of Learning Outcomes and ECTS - 13. oktober 2008
Poročilo z bolonjskega seminarja "Development of a Common Understanding of Learning Outcomes and ECTS" (Porto, 19. do 20. junij 2008) je dostopno na strani <http://portobologna.up.pt/documents.php>

Novi študijski programi. Slovenski visokošolski prostor. Študent, september 2008 www.student-on.net
Pregled novosti v novem študijskem letu. UL je zajključila prenovo študijskih programov in letos razpisala 57 "bolonjskih" programov prve stopnje, 36 programov druge stopnje (magisterij) in tri programe tretje stopnje (doktorat). Znova se je uvrstila med 3% najboljših na svetu. A. Kocijančič, rektorica UL pravi: "Naša težnja je, da bi bili še boljši. Ne glede na lestvice pa si bomo prizadevali usposabljati diplomante, ki bodo sposobni ustvarjati nova znanja in se bodo uspešno vključili v družbeno okolje". UL bo študentom omogočila e- dostop do mnogih storitev, npr. digitalno knjižnico. Karierni center je pripravil spletni portal o poklicih in študijih.
UNG prenavlja stare in uvaja nove programe (Okolje 1. in 2. stopnja, Eksperimentalna fizika 2. stopnja, Krasoslovje 3. stopnje).
Na UP so pripravili nove programe prve stopnje (Medijski študij, Sredozemsko kmetijstvo in Biodiverziteta) in druge stopnje (Zdravstvena nega). Pripravljajo tudi visokošolska zavoda za gradbeništvo, infrastrukturo in okolje ter  za biodiverziteto, mediteransko kmetijstvo in okoljske fiziologije, ter univerzitetno knjižnico. UP želi postati "referenčna univerza za geografski prostor Sredozemlja in JV Evrope", pravi rektor R. Bohinc.
Decembra bo ustanovna skupščina Evrosredozemske univerze (Portorož).
Univerzitetno-raziskovalno središče pričakuje akreditacijo za Fakulteto za organizacijske študije, F. za industrijski inženiring in F. za upravljanje podeželja.
V medijih se razpravlja o rdeči luči za Novo univerzo, v katero bi se združile FPDŠ, FUDŠ in EPF.
Bodoča Katoliška univerza za začetek načrtuje fakultete za poslovne, edukacijske in socialne vede.

Pravo usposabljanje se začne šele na delovnem mestu. Janez Malačič, Delo,  torek, 16. september 2008
J. Malačič, profesor EF UL ugotavlja, da  se  reforme študija, tudi  bolonjska, "vrtijo okoli iskanja optimalne kombinacije med teoretičnim študijem in praktičnim usposabljanjem".  Meni, da tudi študentska praksa ne bo dala diplomantom vseh tistih praktičnih znanj, ki jih nerealno pričakujejo delodajalci. Učiti in usposabljati se je treba vse življenje.
Z univerzitetnim izobraževanjem je treba najprej pridobiti temeljno znanje in ga postopno nadgraditi s praktičnim. Kot primer daje managersko znanje, ki v zadnja leta vdira celo v prve letnike zlasti poslovnih in ekonomskih študijev. Raziskave so pokazale, da mora študent najprej pridobiti akademsko in praktično znanje na tem področju, šele v višji starosti managersko. Študenti že v prvem letniku pričakujejo, da bodo "že po nekaj mesecih v službi" vodili več deset, tudi več sto ljudi. Ne vprašajo se, kdo se bo pustil voditi tako neizkušenim.
To logiko velja uporabljati tudi pri študijskih praksah, ki poteka na delovnih mestih pri delodajalcih. Od "svežih" diplomantov delodajalci ne smejo pričakovati prevelike praktične izkušenosti. Visoke šole naj diplomante usposobijo za dodatno učenje in izpopolnjevanje. Znanje hitro zastareva, rutine, pridobljene med študijem lahko omejujejo pri delu.
Študent potrebuje čas, da potrdi znanje na terenu. M.F., Delo,  torek, 16. september 2008
Na fakulteti za elektrotehniko in gradbeništvo (FE UL, FGG UL) se delodajalci pogosto obrnejo, ko iščejo delavce. Študenti, ki opravljajo prakso pri delodajalcih, pri njih pogosto opravljajo diplomo in se nato tam zaposlijo. Vanja Babič, dipl. ing. gradbeništva je po diplomi  prakso podaljšala v redno delovno razmerje. Pravi, da bi morala praksa trajati vsaj pol semestra. "Za izkušnje potrebuješ nekaj časa, da se dobro seznaniš z delom, saj je teoretski del povsem nekaj drugega kot izvedba."
Le redki študenti se lahko kalijo na delovnem mestu, za katero študirajo. M.F., Delo, torek, 16. september 2008
Andrej Kohont, koordinator praktičnega usposabljanja na FDV UL pravi, da praktično usposabljanje v univerzitetnem pouku doslej ni bilo dovolj uveljavljeno. Novi bolonjski programi predvidevajo več strokovne/študijske prakse in  imajo študenti družboslovja težave pri zagotavljanju te prakse. Programi FDV imajo v štirih letih do 240 ure prakse, za kar dobi študent 5 do 20 kreditnih točk (ECTS). FDV se na različne načine povezuje z delodajalci pri organiziranju prakse.
M. Hegler, študent obramboslovja je bil na praksi v ustanovi za razminiranje, njegova kolegica U. Grošelj je bila dva tedna na praksi v zaporu na Igu.
J. Simonič, študentka kulturologije je  pomagala pripraviti slovesnost, J. Zajc, absolventka komnikologije pa je (po starem) na praksi vnašala podatke v e-bazo.
Bolj kot formalni naziv je pomembna zaposljivost.  S.B., Delo,  torek, 16. september 2008
Jože Smole, Združenje delodajalcev Slovenije pravi, da pri nas prevladujejo mala podjetja, ki težko zagotovijo prakso. strokovno usposabljanja med študijem.  Delodajalci pogrešajo več povezanosti s fakultetami in njihovo prilagajanje spremembam na trgu. Vključeni naj bi bili pri oblikovanju programov. Zanje je pomembna zaposljivost. Največ si obetajo od štipendistov. Dilema je, ali med prakso usposabljati nekoga, ki se bo nato zaposlil pri konkurenci. "Obveznosti delodajalcev pri zagotavljanju prakse študentom formalno niso opredeljene". To sicer določa zakon o delovnih razmerjih a zdaj to vsebuje le kolektivna pogodba za trgovino.

Hrvaške kupljene diplome pri nas kot kaže nikogar ne skrbijo. B.Č., Finance,   24.9.2008
V 2007 so v Srbiji obtožili precej profesorjev pravnih fakultet iz Kragujevca, Beograda in Niša ter Smedereva, da so prodajali izpite in diplome. Tudi v BiH teže preiskava zoper profesorje. Na Hrvaškem so nedavno več profesorjev prometne in ekonomske fakultete obtožili prodaje izpitov in diplom.
Na MVZT pravijo, da o podobnih primerih v Sloveniji nimajo podatkov. Pač pa so reševali vloge za nostrifikacije iz Srbije, Hrvaške in drugih držav (v letu 2007 več kot 700). Leta 2003 so bile ugodno rešene ena vloga zagrebške prometne fakultete, 6 z zagrebške ekonomske fakultete in dve s pravne fakultete v Kragujevcu. Na MVZT preverjajo sum v zvezi z dvema doktoratoma, pridobljenima na pravni fakulteti v Kragujevcu.

Prenovljeni programi s poudarkom na računalnikih. V.T., Dnevnik, petek, 12. september 2008
N oddelku za prevajalstvo FF UL niso opazili zmanjšanja zanimanja za študij, čeprav je bil ustanovljen nov oddelek za prevajalstvo na UM. Študent lahko izbira različne
kombinacije jezikov, najpogostejše so z nemščino. Pri študiju se usposabljajo za uporabo računalnika za pomoč pri prevajanju.

Kompetence dobrega prevajalca. Prevajalske storitve. Dnevnik, tematska priloga oglasnega trženja, 12.9.2008
Podrobno so navedene kompetence, ki jih mora pridobiti prevajalec  (med študijem, op. B.M.): kompetenca prevodne dejavnosti, jezikovna k., medkulturna k. sociolingvistično in besedilno razsežnostjo, k. pridobivanja podatkov, tematsko vsebinska k. , jezikovnotehnološka k., raziskovalna k.
Tolmač mora imeti dober spomin. Prevajalske storitve. Dnevnik, tematska priloga oglasnega trženja, 12.9.2008
Še en, krajši, seznam kompetenc, potrebni za tolmaško delo. Pomemben je odličen kratkotrajni spomin, dobro obvladanje treh jezikov in splošna razgledanost. Kompetence: sposobnost delovanja v večjezikovnem, večkulturnem okolju; sposobnost ustreznega odzivanja v različnih okoljih; sposobnost razumevanja sporazumevalnih procesov; besedilna kompetenca v slovenščini in dveh tujih jezikih; sposobnost razumevanja družbenega konteksta; obvladovanje tolmaških strategij in tehnik; sposobnost analize, razumevanja in povzemanja besedil; enciklopedično vedenje in multikulturno zavedanje; sposobnost opisa in analize prevajanja in tolmačenja; sposobnost slušnega razumevanja in govornega izražanja; sposobnost pomnjenja; komunikacijske spretnosti; sposobnost oblikovanja samostojnega pogleda na tolmačenje; sposobnost uporabe informacijskih tehnologij. (Povzel B.M.)

