statistični podatki o visokem šolstvu, študentih, diplomantih, raziskovanju, Slovenija, EU, OECD

ISKANJE / SEARCH: Prispevke na določeno temo dobite tako, da
v meniju Edit (Urejanje) izberete Find (Najdi) ter vtipkate besedo.

Prva stran

Statistični podatki in analize / statistics

Slovenija:

Visoko izobraževanje, raziskovanje, splošno

Statistični letopis 2008 - 24. december 2008
Na voljo je nova izdaja Statističnega letopisa, osrednje, najpopolnejše in najobsežnejše redne letne serijske publikacije Statističnega urada RS.
Glej <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2079>

Statistični portret Slovenije v EU 2008 - 1. julij 2008
Statistični urad RS je izdal publikacijo "Statistični portret Slovenije v EU 2008". Glej <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1730>

Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2006 - začasni podatki - 21. november 2007
Začasni podatki kažejo, da smo za raziskovalno-razvojno dejavnost v Sloveniji v letu 2006 namenili 116.343,1 milijonov SIT, kar predstavlja 1,59 % bruto domačega proizvoda. Realno je to za 20,6 % več kot v letu 2005. Več na straneh Statističnega urada RS <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1269>

Izdatki za izobraževanje, Slovenija, 2005, 2006 - ZAČASNI PODATKI - 7. december 2007
Javni izdatki za formalno izobraževanje so v letu 2005 znašali 394,5 mrd. SIT, v letu 2006 pa 425,3 mrd. SIT Največji delež sredstev od celotnih javnih izdatkov za formalno izobraževanje je bil v obeh opazovanih letih namenjen za osnovnošolsko izobraževanje (v letu 2005 mu je bilo namenjenih 46 %, v letu 2006 pa 45 %); tem so po obsegu sledila sredstva za srednješolsko izobraževanje (v letu 2005: 24 %; v letu 2006: 25 %), sredstva za terciarno izobraževanje (v letu 2005 in letu 2006 po 22 %) ter sredstva za predšolsko izobraževanje (v letu 2005: 8 %; v letu 2006: 9 %).
Največji delež od celotnih javnih izdatkov za formalno izobraževanje je v obeh obravnavanih letih obsegala neposredna poraba za izobraževalne ustanove (91 %); transferji, plačila gospodinjstvom in drugim zasebnim entitetam pa so obsegali 9 % celotnih javnih izdatkov za formalno izobraževanje.
Več informacij na strani <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1303>

Izdatki za izobraževanje v Sloveniji, 2004 - 28. september 2007
Na spletnih straneh Statističnega urada RS je objavljena nova številka Statističnih informacij "Izdatki za formalno izobraževanje v Sloveniji, 2004".
V PDF formatu dostopna na naslovu: <http://www.stat.si/doc/statinf/09-si-200-0701.pdf>