Iščejo se programerji in  sistemski analitiki.  M. P., Žurnal24,  sobota, 6. september 2008
I. Svetlik, profesor za socialni in kadrovski menedžment FDV UL pravi, da se bo nadaljevalo povpraševanje po visoko izobraženih, zato je kratkovidno sklepati o prevelikem deležu študentov. "Vsepovsod primanjkuje ljudi, ki so vešči dela z informacijsko tehnologijo in informacijskimi sistemi." Zelo primanjkuje tehničnih poklicev za razvojno delo, prihodnost napovedujejo naravoslovno-tehničnim poklicem, kot so  farmacevti, kemiki, programerji, sistemski analitiki, gradbeni inženirji, strojni in elektro inženirji, geodeti, zobozdravniki, zdravniki in medicinske sestre. Perspektivni so tudi poklici s področja družboslovja in humanistike: finančni in davčni svetovalci, finančni analitiki, strokovnjaki za oglaševanje, tržniki, prevajalci, nepremičninski agenti, organizatorji dogodkov, svetovalci za kadre in razvoj ipr. Zaradi nerazvitosti storitvenega sektorja število družboslovnih diplomantov ni skrb zbujajoče. Seveda bi morali vložiti veliko več napora v motiviranje  za študij tehnike in naravoslovja ter da bi študije tudi uspešno končali, pravi I. Svetlik.

Novi in drugačni programi.  M.P., Kapital,  sreda, 3. september 2008
Pregled in kratek opis podiplomskih študijskih programov , predvsem 2. bolonjske stopnje na samostojnih visokošolskih zavodih v Sloveniji. Njihova prednost je, da so bližje delovnemu mestu in prebivališču marsikoga, kar pomeni manjše stroške študija. Pogoji za vpis. Najdražji so medicinski programi. Novi nazivi. Stare in nove ravni izobrazbe: 7/2 raven imajo stari univerzitetni programi in specializacija po teh programih in tudi programi 2. bolonjske stopnje (magisterij stroke). Doktorat znanosti je 3. bolonjska stopnja in 8. raven izobrazbe, tako kot (stari) magisterij znanosti.
Našteti so podiplomski programi naslednjih samostojnih visokošolskih zavodov:
    Fakulteta za državne in evropske študije, Kranj (FDŠ)
    Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici (EVRO_PF)
    Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ)
    Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ)
    Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana (ISH)
    Fakulteta za podiplomski študij managementa
    Gea College - Visoka šola za podjetništvo, Piran (VPŠ)
    Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Celje (MFDPŠ)
    Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Ljubljana (MPŠ)
    Šola za risanje in slokanje, Ljubljana (VŠRS)
    Visoka komercialna šola Celje (VKŠC)
    Visoka poslovna šola Doba Maribor (VPŠM)
    Visoka šola za upravljanje in poslovanje, Novo mesto (VŠUP)

Spreminjanje poslovnih študijev. J.K.S., Delo FT,   ponedeljek, 1. september 2008
Z leti je bilo pri nas ustanovljenih precej najrazličnejših poslovnih študijev - ekonomskih, menedžerskih, podjetniških ipd.. Ponudba je zasičena, upadlo je število kandidatov, zlasti za izredni študij. Samoplačniki menda iščejo poslovne programe z imidžem, ki imajo med predavatelji ugledne poslovneže, "ki izrednih študentov ne odrivajo na stranski tir" in ki v šolnino vključujejo tudi ceno učbenikov in drugih pripomočkov. Del študentov so prevzele višje šole, ki so se bolje prilagodile tržnim potrebam. Zanimanje za redni študij za tovrstni študij je še vedno veliko, a tudi tja se seli vpisna kriza.
Zaradi tega se bodo poslovni programi pospešeno spreminjali, pridobivali atraktivnejše vsebine, se mednarodno povezovali, vključevali posebna znanja z različnih področij, kot je npr. gospodarsko inženirstvo UM. Vpisovali se bodo že uspešni podjetniki, ki bodo s profesorji postali poslovni partnerji. Študijski koledar bo bolj prožen. Avtorica napoveduje, da bodo drugačni študiji "prej pritegnili naše študente, kot pa prepričali profesorje".

Reforma usodnih meril. Bolonja od A do Ž. V.P., Mladina,  petek, 29. avgust 2008
Po sledeh uvajanja bolonskega procesa v Sloveniji. Prehod na nove, bolonjske programe je bil na naših visokošolskih ustanovah počasen. Na visokošolskem ministrstvu ocenjujejo, da je trenutno prenovljena dobra polovica. študijskih programov. Čeprav naj bi reforma  skrajšala študijsko dobo bo potrebno zaradi predpisov o stopnjah izobrazbe (bivšega ministra J. Zupana) za pridobitev iste stopnje namesto štiri leta študirati pet. Ker je bolonjski študij praviloma krajši od "starega" programa,  študija ne boste nujno nadaljevali v letniku, v katerem ste začeli pavzirati.
Osnovni cilj bolonjske reforme je bil večja preglednost in primerljivost evropskih visokošolskih sistemov. Priznavanje v tujini opravljenih študijskih obveznosti in  diplom naj bi bilo enostavnejše, možnosti za študij v tujini in izmenjave pa večje. To bo omogočilo pridobitev mednarodnih izkušenj, poglobitev znanja in pridobitev mreže poznanstev.
Nekateri izražajo pomisleke, npr. J. Mencinger: "Reforma spreminja univerze v podjetja za proizvodnjo "človeškega kapitala" s "povsod" veljavnimi certifikati, ki naj bi delodajalcem zmanjševali tveganja na trgu "delovne sile".

Dobrodošla bolonjska reforma. K.P. Dnevnik,  petek, 29. avgust 2008
Pogovor z Markom Perdihom, direktorjem direktorata na MVZT o spremembah v visokem šolstvu. Sredstva iz proračuna za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se postopoma povečujejo(lani 456, letos 489 milijonov evrov), pravi in dodaja, da v Skandinaviji podjetja več vlagajo na to področje. Z bolonjsko reformo bodo študenti pridobili zaradi fleksibilnosti izobraževanja in primerljivosti diplom s tujino. Letos bodo še zadnjič razpisani stari programi. Znanstveni magisterij se z reformo ukinja, stara univerzitetna diploma pa je enakovredna drugi bolonjski stopnji.
Na vprašanje o pospeševanju študiju naravoslovja, kot naravoslovec odgovarja, da je "pomembno, da so laboratoriji na univerzah kakovostno opremljeni. Če podjetja potrebujejo delovno silo z nekega področja, jo morajo primerno plačati". Se pa v zadnjih 15-20 letih spreminja razmerje med plačami pripravnika ekonomista in strojnika. Trg delovne sile je spremenljiv. V Sloveniji je sicer več diplomantov družboslovja, kot je delovnih mest v storitvah. Ministrstvo nima vpliva na zaposlovanje. "Del tveganja novi vsak sam, ko se odloča in vpiše na fakulteto".
Meni, da je visoko šolstvo kakovostno, "če pogledamo tradicionalna nosilca UL in UM, ki nam zagotavljata evropsko in svetovno primerljivost." Kakovost je težje primerjati v vedah, ki so vezane na slovenski prostor, lažje v naravoslovju. Prepričan je, da so "univerzitetni profesorji ljudje na mestu, strokovnjaki na svojem področju in bodo stvari ohranjali kakovostne".
Na vprašanje o ustanavljanju novih šol za menedžment, ekonomijo, družboslovje, kjer je že tako presežek kadrov pravi, da ministrstvo na samo ustanovitev šole ne more vplivati. Eden od ciljev vlade v tem mandatu je bila "delna regionalizacija visokega šolstva, ki je povezana s potrebami gospodarstva v regijah". Ocenjeno je bilo, da je pri nas prostor za 10 povprečnih univerz.
Spremljanje kakovosti visokega šolstva je "naloga sveta za visoko šolstvo, ki je pristojen za akreditiranje študijskih programov in izvajanje evalvacij. Pri tem je samostojen in neodvisen od ministrstva. V manjšem obsegu so se evalvacije že izvajale, glavni premik je namenjen za prihodnje leto, ko je prek socialnih skladov namenjenih tri milijone samo za evalvacijo."

 

Zaključena prenova bolonjskih programov. V.T., Dnevnik, petek, 29. avgust 2008
UL je letos v celoti zaključila prenovo prvostopenjskih programov. Od skupaj akreditiranih 66 programov prve stopnje jih je razpisala 57, od 94 akreditiranih programov druge "bolonjske" stopnje 36 in 3 programe tretje stopnje (doktorat).
UL je zagotovila tudi sodobno informacijsko okolje za študente in spletni portal kariernega centra, z informacijami za tiste, ki se odločajo za študij, izbirne predmete in gradnjo kariernega profila.

Novi bolonjski programi.  M.S., Žurnal24, 28.8.2008
V št. l. 2008/2009 bo v visokem šolstvu od 282 dodiplomskih programov že 56 % "bolonjskih". Nekaj programov je enovitih, kot so magistrski študiji arhitekture, farmacije, veterine in medicine. Prvi programi so bili uvedeni v št.l. 2005/2006, v naslednjem letu 2009/20010 pa bodo razpisani izključno "bolonjski". (Ministri 45 evropskih držav se strinjajo, da je treba trisopenjsko strukturo študija uvesti do 2010. (O "bolonjski deklaraciji", 1999 in uresničevanju, glej: Bologna, Salamanca, Praga, Berlin, Bergen, London , Razprave o reformi (visokega šolstva) , študijski programi , "bolonjska" prenova / study programmes, curicula  in druga poglavja na www.uni-kakovost.net ).
Možen je prehod iz starih v nove programe; ponavljalci nadaljujejo študij v novih programih. Letos fakultete zadnjič razpisujejo (stare) programe znanstvenega magisterija. V nove "bolonjske" doktorske programe se je/bo mogoče vpisati  tudi s končanim univerzitetni programom oz. 2. "bolonjsko" stopnjo. 
Prilagoditi se morajo profesorji in študenti. M.S., Žurnal24, 28.8.2008
Pogovor z A. Kocijančič, rektorico UL, o bolonjski prenovi študija. Prednost novih programov je, da študenti lahko kombinirajo študij na prvi in drugi stopnji glede na interes, npr. umetnostno zgodovino na drugi stopnji kombiniraš z restavratorstvom, kakšnim starim jezikom ali ekonomijo. Prednost je tudi mobilnost, izmenjava študentov s tujino.
Trajanje študija najbrž ne bo krajše, saj bodo študenti želeli končati drugo stopnjo, zakon pa dopušča tudi absolventski staž. (Časnik pod naslovom: "Absolvent ni več potreben" piše, da pravilno zastavljeni programi omogočajo končanje prve stopnje v treh letih (pri 3+2) oz. 4. letih (4+1). Zakon omogoča dodatno leto za pripravo diplomskega dela, ne pa ali po obeh stopnjah; in na UL "ga po dogovoru lahko izkoristi le enkrat".)
A. Kocijančič pravi, da se res prehaja na bolj praktično izobraževanje, za trg dela, a ostale bodo tudi oblike študija, "ki jih moramo gojiti za vzgojo elite naše družbe".
Težava je bila  z obsegom snovi v nove programe. Profesorji so navajeni "podajati raje preveč kot premalo, zato so naši diplomanti izvrstni" in cenjeni po svetu. Študenti v anketah odgovarjajo, da je v prenovljenih programih študij  zahtevnejši. Obseg snovi je sicer manjši, vendar "od študenta zahteva nenehno angažiranost. Mnogim to ne ugaja." "Ne študenti, ne profesorji niso dojeli, da bolonja zahteva drugačen način študija. Študent mora precej bolj sodelovati in veliko več narediti sam".  Za pomoč pri izbiri študija, predmetov in zaposlovanju je UL ustanovila karierni center in tutorje, t.j. učitelje in študente višjih letnikov, ki pomagajo zlasti brucom in tudi tujim študentom ter pri posameznih predmetih.
Za učinkovito izvajanje bolonjskih programov bi "potrebovali dodaten denar, pa tudi prostori niso primerni, pravi A. Kocijančič. Ustrezajo predavanjem ex cathedra, zdaj pa se bo treba s študenti pogovarjati v manjših skupinah".
(D. Bajram (študent, FDV UL) pravi, da je v teoriji bolonjski program " "zelo dobro zamišljen, vendar pa je realizacija žal slaba". )
Utrujenost. Bolonja umira še pred implementacijo. M.S., Žurnal24, 28.8.2008
Kaže, da zaradi napačnih političnih odločitev bolonjska prenova še dolgo ne bo dosegla svojega namena, študij bo celo daljši in dražji za davkoplačevalce, piše komentatorka. Prva bolonjska stopnja je bila z zakonom izenačena z visokošolskimi programi. (M. Tajnikar, EF UL pravi, da je prva stopnja podcenjena in da so osnovna načela bolonje v praksi zvodnela.). Bolj kot vprašanje stopenj je "na mestu vprašanje, ali so naši profesorji z novimi metodami sposobni študente v krajšem času naučiti več in ali bodo nove generacije študentov to sposobne prenesti".

Poklicna znanja/spretnosti v Evropi do 2020 - publikacija
Skills forecast extended to 2020: new Cedefop publication - 1. avgust 2008
To support the European Commission, Cedefop reviewed its earlier medium-term forecast of occupational skills needs 2006-2015, published in February 2008, and extended the time horizon to 2020. The result was the booklet just published, Future skill needs in Europe: focus on 2020.  Inevitably, the data are broad and should be treated with some caution; but the forecast in its new form brings important insights into the likely future development of European labour markets.
Glej PDF:  <http://www.trainingvillage.gr/etv/Upload/Information_resources/Bookshop/498/4080_en.pdf>

"Ljudi ni težko prepričati, povejte jim samo tisto, kar želijo slišati". D.J., Dnevnik, 2.8.2008   sobota, 2. avgust 2008 
Tatjana Zidar Gale, diplomantka AGRFT UL in absolventka magistrskega študija komunikologije FDV UL se poklicno ukvarja s poučevanjem retorike in nevrolingvističnim programiranjem.  Pravi, da vsak prej ali slej pride do situacije, ko ugotovi, da bo moral pri sebi nekaj spremeniti. Ko ugotovi, kje ima težave, se lažje osredotoči na rešitve. Retorične veščine se da razviti, a najprej je treba spremeniti prepričanja in potem trenirati.
"Tudi na visokih šolah in fakultetah primanjkuje veščin. Kakovosti študija ne poznam, vendar vem, da ko imajo študenti predmet poslovno komuniciranje, pridobijo samo teorijo in ne veščino. Profesorji velikokrat pravijo, da pridobivanje veščin ne sodi v akademsko sfero. Mlajše generacije potrebujejo dril retorike, se pravi biti močan, ravno prav samozavesten, vstati, si upati povedati svoje mnenje, zagovarjati svoje trditve, to jim manjka. "

Primerljivi z Evropejci. V.B., Kapital, ponedeljek, 21. julij 2008
Glavni podatki o študijskih programih bolonjske 2. in 3. stopnje na UL, UM, UP in UNG ter na samostojnih zavodih, z naslovi spletnih strani.  Posebej so navedeni novi programi. Razpis objavlja vsaka institucija posebej. Ker ni več skupnega razpisa, je treba v primerjavo podobnih programov vložiti veliko energije. V praksi se bo večina odločila za nadaljevanje študija na 2. stopnji tam kjer so končali 1. in 2. stopnjo.

Jeseni izredni študij poslovne logistike. C.P., Delo,  nedelja, 20. julij 2008
EF UL in BTC bosta pričeli z izrednim študijem na triletnem bolonjskem programu poslovne logistike. Program je potrdil svet za visoko šolstvo. Predavatelji bodo z EF in gostujoči strokovnjaki iz prakse. Vpis bo septembra na EF. Naslov po končanem študiju: diplomirani ekonomist za področje poslovne logistike. Študij bodo lahko nadaljevali na magistrskem programu poslovne logistike. 

S študijem nad urinsko inkontienco. J.K.S., Delo,  torek, 8. julij 2008
Na VŠZ UL, ki je v preoblikovanju v fakulteto so s partnerji iz Italije, Indije in Kitajske razvili e-študijski program za kontinenčne terapevte. To bo dveletni bolonjski magistrski študij, ki mora prestati še akreditacijski postopek, zato ga bodo verjetno razpisali v 2010/2011.

Boljši časi za dramsko in scenaristično pisavo. sta, Večer,  četrtek, 17. julij 2008
Na AGRFT UL je od novembra do maja potekala Mala šola dramatizacije.  Pred potrditvijo je novi bolonjski program Dramaturgija in scenske umetnosti.  Obeta se tudi magistrski študij dramskega pisanja, vpis bo v 2009/2010.

Razkroj akademske misli, etike in morale. Lojze Štrubej, Jure Pokorn, Robert Jedlovčnik, Delo,  ponedeljek, 7. julij 2008
Nekdanji "slušatelji tehniške kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani" protestirajo proti spremembi strokovnega naslova za inženirje kemije. FKKT UL je izdala potrdilo, da imajo naslov  "univerzitetnega diplomiranega kemika", v skladu z "univerzitetno zakonodajo iz leta 1998.. Tako  je bil odvzet "inženirski poklic, akademski naslov in strokovni naslov vsem diplomirancem, ki so končali študij tehniške kemije od leta 1924, ko je diplomiral prvi inženir kemije na novoustanovljeni Univerzi Kralja Aleksandra v Ljubljani". Profesorji (FKKT, op. B.M.) so pozabili na to, da  se je študiralo do 1957 na tehniških fakultetah 10 semestrov, z diplomskim rigoroznim izpitom; leta 1963 so skrajšali študij za 25-35 % študijskih vsebin, zaradi uvedbe "magisterija", ki ga ne poznajo nikjer v svetu.
Podpisniki so se pisno obrnili na odgovorne in jih opozorili tudi na "uvedbo globalne anglosaške univerze v Evropi pod imenom "bolonjska univerza". Rektorica in dekan jim še nista odgovorila.
Razkroj akademske misli, etike in morale. Radovan Stanislav Pejovnik, Delo,  petek, 18. julij 2008
Dekan FKKT UL odgovarja na pismo (Delo, 7.7.2008) o strokovnih in znanstvenih naslovih. Piše, da te naslove dobijo osebe, ki so opravile vse študijske obveznosti ni označuje stopnjo in smer oz. področje izobrazbe. Sistem izobraževanja se spreminja, spreminjajo se tudi predpisi, ki urejajo naslove. Odkar so avtorji pisma pred 45 leti prejeli diplome za končan študij so se predpisi o strokovnih naslovih (starejše "akademskih stopnjah") večkrat spremenili (1963, 1971, 1986, 1992, 2003, 2006). Fakulteta sedaj podeljuje naslove (in izdaja ustrezna potrdila) po Zakonu o strokovnih in znanstvenih naslovih, Ur.list RS 61/2006. Vsak, ki je končal študij ima pravico uporabljati naslov po zadnjem veljavnem zakonu. Meni, da tisti, ki ne želi uporabljati novega naslova, "uporablja naslov, kot ga ima zapisanega v svoji diplomski listini". Po veljavnem naslovu pridobi strokovni naslov "inženir" oseba, ki je končala dveletni višješolski strokovni program, ki ni v sklopu visokošolskega študija. Ta naslov se piše za imenom in priimkom. Podpisan "R.S. Pejovnik, dipl. inž. kemije ali usklajeno z zakonodajo prof.dr. R.S. Pejovnik, univ.dipl.kem."