"Izobraževanje v ogledalu 2007" - primerjalna študija OECD o izobraževanju v 33 državah
OECD vsako leto analizira stanje izobraževanja v 30 državah članicah in partnerskih državah, med katerimi je tudi Slovenija.
Glavna področja: 1. Vključenost in dosežki, 2. Javni in zasebni izdatki za izobraževanje, 3. Vseživljensko učenje, 4. Pogoji dela učencev in učiteljev.
Povzetek nekaterih ugotovitev, predvsem o visokem izobraževanju:
Vedno več ljudi ima končano srednjo šolo (v 22 članicah in Sloveniji 60%) oz. terciarno (višje in visoko) izobraževanje (26%).
Narašča število diplomantov terciarnega izobraževanja, od tega 36% na tradicionalnih univerzitetnih programih. Krajše strokovne programe je končalo 9%, doktorat pa 1,3%.
Ekspanzija terciarnega izobraževanja je imela pozitivne učinke za posameznike in gospodarstva in ni znakov "inflacije diplom", t.j. zmanjševanja njihove vrednosti.
Čim dlje se je kdo izobraževal, bolj je verjetno, da bo dobil zaposlitev in boljšo plačo. Narašča delež odraslih v izobraževanju.
OECD dežele dajejo 6,2% BDP za izobraževanje. Zasebni viri (tudi šolnine) postajajo vedno pomembnejši, a njihov delež je med državami zelo različen. V deželah s šolninami (npr. Avstralija, Nova Zelandija, Nizozemska, ZDA) je v visoko izobraževanje vključen večji delež populacije.
V 2005 je na tujem študiralo 2,7 milijonov študentov, 5% več kot leto prej.
Education at a Glance 2007 . OECD, september 2007
www.oecd.org/document/30/0,3343,en_2649_201185_39251550_1_1_1_1,00.html - 42k -
Education at a Glance is the OECD’s annual round-up of data and analysis on education, providing a rich, comparable and up-to-date array of indicators on education systems in the OECD’s 30 member countries and in partner economies (Estonia, Israel, Russian F. and Slovenia). The main areas covered are: Participation and achievement in education. Public and private spending on education. The state of lifelong learning. Conditions for pupils and teachers.
The 2007 edition investigates the effects of expanding tertiary education on labour markets. Graduation rates from higher education have grown significantly in OECD countries in recent decades, but has the increasing supply of well-educated workers been matched by the creation of high-paying jobs? Or will everyone with a university degree some day work for the minimum wage? Using recent data and indicators comparable among OECD countries, Education at a Glance 2007 finds that the expansion of tertiary education has had a positive impact for individuals and national economies, and that there are, so far, no signs of an inflation of the value of qualifications.
See: Expanding higher education can boost job chances for early school-leavers too Launch of Education at a Glance 2007 - Angel Gurría, Secretary-General OECD.