Vrednotenje neformalnega in informalnega učenja v Evropi - posnetek stanja v 2007  - 3. julij 2008
Publikacijo "Validation of non-formal and informal learning in Europe: A snapshot 2007", ki jo je izdal Cedefop, dobite v PDF formatu na strani <http://www.trainingvillage.gr/etv/Information_resources/Bookshop/publication_details.asp?pub_id=493>  

Projekt EUA o spodbujanju ustvarjalnosti v visokem izobraževanju
Creativity Project  - EUA
 http://www.eua.be/index.php?id=109
The final report  can be downloaded here.  The Project addressed the question of how creativity and innovation can be enhanced in higher education by examining how to enhance the learning and research environment as well as the relationship of higher education institutions with public and private partners. In addition, it aimed to identify institutional structures and processes that can promote creativity in higher education institutions.

Smernice za krepitev kakovosti evropskih skupnih programov 2. stopnje
Guidelines for Quality Enhancement in European Joint Master Programmes
EMNEM - European Masters New Evaluation Methodology, 2006

 

Presidencies of the Bologna Process 2007-2009:
Portugal (2nd half 2007) Slovenian Presidency Website da Presidência eslovena do Conselho da UE: dobrodošli!
 Slovenia (1st half of 2008)   France (2nd half of 2008)   Czech Republic (1st half of 2009)

Slovensko predsedstvo Sveta EU 2008 - 3. januar 2008
Informacije v času slovenske predsedovanja Svetu EU: <http://www.eu2008.si/> v slovenščini, angleščini ali francoščini

Regulirani poklici na področju zdravstva, veterine in arhitekture - predlog odgovora vlade RS Evropski komisiji - 2. julij 2008
Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljen Predlog odgovora na obrazloženo mnenje zaradi nenotifikacije Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Kršitev št. 2007/1185), dopis št. SG-Greffe (2008)D/203131 z dne 8. 5. 2008 - glej
<http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=2&url=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/f63d4b6b61ca955dc1257471004ea449?OpenDocument>
Na opozorilo EK vlada odgovarja, da so bili sprejeti ustrezni predpisi za regulirane poklice na področju zdravstva (farmacija, medcinske sestre, babice, zdravniki), za področje veterine in arhitekture pa bodo sprejeti v kratkem. Po njihovi objavi bo opravljen vnos v elektronsko notifikacijsko bazo EU.

Resolucija o posodabljanju mednarodne klasifikacije poklicev  ISCO-08 - 4. julij 2008
Resolucijo "Resolution concerning updating the International Standard Classification of Occupations: ISCO-08" (Geneva: ILO, 2008. - 457 str.)
v PDF:  <http://www.ilo.org/public/english/bureau/stat/isco/docs/resol08.pdf>

Evropski kvalifikacijski okvir  - partnerji razpravljajo o tem kako ga uveljaviti v praksi - 3. junij 2008
Stakeholders discuss how to put the European Qualifications Framework into practice
The European Qualifications Framework was recently adopted formally by the European Parliament and the Council as a Recommendation.
Now, stakeholders from across the EU are set to discuss how to best implement this new scheme, which aims to enhance mobility by facilitating the transparency of qualifications across the EU. The first EQF implementation conference will gather some 230 representatives of national authorities, social partners, industry sectors and stakeholders' organisations in Brussels on 3-4 June 2008. More/več:  <http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/08/832&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=fr>

Težave z izvedbo bolonjske reforme. P.A., Dobro jutro,   torek, 3. junij 2008
ŠOUL je organiziral posvet na temo prenove študijskih programov. Jelena Štrbac, ŠOUL, pravi, da je v novih programih študij bolj interaktiven in individualiziran, več je izbirnih in enosemestrskih predmetov in sprotnega dela, tudi preverjanje je sprotno, več je kontaktnih ur z učitelji. Če bi bila reforma pravilno izvedena bi se študij skrajšal, večja bi bila mobilnost in usposoblejnost za trg dela. Delodajalci so zdaj o "bolonji" premalo seznanjeni in bodo morali dobiti informacije o tem, kaj diplomant dejansko zna. Po 1. stopnji bo dobil študent 6. stopnjo izobrazbe, če bo želel 7. stopnjo "kot prejšnji univerzitetni diplomirani" se bodo morali vpisati na 2. stopnjo ("bolonjski spevialistični magisterski študij").Tone Lon, ŠOS pravi, da tudi bolonjskim študentom pripada absolventski staž, "dokler bo prenova študijski programov le formalna". Programi "niso celovito prenovljeni in so pogosto prenatrpani, ostaja tudi vprašanje zaposljivosti po prvi stopnji".   Problemov "z izvedbo bolonje ne bo zmanjkalo", pravi. "Šele začeli so se, ker nimamo vzpostavljenega delujočega sistema kakovosti na nacionalni ravni". 

“The Bologna Club: What U.S. Higher Education Can Learn From European Reconstruction,”  Clifford  Adelman, IHEP, may 2008
Ameriška publikacija o glavnih značilnostih bolonjske reforme evropskega visokega šolstva, s priporočili za ZDA. V bolonjskem sistemu so učni izidi (kar študent pridobi v toku študija) in kvalifikacijski okvir  osnova za študijske programe v treh stopnjah. Obremenitev študenta je izražena z ECTS točkami. (Navaja tudi ugotovitve o obremenitvi slovenskih študentov farmacije UL in študentov managementa UP, str. 55). Na koncu študija so dosežki študenta opisani v Prilogi k diplomi. Možnosti vpisa in prehoda med stopnjami ter zaposlovanje. Priznavanje predhodno pridobljenega znanja. V študij se lahko vključujejo tudi odrasli  ("part-time" - opisuje tudi stanje v Sloveniji, str. 87).   Avtor poudarja, da v tem sistemu študent dobi jasno informacijo o poteh skozi visoko izobraževanje in kaj s študijem pridobi. Manj pomembno je kakšne papirje dobi, pač pa kakšno znanje pridobi, kako je uporabno in koliko se usposobi za samostojno delo in življenje. Bolonjska "rekonstrukcija" spodbuja k podobno pregledni ureditvi visokega šolstva v ZDA.
V publikaciji so opisane tudi glavne značilnosti ureditve študija v nekaterih državah (tudi ZDA) in študijskih področjih (npr. medicina). 
(Iz Slovenije sta pri tem sodelovala J. Kristl in P. Zgaga). Manj pozornosti je posvečeno oblikovanju sistemov zagotavljanja kakovosti na nacionalni in mednarodni ravni, vzporednem razvoju strokovnega šolstva (srednjega in višjega) in privlačnost Evrope za študente iz drugih kontinentov.

"Implementacija bolonjskega procesa - razvijanje programov v 2008 in 2009" -  razpis  - 6. maj 2008
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavlja javni razpis "Implementacija bolonjskega procesa - razvijanje programov v 2008 in 2009". Datum zaključka je 26. maj 2008.    Glej  <http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=842>

Razpisi za predloge v okviru programa za vseživljenjsko učenje EU - 30. maj 2008 
V Uradnem listu EU št. C 132 z dne 30. maja 2008 <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:132:SOM:SL:HTML> so objavljeni:
*  EACEA/14/08  – Dodelitev subvencij za projekte preskušanja in razvoja kreditnega sistema za poklicno izobraževanje in usposabljanje (ECVET) - (2008/C 132/08)
*  EACEA/16/08  – Dodelitev nepovratnih sredstev za dejavnosti na področju razvoja in preverjanja evropskega okvira kvalifikacij (EQF), vključno z nacionalnimi in sektorskimi okviri kvalifikacij - (2008/C 132/09)
*  EACEA/17/08 – Strategije vseživljenjskega učenja - (2008/C 132/10)

Priložnosti v izobraževanju z bolonjsko reformo v Sloveniji. Ana Vovk Korže et. al., FF, Maribor, 2007

Globalizacija in slovensko šolstvo. Zdenko Medveš. Sodobna pedagogika št. 1, 2008
Avtor analizira globalizacijo kot svetovno organizirane procese, s katerimi transnacionalne organizacije (OECD, Svetovna banka, Evropska komisija) širijo svoje vizije in "mite" o izobraževanju. je način, kako države, nosilke svetovne moči, krepijo svojo vlogo in moč.  Ti procesi sicer trenutno ne ogrožajo slovenskega jezika in kulturnih institucij, vendar so že usodni na vsebinski ravni, kjer spodmikajo tla kulturne identitete.  Pri standarizaciji "evropskih izobraževalnih orodij" (kvalifikacijski okvir, kreditni sistem,  kazalniki kakovosti) in bolonjskim procesu (kompetence kot del "družbenega konstrukta o svetovno uporabnem znanju) gre za "nastajanje nekakih skupnih evropskih programskih jeder".  Slovenija je tej "kompetenčni reviziji izobrazbe" odprla vrata od vrtca do univerze. Slovenski stroki in politiki zameri nekritično prevzemanje teh orodij, ki jih pripravljajo globalni igralci.

Zmeda z bolonjo. Valerija Čuček, Delo, 20.5.2008
V. Čuček, Kadis, piše, da delodajalci o novih bolonjskih diplomantih ne vedo in ne razmišljajo veliko, so pa nezaupljivi. Pri zaposlovanju in določanju plač se ne bodo ravnali le po ravneh izobrazbe. Skeptični so do napovedi, da bodo novi programi dali več praktičnega znanja. V tehničnih strokah triletni program (po gimnaziji) ne more nadomestiti dosedanjega univerzitetnega programa.  Ti diplomanti imajo "več širine in kakovostnejše znanje kot tisti, ki so končali višješolski ali visokošolski strokovni program" Študij se bo zato podaljšal na 5 let in ne skrajšal. Prvi diplomanti bodo imeli nehvaležno vlogo promovirati bolonjske diplome.  A diploma sama "še ne bo zagotovila službe". Izobraževalne institucije, fakultete, premalo sodelujejo z delodajalci, preveč se izgovarjajo na "premalo časa, denarja in osebja /.../ stare profesorje, ki bodo učili v novih programih na star način". Škoda, če ne bi reforme izkoristili kot priložnost. Rezultati se bodo pokazali čez nekaj let, usposobljenost novih generacij "bo pod budnim očesom njihovih šefov".

Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje - 6. maj 2008
V Uradnem listu EU št. C 111 z dne 6. maja 2008 je objavljeno "Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega
ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje "(2008/C 111/01)" - glej <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:111:SOM:SL:HTML>
V prilogi 1. so pojasnjeni osnovni pojmi, npr. "kvalifikacija", "učni izidi", "kompetence".
V prilogi 2. je tabela s podrobnim opisom (v slovenščini) učnih izidov (znanj, spretnosti in kompetenc) na 8 ravneh izobraževanja,
pri čemer so 6., 7. in 8. raven enake 1. 2. in 3. "bolonjski" stopnji.
V prilogi 3. so navedena skupna načela za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
Evropski kvalifikacijski okvir za vseživljensko izobraževanje - besedilo priporočila  - 25. april 2008
V Uradnem listu EU št. C 111 z dne 6. maja 2008 je objavljeno (v slovenščini)
 "Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje "(2008/C 111/01)"
- glej <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:111:SOM:SL:HTML>
Publikacijo "The European Qualifications Framework for Lifelong Learning: text of the recommendation" dobite v PDF
v angleščini.  <http://ec.europa.eu/education/policies/educ/eqf/eqf08_en.pdf> ,
v nemščini:  <http://ec.europa.eu/education/policies/educ/eqf/eqf08_de.pdf> ,
v francoščini: <http://ec.europa.eu/education/policies/educ/eqf/eqf08_fr.pdf>

Vzponi in padci slovenskega visoke šolstva. Reforma. Mirko Vintar.  Objektiv, Dnevnik, 10.5.2008
V zadnjih dveh letih so se o visokem šolstvu mediji razpisali dvakrat, lani ob spornem osnutku visokošolsko-raziskovalnega zakona in v zadnjih mesecih o podeljevanju koncesij in akreditaciji novih programov in zavodov. Javnost je dobila vtis, da je edini problem ustanavljanje novih institucij, ne pa tudi drugi problemi. Krize (nanjo npr. opozarjajo v Dnevniku 8.3, 20.4. in  6.5.2008, glej tudi Razprave o reformi (visokega šolstva) na www.uni-kakovost.net ) bi se moralo ministrstvo in svet za visoko šolstvo lotiti bolj celovito, sicer bodo  posledice težke.
Avtor, profesor FU UL, opozarja na probleme dualnega sistema, bolonjske reforme, večanja števila študentov in ustanavljanja zasebnih fakultet.
Po letu 1994 imamo poleg univerzitetnih študijskih programov še (triletne) visokošolske programe, večinoma znotraj fakultet, katerih izvajanje pa ni prilagojeno bolj njihovi praktični usmeritvi. Zaradi nedomišljene spremembe visokošolskega zakona od ciljev reforme "poenotenja stopenj izobrazbe, večje prehodnosti, flesibilnosti, enotnega kreditnega sistema, kar naj bi vodilo k večji kakovosti študija" ni ostalo veliko. Fakultete, ki so prve uvedle nove programe "pripravljajo radikalno revizijo programov", začele so ponovno izvajati stare magistrske programe. Nejasne so razlike med strokovnimi in univerzitetnimi programi "bolonjskimi" programi istih strok, študentom je odvzet absolventski staž, 5 semestrov je premalo za oblikovanje poklicnega profila. Ministrstvo bi moralo čimprej evalvirati potek in učinke reforme, "prisluhniti tudi študentom". Pripraviti bi morali temeljito korekcijo ter  zagotoviti finance za drugo stopnjo. Brez tega uvajanje reforme prispeva "zgolj k novi formi" ne pa "k večji kakovosti študija".
Od sredine '90 let se je naglo povečevalo število študentov, (družboslovne) fakultete pokajo po šivih, druge (tehnične in naravoslovne) usihajo. Države temu ni sledila s sistemskimi ukrepi in financami. Družboslovne fakultete so se reševale z izrednim študijem, "tudi na račun zniževanja standardom", a ni nobenih analiz o znižanju kakovosti. Čeprav bodo generacije manjše, bodo problemi ostali, tudi tam, kjer je zdaj študentov veliko. Zato je presenetljivo, da se na teh področjih ustanavljajo (koncesionirani) zavodi, kjer nekateri profesorji želijo "preizkusiti svojo podjetniško žilico", pomaga jim država. Na razvitem zahodu se zasebne institucije ustanavljajo z zasebnim kapitalom, država (npr. v ZDA) je pomagala le v obliki zemljišč.  Dobre univerze ni mogoče zgraditi čez noč. V našem sistemu je nekaj hudo narobe, če je možno ustanoviti univerzo "z združitvjo treh fakultet brez vsake infrastrukture, tradicije, kadrov in ustreznega finančnega zaledja".  Zdi se, da se "vlada prav na kakovost visokega šolstva najbolj požvižga". Težko je sicer razložiti "sprenevedanja in izogibanja ustanovitvi neodvisne agencije za kakovost", ki bi morala zagotoviti ustrezne standarde kakovosti in njihovo izvajanje, tudi novih in zasebnih.

Interdisciplinarni in moderni študij. M.P. Dnevnik, 13.5.2008
V Ljubljani bo s prihodnjim študijskim letom začela delovati Akademija za vizualne umetnosti A.V.A. Vpisali bodo 50 študentov. Šolnina za prvi letnik bo 2000 za naslednje 3000 evrov. Pristop študija bo individualen, vsakdo bo imel svoj stalni delovni prostor. Predavalo bo "9 uveljavljenih umetnikov in pedagogov", tudi gostujoči s tujih fakultet in akademij. Osnovna sredstva so prispevali zasebniki in donatorji, del sredstev bo dobila od sofinancerja iz gospodarstva drugi del iz šolnin. Kandidati bodo izbrani na osnovi porfolia o kandidatovi ustvarjalnosti in pogovora, nadarjeno se bodo lahko vpisali brez srednje šole. Informativni dan bo 17.5.2008 na Trubarjevi 3.

Kako bodo plačani bodoči bolonjski diplomanti. U.K., Finance, petek, 9. maj 2008
V podjetjih so pred dilemo, kako opredeliti raven izobrazbe bolonjskih diplomantov. Diplomanti prve stopnje so lahko v podjetjih uvrščeni na isto raven, kot tisti z višješolsko izobrazbo, v javnem sektorju pa v na raven dosedanje visoke strokovne izobrazbe (6. raven izobrazbe, 7. tarifni razred).  Po 5 letih študija bodo novi magistri dobili 7.raven izobrazbe, torej enako kot univerzitetni diplomanti.

Kdo bo bedel nad kakovostjo visokega šolstva? Tomaž Pisanski o visokem šolstvu. J.K.S., Sobotna priloga, Delo, 22.3.2008
T. Pisanski (59) je magistriral in doktoriral iz matematike na UL in računalništva v Pensilvaniji. Je redni profesor na FMF UL, tretjinsko zaposlen na UP, član Zbora za republiko in na mestu predsednika Sveta RS za visoko šolstvo je leta 2005 nasledil P. Jambreka. Pogovor o delu tega sveta, predvsem njegove vloge pri skrbi za kakovost, z izvlečki izjav I.Rozmana in J. Prunka.
T. Pisanski je v zvezi z razpravami o spremembah visokošolskega zakona v 2006 dejal, da takrat o tem ni sklical seje sveta: "Razpihovanje strasti, ki ne pripelje do nobenega pametnega zaključka, pa verjetno nima nobenega smisla. zakaj bi šli po nepotrebnem z glavo skozi zid?"
Ugotavlja, da svet "zelo dobro funkcionira", tako je njegov "senat za akreditacijo uspešno akreditiral veliko bolonjskih programov", brez zastojev dela senat za habilitacijo, "tudi senat za evalvacijo je zelo aktiven". Predsednik tega senata F. Čuš ga je pisno in z grožnjo odstopa pozval k "ureditvi kadrovskih razmer v uradu za visoko šolstvo, ki sedaj servisira svet". V tem uradu se je število zaposlenih "po sprejemu prenovljene visokošolske zakonodaje" (2006 ?, op. B.M.) "skrčilo s 16 na pet ljudi, ob tem pa se je obseg dela zelo povečal". Po odločbi ustavnega sodišča o tem, "da potrebuje svet neodvisno strokovno službo" je dobil pismo člana sveta P. Jambreka s sprejemljivim predlogom kako to urediti v obliki sekretariata sveta. (Ta predlog je podprl tudi pristojni odbor DZ, na seji sklicani na pobudo zagovornikov neodvisne agencije.)
Na vprašanje o tem, če ne bi bila morda "boljša rešitev neodvisna agencija, ki je bila že predvidena v zakonu iz leta 2004" pravi T. Pisanski: "Moramo biti realisti. Pred nami so volitve in v 6 mesecih ni mogoče ustanoviti take agencije." Kot pragmatik zagovarja "le uresničljive rešitve".