Pomembni podatki o višjem in visokošolskem izobraževanju v Evropi, 2007 - 12. september 2007
"Key Data on Higher Education in Europe - 2007 edition", Eurydice, Eurostat
Kakšni so pogoji dostopa do visokošolskega študija? Kolikšen delež študentov se vpisuje v javni sektor in kolikšen v zasebni? Kdo se vpisuje in v kakšne vrste študijskih programov in v katere smeri študija? Kakšna je podoba doktorskega študija? Kolikšne so javne in zasebne naložbe v visokošolskem izobraževanju? Kaj vse morajo študentje plačevati iz svojega žepa in za kakšno pomoč lahko zaprosijo? Kolikšen je delež študentov, ki študirajo v tujini, in kakšne možnosti omogočajo države za študijsko mobilnost svojih študentov? Kako se diplomanti razvrščajo glede na starost, spol, vrsto in smer študijskega programa?
Na vsa ta in še na mnoga druga vprašanja najdete odgovore v prvi izdaji (2007) tematske publikacije, ki jo je skupaj z Eurostatom pripravilo in v letu 2007 izdalo omrežje Eurydice.
Sporočilo za javnost v slovenščini (T.Plevnik in S. Ambrožič-Deleja) v PDF: <http://www.mszs.si/eurydice/pub/Eurydice/Key_Data_Higher_Education_in_Europe_2007_SL.pdf>
Publikacijo lahko dobite v angleškem in francoskem jeziku (v nemščini predvidena decembra 2007) na: <http://www.eurydice.org/portal/page/portal/Eurydice/showPresentation?pubid=088EN>
Nova Eurydice študija o evropskem visokem šolstvu
Key Data on Higher Education in Europe. 2007 Edition. Eurydice, Eurostat. European Commision, Luxembourg, 2007
http://www.eurydice.org/portal/page/portal/Eurydice/showPresentation?pubid=088EN
Študija o evropskem visokem šolstvu, s statističnimi podatki v tabelah in grafih, z ugotovitvami o skupnih značilnostih ter posebnostih posameznih držav, tudi Slovenije.
Poglavja: Vpis, študenti, finance, osebje, mobilnost, diplomanti, metodološka pojasnila z definicijami, klasifikacijo ISCED stopenj izobrazbe in naslovi služb, ki so pripravljale podatke za države (za Slovenijo Eurydice unit in Statistični urad RS). Študijo sta pripravila: Eurydice European Unit www.eurydice.org in Statistical Office of the European Communities .) Glavne ugotovitve:
V ureditvi in strukturi vpisa v terciarno izobraževanje (visoko in tudi višje) je v Evropi precej podobnosti. Skoraj v vseh državah obstajajo za vpis neke omejitve, posebej za medicino in umetnost. Študijsko leto je razdeljeno podobno, kljub avtonomiji institucij, tako v javnem in zasebnem sektorju.
Znatne razlike med državami so v demografskem profilu študentov. Vključenost prebivalstva, generacij 18-39 let se po državah precej razlikuje. V EU-27 študira 11% teh generacij, v Sloveniji 15% (brez doktorskih), na Finskem 18,3 in na Češkem 9,2%. Delež žensk je podoben v javnem in zasebnem visokem šolstvu. Študentk je skupaj več, a jih je manj v naravoslovju in tehnologiji in na doktorskem študiju.
80% evropskih študentov je v "teoretičnih"/akademskih programih študija (5A stopnja ISCED). V EU je med šestimi, ki se izobražujejo, eden v terciarnem izobraževanju. Število študentov raste, zlasti doktorskih (ISCED 6). Izredni študenti ("part-time") so precej starejši, zlasti ženske, tudi študirajo precej dlje. Prve študijske stopnje ne konča 20% vpisanih (v Sloveniji skoraj 40%), ali pa študij podaljšujejo.
Med vsemi diplomanti leta 2004 jih je 80% pridobilo prvo diplomo, v nekaj državah, tudi Sloveniji nad 90%. Med diplomanti je več žensk. Največ diplomantov je bilo leta 2004 v družboslovju, poslovnih vedah in pravu. V polovici držav je večina končala študij že po "bolonjski" ureditvi (bachelor/master). Večina diplomantov je imela 3-5 letni program ISCED 5A stopnje.
Od populacije stare 25-64 let jih je končalo terciarno izobrazbo 22,3%. V starostni skupini 20-29 let je takih s prvo diplomo v večini držav EU med 30 in 50%. V Sloveniji ima v tej skupini diplomo višje šole 19,8% (ISCED 5B), visokošolsko diplomo pa 25,3% (ISCED 5A).
V EU ima doktorat le 0,6% starostne skupine 25-64 let. V doktorski študij je vključeno le 3% študentov, vendar ponekod njihovo število raste hitreje kot drugih študentov. Največ teh programov je v naravoslovju in tehnologiji. Ponekod imajo ti študenti posebno pogodbo (o zaposlitvi). V večini držav jih največ končuje doktorski študij v naravoslovju, matematiki ni računalništvu.
Načini javnega financiranja, ki prevladuje, so podobni. Razlike so v usmerjanju teh sredstev in prispevkih študentov ter šolninah. Prevladuje neposredno financiranje visokošolskih institucij, redkeje skozi finančne pomoči študentom in regije. Največ sredstev gre za osebje (61,4%) in poučevanje. V 2003 so dale države EU 1,18% BDP (2,5% javnih izdatkov) za terciarno izobraževanje (Slovenija 1,32% in 2,80%). Bogatejše države dajejo več na študenta.
V polovici držav je vpis za redne v javne institicije prost, brez šolnin, ki se plačujejo v Angliji, Avstriji, deželah Beneluxsa, Italiji, Španiji in na Portugalskem, v Litvi in Latviji. V Sloveniji in nekaterih drugih državah se plačuje manjši prispevek ob vpisu, Na Norveškem in Finskem pa plačujejo le prispevek za študentsko organizacijo. V večini držav, tudi Sloveniji tisti, ki podaljšujejo študij, plačujejo določene prispevke ali celotno šolnino kot izredni. Vse institucije terciarnega izobraževanja dobijo 20% iz zasebnih virov. Od vseh prihodkov predstavljajo šolnine 10,6%.
Skoraj povsod obstajajo oblike finančne pomoči študentom, ki jih države upravljajo zelo centralizirano. Najbolj pogoste so finančne pomoči študentom v obliki štipendij (grants) in posojilih (loans). Subvencionirana stanovanja (npr. domovi) imajo število mest zelo omejeno. Načini finančne pomoči študentov se razvrščajo na dve osi: glede na (ne)odvisnost od staršev in na (ne)odvisnost pomoči od prihodka staršev. Načini finančne pomoči vsem študentom prevladujejo v deželah, kjer so postanejo študenti prej neodvisni (Skandinavija), povezanost z dohodki staršev pa tam, kjer so študenti dalj časa odvisni od njih (tudi Slovenija). Pomoč za življenjske stroške je večinoma povezana z uspešnostjo študija. Slovenija je med deželami, ki imajo podporo za stroške življenja in davčne ugodnosti za starše. V 13 deželah dobijo pomoč tudi študenti z otroci. Kjer obstajajo posojila, so obresti ugodnejše od komercialnih (razen v Romuniji), vračanje pa večinoma ni povezano z prihodki zaposlenega diplomanta, vendar obstaja možnost (delne) oprostitve vračanja. V polovici držav se pomoč družini nadaljuje tudi po vpisu na študij.
Mobilnih študentov (v mednarodni izmenjavi) je še vedno malo (2% jih je v tujini). Večina je na področjih humanistike in umetnosti, zdravstva in kmetijstva. Najbolj privlačne so Belgija, Avstrija, V.Britanija in Nemčija. Najbolj mobilni so doktorski študenti. Študentke so manj mobilne od svojih moških kolegov. Obstaja precej oblik pomoči izmenjavam študentov, ki se po državah precej razlikujejo.
Večina, 70% akademskega osebja je zaposlenega v javnem sektorju. Razlike v številu študentov na učitelja se precej razlikujejo med državami. Povprečje EU 27 je 15,9 študentov na učitelja (staff member); slabše od povprečja je v Sloveniji, Grčiji, Italiji, Latviji, Romuniji, kjer jih je nad 20, boljše pa v Španiji, na Slovaškem in Švedskem - pod 12. Učitelji-moški so starejši od učiteljic. (Povzetek: B.M.)

Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2005 - 28. junij 2007
Na spletnih straneh Statističnega urada RS je objavljena nova številka Statističnih informacij "Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2005".
V PDF: <http://www.stat.si/doc/statinf/23-si-086-0701.pdf>

Socialni razgledi, UMAR, 2006- 24. 1. 2007
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je pripravil novo monografsko publikacijo (prej Poročilo o človekovem razvoju) "Socialni razgledi". Gre za analitičen portret razvoja slovenske družbe ter razvojnih trendov, ki vplivajo na družbeno kohezijo. Proučevanje 'socialnega' področja je nujno dopolnilo (in ne alternativo) ekonomskih analizam. Socialni razgledi podajajo sliko življenjskih pogojev, se pravi tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe so avtorji opredelili štiri dohodkovne razrede, ki omogočajo ustrezen vpogled v slojevitost družbe, in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Upoštevali so številne elemente, ki pomembno sodoločajo kakovost življenja ljudi in njihovo zadovoljstvo."Socialne razglede si lahko ogledate na strani <http://www.sigov.si/zmar/projekti/socr/socr.php>

Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti - SKD 2008 - 19. 7.2007
Vlada RS je na seji 19. julija 2007 sprejela Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, ki se bo začela uporabljati s 1. 1. 2008.
Več: <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1027>

Zagotavljanje kakovosti statističnih raziskovanj - 12. 1.2007
Statistični urad RS uporabnikom predstavlja podroben pregled vseh komponent kakovosti statističnih raziskovanj, kot jih opredeljuje Eurostat;
Glej pojasnila o zagotavljanju kakovosti http://www.stat.si/drz_stat_kakovost.asp posebej o spremljanju zadovoljstva uporabnikov in poročila za 9 raziskovanj za leto 2005.
Več informacij na strani <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=673>

Projekcije prebivalstva EU - 27. avgust 2008
Eurostat je objavil projekcije prebivalstva v EU za leti 2035 in 2060.
Glej <http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=STAT/08/119&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en>

Prebivalstvo, Slovenija, 2005
Na spletnih straneh Statističnega urada RS je objavljena nova številka Statističnih informacij "Prebivalstvo, Slovenija, 30. junij 2005".
V tabelah so podrobni podatki po starostnih skupinah, spolu in upravnih enotah. V PDF <http://www.stat.si/doc/statinf/05-si-007-0601.pdf>