Bolonjski študij bo na ljubljanski univerzi dražji in daljši. R.I. Dnevnik, 22.4.2008
A. Kocijančič, rektorica UL pravi, da bodo novi študijski programi uvedeni najkasneje v št.l. 2009/2010. Bolonjski študij zahteva manjše skupine in boljše prostorske in kadrovske pogoje in bo zato dražji. Zadrege so s prostori, npr. na FF. Predavanja bodo zato ponekod tudi popoldne in zvečer. Boji se, da bo študij daljši od od sedanjega, saj je velika verjetnost, da bo večina študentov nadaljevala študij (po 1. stopnji, op. B.M.). Statut UL omogoča absolventski staž po prvi ali po drugi stopnji, sodišče pa sedanjo "zakonsko nedorečenost glede absolventskega staža" razume lahko tudi drugače.
Bolonjski študij - dražji in daljši.  Ivan Leban, Dnevnik, 25.4.2008
Nekdanji prorektor UL v odmevu na članek R.I. sporoča, da se je prejšnje vodstvo UL zavedalo težav z uvedbo "bolonjskih študijev". A takrat je bil vsak pogovor z odgovornim ministrom brezploden.  Leta 2004 je UL pisala svetu za visoko šolstvo in poslancem ter predlagala zakonsko ureditev absolventskega staža in financiranju. Absolventski staž po 1.stopnji je odveč, saj je treba zagotoviti sprotni študij, staž pa spodbuja uživanje bonitet, bolj se splača študentu delati preko ŠS. UL je takrat predlagala financiranje študija na 1. in 2. stopnji, študent naj bi plačal "šolnino za vzporedni ali drugi študij". Zakon nato (2004) ni uredil financiranja, uredba ureja le financiranje rednega dodiplomskega študija. "Za vsako reformo - tudi visokega šolstva - je treba zagotoviti določena sredstva že vnaprej, drugače se reforme kvalitetno ne da izpeljati".

Obljuba državnega sekretarja študentom.   Element, 07, april 2008
D. Lesjak, državni sekretar, je na razpravi: "#Kdo nam bo plačal magisterij?" na EF UL dejal, da bo druga bolonjska stopnja v celoti financirana. Za vsakega rednega študenta bodo dali davkoplačevalci 2500 evrov. H. Kamnar, prorektorica UL je dejala, da na UL za financiranje dveh bolonjskih stopenj potrebujejo še 40 milijonov evrov. D. Mramor, dekan EF je dejal, da imajo na EF največje število študentov na profesorja in zelo zaostajajo za evropskimi normam kvadrature na posameznega študenta.

Se bomo navadili nanje? Nove ravni izobrazbe. J. Kontler Salamon. Šolski razgledi, 19.4.2008 sobota, 19. april 2008
Vlada je leta 2006 sprejela uredbo o novi klasifikaciji izobraževalnih stopenj, z zakonom pa je bilo urejeno, kako se razvrščajo stare in nove diplome. S tem so nezadovoljni študenti, saj tiste, ki so končali VSS programe uvršča nižje. Po drugi strani pa so študenti, ki so se vpisali v programe 2. bolonjske stopnje, pričakovali višjo uvrstitev; visokošolske ustanove, ki so prve uvedle "bolonjske" programe in ministrstvo  morajo zdaj popraviti to krivico. Delodajalci so zbegani, za službo se že oglašajo kandidati, ki so študirali po bolonjskih programih, pa ne vedo, kako jih razvrstiti. Komentatorka domneva, da bo študij zdaj za večino študentov daljši, saj bodo za isto stopnjo, za katero se je doslej študiralo 4 leta, zdaj študiralo 3+2 (ali 4+1) leta. V predstavitvi programov ni prikazano absolventsko leto, ki naj bi ga po novem izbrali po prvi ali po drugi stopnji. Zmedo izkoriščajo tisti, ki jim je visoko šolstvo predvsem donosen posel, ceno pridobivajo bližnjice do izobrazbe, akreditacija novih programov in institucij poteka mimo evropskih standardov.

Okrogla miza o dilemah bolonjske reforme. STA, splet, 7.4.2008
Študentska organizacija Slovenije je na EF UL organizirala okroglo mizo: kakšna je veljavnost naših diplom?
A.Krček, ŠOS je dejal, da je zakonska rešitev o enačenju starih in novih nazivov škodovala eni skupini študentov.  D.Lesjak, državni sekretar MVZT dejal, da bi problem 550 starih diplomantov, ki so se vpisali na drugo bolonjsko stopnjo in pričakovali višjo stopnjo izobrazbe ahko rešili po vzoru EF, t.j. da se jim omogoči končanje višje stopnje izobrazbe (mag.znanosti, op. B.M.)
D.Mramor, dekan EF je dejal, da je fakulteto zakonska rešitev leta 2006 presenetila, saj je podaljšala trajanje izobraževanja za stopnjo, ki je primerljiva s prejšnjim nazivom "dipl.univ.".

Kucler Dolinarjeva poziva k hitrejši prenovi bolonjskih programov. STA, splet, 11.4.2008 sobota, 12. april 2008
Ministrica za visoko šolstvo ocenjuje, da je bolonjska reforma dejstvo, reformo programov bo treba zaključiti v št.l. 2009/2010. Prošnje za izvajanje novih programov bodo morali visokošolski zavodi posredovati MVZT najkasneje do 1.12.2008. Programi morajo biti zasnovani tako, da se diploma pripravi in zagovarja v zadnjem semestru, absolventski staž ni predviden.
Menila je tudi, da je ustavno sodišče odločilo da svet za visoko šolstvo kot posvetovalni, akreditacijski in habilitacijski organ ni sporen.
Darinka Vrečko (MVZT) je pojasnila dejavnost Slovenije kot predsedujoče Bolonjskemu procesu. Prioriteta je ocena stanja tega procesa. Odločili so se tudi za izdelavo neodvisne evalvacije procesa v 10 letnem obdobju.
Ministrici se zdi, da velikih težav ni. J.K.S.,  Delo, 12.4.2008 sobota, 12. april 2008
Bolonjski študent brez absolventskega staža. J.S., Večer, 12.4.2008 sobota, 12. april 2008
Ministrici se zdi, da velikih težav ni. J.K.S., Delo, 12.4.2008  sobota, 12. april 2008
M.Kucler Dolinar je na tiskovni konferenci ocenila uvajanje bolonjskega procesa. pri prenovi najbolj zaostajajo programi umetniških in pedagoških študijev. Financiranje se bo uredilo s spremembo uredbe o financiranju. O popravi krivice starim diplomantom, ki so se vpisali na 2.stopnjo se dogovarjajo s šolami. Menila je, da bolonjski študenti ne potrebujejo absolventskega leta.
MVZT: Bolonjska reforma se odvija prepočasi. J.P. Dnevnik, 12.4.2008  sobota, 12. april 2008
Po oceni ministrstva je prenovljena polovica študijskih programov. Za dodiplomske  programe je časa še sedem mesecev; 1.12.2008 jih morajo posredovati MVZT za razpis v št.l. 2009/2010. Potem je treba speljati še preostale postopke za akreditacijo na Svetu za visoko šolstvo. Leta 2008/2009 bo zadnje za vpis po starih programih. O financah pa nič konkretnega.
MVZT o uvajanju bolonjskega procesa v Sloveniji - 11. april 2008
Nekaj informacij o uvajanje bolonjskega procesa v Sloveniji dobite na  straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na naslovu
<http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/94/5714/?cHash=47262fc401>

 

Pete univerze v državi za zdaj ne bo. J.S., Večer, 12.4.2008
za 11.4.2008 napovedana seja senata za akreditacijo Sveta za visoko šolstvo je bila odpovedana, zato niso obravnavali vloge za ustanovitev Nove univerze (P.Jambreka, A.Jerovška, M.Makaroviča in M.Pogačnika). T.Pisanski, predsednik SVŠ je dobil pismo študentov, ki so opozorili, da njihovi predstavniki v še niso bili imenovani v svet. zaradi preložitve seje se odloži tudi odločanje o novih študijskih programih.
Sebična igra. J.S., Večer, 12.4.2008
Zaradi preložitve seje senata za akreditacijo SVŠ so ogorčeni pripravljalci novih študijskih programov. Ta akreditacija je bolj nujna kot nova univerza, zato ne bi smeli dati obojega na isto sejo, meni komentatorka.

"Vem za  nekaj deset nezakonito sprejetih študijskih programov ljubljanske univerze". Prof.dr. Peter Jambrek. Intervju.  Element, 07, april 2008
P. Jambrek, soustanovitelj dveh zasebnih fakultet in eden od pobudnikov ustanovitev zasebne Nove univerze o politiki in tajkunizaciji visokega šolstva. Na očitke o nepravilnostih v Svetu RS za visoko šolstvo (SVŠ) odgovarja z izjavami o grehih nasprotnikov z UL.
Na SVŠ izvaja pritisk "lobistična organizacija" UL, saj je rektorica pred sejo senata za akreditacijo poslala pismo predsedniku profesorju J. Tasiču, ki mu je predpostavljena, prav tako kot še štirim članom. Ko je bila A. Kocijančič predsednica SVŠ je svet konec leta 2004 sprejemal programe, ki niso izpolnjevali meril za akreditacijo.
 J. Punk je od leta 2004 vodil komisijo za družbene dejavnosti senata za akreditacijo SVŠ in vsi sklepi so bili sprejeti soglasno, nato pa je pisno odstopil "zaradi preobremenjenosti". Prvi je uporabil izraz "tajkunizacija", a hkrati povedal, da ne velja za fakultete, ki jih je J. prunk pomagal ustanoviti in kjer pedagoško sodeluje.
Tudi politiki in novinarji diskreditirajo in žalijo P. Jambreka, a to jemlje kot pohvalo. Seje odbora DZ za visoko šolstvo so "zloraba parlamentarne demokracije" in oblika "pritiska na samostojne visoke šole" ter na SVŠ. Zasebne fakultete denar od državne koncesije lahko porabijo le za izvajanje študijskih programov, tudi za honorar za njegova predavanja. To je vse kar si obeta od koncesije, ki pomeni "priznanje za inovativnost ustanovitelja. Če je vpis študentov dovolj velik, to pomeni, da je uspel ponuditi nekaj novega, nekaj, kar dopolnjuje študijske programe državnih fakukltet".
P. Jambrek pravi, da je bil kot predsednik SVŠ "v nenehnih konfliktih z resornim ministrom. (J. Zupanom, op.B.M.). Njegov predlog, da se "strokovna služba umesti znotraj sveta za visoko šolstvo kot neodvisnega organa s polno pravno subjektiviteto, je podprla vsa takratna sestava sveta, ministre pa mi ni prisluhnil." P. Jambrek ni soglašal z odločitvijo, da strokovno službo opravlja organ v sestavi ministrstva. Neodvisnost SVŠ varuje tudi "inštitut izločitve iz odločanja" (Opomba: To pomeni, da pri odločanju nekega organa ne sodelujejo tisti, ki imajo v neki zadevi določen interes oz. so povezani z zavodom, ki je v obravnavi. B.M.)

Inflacija poslovnih študijskih programov. J.K.S., Delo FT,  ponedeljek, 18. februar 2008 - prvi del - drugi del
Komentatorka navaja 17 programov študija na področju ekonomije, poslovanja, organizacije in upravljanja v letošnjem razpisu vpisa univerz in samostojnih zavodov. Ponudba je velika, a do kakovostnih programov je težko priti, nekaj je tudi nekakovostnih, kamor se vpisujejo slabši študenti.. Ti programi so tržno zanimivi za izvajalce. Vsi programi ne bodo mogli preživeti. Tako se število programov MBA zmanjšuje, zaradi uvajanja bolonjskih programov.  Ponujajo se tudi podiplomski programi. Poslovna znanja hitro zastarevajo, zato bodo potrebni krajši programi za diplomante.

Kompetence in učni izidi v visokem šolstvu - projekt EU
HE_LeO - Competence Orientation and Learning Outcomes in Higher Education  - 6. marec 2008
"HE_LeO - Competence Orientation and Learning Outcomes in Higher Education" je projekt, ki se ukvarja s povezovanjem bolonjskega procesa in
Evropskega kvalifikacijskega okvirja - glej  <http://www.he-leo-project.eu/>

OECD bo analiziral usposobljenost odraslih za delo
New OECD programme to test skills of adults in today's work environment - 18. marec 2008
Following its successful PISA programme for testing the educational  attainments of 15-year old high-school students, OECD is launching a challenging new project to assess the knowledge and skills of adults. The OECD Programme for the International Assessment of Adult Competencies (PIAAC) will assess the level and distribution of adult skills across countries, focusing on the cognitive and workplace skills needed for successful participation in today's work environment.
Več:  <http://www.oecd.org/document/10/0,3343,en_2649_37455_40290890_1_1_1_37455,00.html>

Bolonjska reforma se spotika. pj, Dnevnik, 28.2.2008 četrtek, 28. februar 2008
A. Kocijančič, rektorica UL je na obisku na ŠOUL dejala, da bi za bolonjsko reformo potrebovali petino več denarja. Zaradi premalo denarja ni dovolj asistentov, predavateljev iz gospodarstva in iz tujine, manjših predavalnic in laboratorijev, kar bo imelo za posledico nižjo kakovost programov. Ovira so tudi profesorji, ki še vedno želijo na klasičen način, s predavanji prenesti svoje znanje, namesto, da bi "študentom le nakazali, kako lahko do potrebnih znanj pridejo, mi pa jim bomo na voljo za konsultacije".  Pravi, da bo bolonjska prenova programov do začetka prihodnjega študijskega leta zaključena. Fakuletta, ki ne bo imela akreditiranih programov jih ne bo mogla razpisati.
Na ŠOUL so izdali "Priročnik za preživetje z bolonjsko reformo", namenjen študentom, koordinatorjem prenove, senatorjem in dekanom. Dostopen je tudi na: www.sou-lj.si in www.prenova.studija .

ŠOU predstavil priročnik o bolonjski prenovi - 28. februar 2008
Študentska organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je pripravila "Priročnik za preživetje z bolonjsko reformo", ki na poljuden način podaja pregled razvoja bolonjskega procesa in visokega šolstva v Evropi. Več: <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=912>

Kdo bo bolj zanimiv. Bolonjska prenova. Mateja Hergan, Šolski razgledi, 23.2.2008
Študentska FF povzema usmeritve bolonjske reforme. Pomembno je, da prva in druga stopnja "pripravljata na poklic in na nadaljnji študij". Postavlja vprašanje, ali bodo za delodajalce bolj zanimivi stari ali novi diplomanti in opozarja, da zadnja generacija študentov, pred uvedbo bolonjskih programov, ne bo mogla ponavljati letnika.

Konferenca:  Univerze in vseživljenjsko učenje   www.uni-lj.si   20.2.2008

V okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo vabi na konferenco "Univerze in vseživljenjsko učenje",
ki bo potekala 10. in 11. marca 2008 na Brdu.  Vsi udeleženci, tako člani delegacij kot ostali gostje, so pozvani, da se za dogodek prijavijo prek spletnega prijavnega obrazca najkasneje do petka, 22. februarja 2008. Prijava poteka prek spletnega naslova https://acc.gov.si/acc_delegation/in z uporabo varnostnega gesla U59LN5VZ.

Priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja - publikacija. 22. februar 2008 
V januarju 2008 je izšla publikacija z naslovom Priznavanje neformalnega  in priložnostnega učenja, ki je nastala v okviru aktivnosti OECD 2006 - 2007. Publikacija vključuje Nacionalno poročilo, ki so ga pripravili  avtorji z različnih ustanov in Skupno analizo politike, ki jo je  pripravila strokovna skupina OECD po obisku v Sloveniji.
V Nacionalnem  poročilu je predstavljeno stanje na področju priznavanja neformalnega in  priložnostnega učenja v Sloveniji. Skupna analiza politike pa predstavlja  pogled tujih strokovnjakov na omenjeno področje v Sloveniji s  priporočili za nadaljnji razvoj. Publikacija je namenjena strokovnim  ustanovam in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z razvojem področja  preverjanja neformalnega in priložnostnega učenja.  Publikacijo v PDF:  <http://www.cpi.si/files/userfiles//Datoteke/Novice/OECD_slo.pdf>

Uradnike bodo šolali zasebniki. T.S., Žurnal24, 4.3.2008
Vlada s spremembo zakona o javnih uslužbencih predlaga ukinitev strokovnih izpitov za uradnike, njihovo obvezno izobraževanje pa prepušča najboljšemu ponudniku. Od 2003 je za izpite skrbela upravna akademija v okviru ministrstva za javno upravo, s katero sodeluje 250 pogodbenih predavateljev s fakultet, pravosodnih in drugih strokovnjakov.  Izpite in usposabljanje zanje že zdaj izvaja pet pooblaščenih fakultet.

Kakšna je veljavnost naših diplom?  http://www.student-info.net/index.php/fmf/novice/ID/39903
ponedeljek 7.aprila 2007 ob 17 uri, Plava dvorana Ekonomske fakultete UL, Kardeljeva ploščad 17.
O učinkih odločbe Ustavnega sodišča RS na visokošolski prostor, razvrščanju starih in novih diplomskih stopenj, študentih, ki jih je zakon leta 2006 pozabil in o kakovosti študija bodo govorili predstavniki Študentske organizacije Slovenije, ministrstva (MVZT), sveta za visoko šolstvo, EF in PF.
Organizator - Študentska organizacija Slovenije je na okroglo mizo povabil kompetentne goste, ki  bodo pomagali razjasniti stanje v visokem šolstvu, možne sistemske rešitve za oškodovane študente in za izboljšanje sistema zunanjega zagotavljanja kakovosti visokega šolstva.  
Pomembno je, da se študenti zavedajo, da je veljavnost njihove izobrazbe odvisna od kakovosti študija, visokošolskega sistema in od ugleda celotnega slovenskega visokošolskega prostora. Nepredstavljivo je, da bi študenti šele med študijem izvedeli, da jih ob koncu študija čaka le diploma, ki so jo imeli v žepu že pred začetkom. Ravno to se je zgodilo nekaterim študentom v letu 2006.  Ustavno sodišče je januarja 2008 ugotovilo, da je celoten Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu iz leta 2006 (ZVIS-E) v neskladju z Ustavo RS, ker ne ureja pravnega položaja študentov, ki so se vpisali na drugo bolonjsko stopnjo zaradi pridobitve višje stopnje izobrazbe, pa se je njihov položaj spremenil zaradi posegov v zakon. Ustavno sodišče je tudi razveljavilo določilo, da strokovna služba Sveta RS za visoko šolstvo (Svet) deluje kar v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, saj je to v neskladju z določbo, da naj bi bil omenjeni Svet neodvisen.

Imamo umetno zvišane ravni izobrazbe? Ksenija Koren, Večer,  sobota, 2. februar 2008
Ustavno sodišče RS ni razveljavilo uredbe o ravneh izobrazbe, čeprav je opozorilo na problem " 1108 "starih" diplomantov, ki so se vpisali na "bolonjski magisterij". Po veljavni klasifikaciji vi višješolski programu uvrščeni na raven 6/1, visokošolski strokovni programi in "bolonjska" 1. stopnja na 6/2, dosedanji univerzitetni programi in 2. stopnja na raven 7, dosedanja specializacija in magisterij znanosti na raven 8/1, doktorat znanosti pa na 8/2.  Najbrž bodo morale fakultete, ki so v 2005/2006, tik pred sprejemom sprememb visokošolskega zakona, vpisale "stare" diplomante, le-tem omogočiti vpis v "stari" znanstvene magistrski študij.
Klemen Miklavič, poznavalec bolonjske reforme meni, da je nepremišljena reforma ministra J.Zupana umetno povišala raven starih diplomantov, premalo pa so vlada in visokošolski partnerji storili za zaposljivost diplomantov prve bolonjske stopnje.
Vrniti mačka v žaklju? K.K. Večer, sreda 30.1.2008
Potem, ko je ustavno sodišče odločilo nekaj členih Zakona o visokem šolstvu so "zmagovalci" tisti  diplomanti (940) univerzitetnih programov, ki so v št. letu leta 2005/2006 vpisali na "bolonjski magisterij" a jim   ni bilo pravočasno pravočasno pojasnjeno, da bodo s tem "magisterijem" dobili enako stopnjo izobrazbe, kot  jo že imajo.. Zamujal je namreč sprejem klasifikacijske lestvice o ravne izobrazbe. Takrat je diplomantom izgledal vpis kot bližnjica do magisterija, zato so korektno plačali šolnino. Nekateri so takrat izkoristili "luknjo v zakonu" in "prodajali milne mehurčke, ki niso imeli pravne podlage".
Diploma in magisterij - eno in isto? RTV SLO, splet, 29.1.2008
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Zakon o visokem šolstvu (2006) oškodoval vse tiste študente, ki so diplomirali po starem in se pozneje vpisali na 2. bolonjsko stopnjo, da bi pridobili naziv bolonjskega magistra. To bi v praksi pomenilo, da bo po končanem študiju pridobili se eno diplomo iste stopnje. Pač pa ni v neskladju z ustavo 15. člen, ki ureja (bolonjske) stopnje izobrazbe.
Sodišče je tudi razveljavilo 8.odst. 50.člena ZVŠ, ki določa da strokovne, organizacijske in administrativne naloge za svet za visoko šolstvo opravlja organ v sestavi ministrstva in da posamezne naloge lahko odda zunanjim izvajalcem. Določilo krši mednarodne standarde zunanjega zagotavljanja kakovosti, saj ne omogoča strokovnega, učinkovitega in transparentnega delovanja sveta in je tudi v neskladju z 2. členom ustave.

Novosti na slovensko pobudo. Kako bo Slovenija vodila bolonjski proces?  J.K.S., Delo,  sreda, 23. januar 2008
Pogovor z Darinko Vrečko, sekretarko v MVZT, slovensko predstavnico v skupini za spremljanje bolonjskega procesa (BFUG). Bila je zraven, ko je bila v Bologni leta 1999 podpisala znana deklaracija.  Pavle Zgaga je bil leta 2003 glavni poročevalec na srečanju ministrov v Berlinu in leta 2007 pripravil poročilo o globalni dimenzijo za konferenco v Londonu. Aktivni so bili tudi naši študentski predstavniki. Minister J.. Zupan je v Londonu dosegel, da so se ministri odločili za neodvisno evalvacijo bolonjskega procesa. Evalvacijo naj bi do 2010 opravila neodvisna raziskovalna institucija, ki ne sodeluje v bolonjskem procesu. 
Po uresničevanju tega procesa je Slovenija v zlati sredini. Res so poročilih o tem "naravnana bolj na formalna merila vključenosti, predvsem na sprejeto zakonodajo, manj pa se spuščajo v kakovost prenove".  Del naših aktivnosti financira evropska komisija, npr. nacionalne promotorje. Iz sredstev evropskega socialnega sklada se prenavljajo študijski programi.
Do konca desetletja "ne bodo uresničeni vsi bolonjski cilji pri vseh članicah procesa". Za podaljševanje procesa preko leta 2010 je več razlogov. Prvotnim ciljem je bilo dodano še vseživljensko izobraževanje, doktorski študij, ogrodje visokošolskih kvalifikacij, skupni standardi kakovosti... V proces so se postopoma vključile še nove države. Ministri bodo v Leuvenu v Belgiji leta 2009 odločili kako naprej, tudi na podlagi predlogov v poročilu, ki ga bo pripravila BFUG v začetku 2009.

Uspeh bolonjske reforme je že to, da obstaja. Delo, 17. decembra, Peter Maček, pp 29, Sobotna priloga, Delo,  sobota, 19. januar 2008
Bralec (prorektor UL, op. B.M.) komentira pomisleke A.U. in A.P. zoper bolonjsko reformo visokega šolstva (Delo 29.12.2007 in 11.1.2008). ETH Zurich in TU Munchen nista odklonili bolonjske sheme študijskih programov, in te programe že izvajata. 
A.U. si želi elitne tehniške univerze. Take univerze in politehnike, vključno ameriški MIT že nekaj časa delujejo kot "comprehensive" univerze, in pospešeno vključujejo družboslovne, humanistične in umetniške discipline. Taka je tudi Harvard. Zadnja rektorska konferenca tehniških univerz na ETH Zurich je še bolj podčrtala potrebo po "večji ustvarjalni interdisciplinarnosti akademskega osebja ter po vsestransko uporabno izobraženih diplomirancih".
Kakovosti univerz ni mogoče razlagati s shemami študijskih programov ali z (ne)vpeljavo bolonjskih programov; elitnost je "v neposredni zvezi s sredstvi, ki jih univerze dobijo od države, s šolninami in za raziskovalno delo". Švicarske univerze so med najboljšimi na svetu, Švica je med vodilnimi po obsegu sredstev na študenta. Veliko sredstev in odlične možnosti za delo privabljajo najboljše učitelje in študente z vsega sveta. Na ETH je med akademskim osebje 60% tujcev, med študenti 20%.
Vpeljava bolonjskih študijskih programov  je pomembna za razvoj visokega šolstva, ni pa ključna za kakovost. "Bolj pomembno bo čim prej dojeti, da sta slovenska lizbonska in bolonjska retorika brez zadostnih gmotnih sredstev za visoko šolstvo kot vrtnici na oguljenem beraškem suknjiču".

 

Uspeh bolonjske reforme je že to, da sploh obstaja. Alojz Paulin, pp 25, Sobotna priloga, Delo, sobota, 12. januar 2008
A. Paulin, zaslužni profesor UL meni, da evropsko visoko šolstvo z bolonjsko reformo poskuša posnemati ameriško.
Evropske univerze so bile - sicer ne vse - elitne. "Predavali so nam Plemelj, Kuhelj in Koželj. Predavali so na pamet. Študentje smo sledili in razumeli takoj. Danes mnogo predavateljev svoje snovi ne obvlada več suvereno. Enačbe, prepisane iz knjig, projicirajo na platno in študentje naj jih razumejo - no, mnogokrat jih še predavatelj ne. Ali ne bi bilo bolje, da bi se študentje učili direktno iz knjig?" Plemelj je objavil 50 člankov, danes publikacije kar dežujejo.
Univerze zahodno od Atlantika (anglosaške, ameriške) po svojem načinu spominjajo na gimnazije, ki "terorizirajo študenta k učenju in mu ne puste prostega študija, prostega mišljenja, ki dovoljuje vrhunsko znanje, pa tudi padec". Bolonjski sistem je prostovoljna ali vsiljena kopija ameriškega  sistema. Našega "ing." je nadomestil "bachelor", "dipl. ing" "master", "magistra" "doktor". Ker bo študijska sposobnost študentov ostala enaka, bo odgovornost, da jih bo izpite naredilo najmanj 80% padla na učitelja. Mernik (Abakus 2006) piše: " Po zaključku predmeta se izvede anketa in podajo učni rezultati (odstotek uspešno opravljenih izpitov, povprečna ocena izpitov), ki se takoj pošljejo dekanu v presojo. zato se učitelji še kako trudijo, da predavajo na zanimiv in študentom razumljiv način".
Dve elitni evropski univerzi  ETH Zurich in TU Munchen odganjata bolonjski sistem, kar je jasen znak, koliko je bologna vredna.

Do primerljivosti nazivov in študijskih programov. Bolonja na Finskem. S. D. Večer,  sreda, 9. januar 2008
Finska ima 20 univerz in 28 visokih šol, ki jih v 70% financira država, ki daje za to 6,4% BDP. Študij je brezplačen, (doslej) tudi za tujce. V št. letu 2005/2006 so po daljših pripravah uvedli bolonjski sistem študija s kreditnimi točkami. Dvostopenjski sistem velja le za študij na univerzah, ne za visoke šole.  Za diplomo prve stopnje (bachelor) je potrebno tri leta 180 KT, za magisterij še dodatnih 120 oz. dve leti študija. Omejili so čas študija do magisterija na 8 let. Nazivi so ostali enaki. Delodajalce so o spremembah obvestili z mnogimi seminarji. V celoti bodo bolonjski sistem uvedli 2010.

Bolonjski programi izrinjajo stare. D. T. , Finance, splet, nedelja, 13. januar 2008
Razpis za vpis bo objavljen do 31. 1. 2008, prijave bo treba oddati do 8.marca. Informativna dneva bosta 15. ni 16. februarja. Tudi letos bodo za srednješolce organizirani posveti po vse