Letni program statističnih raziskovanj za 2007
Uradni list RS 130/2006 z dne 13. decembra 2006 , uredbeni del (PDF dokument): <http://www.uradni-list.si/_pdf/2006/Ur/u2006130.pdf>

Statistični letopis 2005
Na straneh Statističnega urada RS je dostopen "Statistični letopis 2005", ki je uradova osrednja, najpopolnejša in najobsežnejša redna letna serijska publikacija. in je v celoti dosegljiv tudi prek spletne strani <http://www.stat.si/letopis/index_letopis.asp>

Evropska statistika izobraževanja in vseživljenskega učenja
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju KOM 2005) 625 končno - 2005/0248 COD) z dne 6. 12. 2005) dobite v PDF formatu na naslovu
<http://europa.eu.int/eur-lex/lex/LexUriServ/site/sl/com/2005/com2005_0625sl01.pdf>

Študent stane dvakrat več kot osnovnošolec, JAS, Večer, 11.11.2005
Evropska komisija je v publikaciji "Key Data on Education in Europe" 2005 (Eurydice in Eurostat) predstavila šolstvo v 25 državah EU, treh državah EFTA, Bolgariji in Romuniji. Objavljeni so podatki o vključenosti v izobraževanje, financiranju, učiteljih, upravljanju, postopkih za evalvacijo sistema, pouku, ocenjevanju, idr. Med najpomembnejšimi trendi je povečevanje števila študentov v terciarnem izobraževanju, v katerem je že 16 milijonov Evropejcev. Od 1989 do 2002 se v EU-25 število študentov povečuje za 2% letno, čeprav se hkrati zmanjšuje populacija starih 20-29 let. Je pa delež BDP za visoko šolstvo nižji od deleža za osnovno in srednje šolstvo, čeprav so stroški za študenta višji, v večini sistemov vsaj dvakrat višji kot za osnovnošolca. V skoraj vseh državah EU je četrtina študirajočih v programih socialnih (družbenih) ved, ekonomije in prava, medtem ko je v naravoslovju, matematiki in informatiki le 15% diplomantov. (B.M.)

Izdatki za izobraževanje v Sloveniji, 2001-2003, Statistične informacije 149, 27.6.2005
(v PDF dostopno na: <http://www.stat.si/doc/statinf/2005/si-149.pdf> )
Statistični urada RS je v števili Statističnih informacij: "Izdatki za formalno-stopenjsko izobraževanje v Sloveniji, 2001-2003" objavil podrobne podatke o javnih sredstvih za predšolsko in šolsko izobraževanje, vključno s terciarnim, v letih 2001-2003. Za celotno izobraževanje je bilo v teh letih namenjeno 6% BDP, kar je nad povprečjem EU in za skandinavskimi državami, Ciprom in Belgijo. Za terciarno izobraževanje je bilo v 2003 namenjeno 1,36 % BDP (v 2001 in 2002 obakrat 1,33% BDP. Vrtcem je bilo v 2002 namenjeno 12%, OŠ 45%, srednjim šolam 22% in terciarnemu izobraževanju 21% . V teh letih se je povečal delež sredstev za osnovno in za terciarno izobraževanje. Največji znesek na udeleženca (študenta, v 2003) je bil v terciarnem izobraževanju nekaj več kot milijon tolarjev- 1.022.544 SIT, v srednjem 738.355 SIT in v osnovnem 866.143 SIT. V terciarnem izobraževanju predstavljajo četrtino vseh izdatkov javni transferji za štipendije, subvencije ipd., v celotnem izobraževanju pa 10%; večji javni transferji so le še v treh skandinavskih državah. V terciarnem izobraževanju četrtino vseh zasebnih izdatkov predstavljajo šolnine, saj je bilo v 2002/03 od vseh študentov 36% izrednih. Javni izdatki za terciarno izobraževanje kljub povečanju niso dohajali naraščanja števila študentov, in čeprav je RS z deležem 1,3% BDP za visoko izobraževanje dokaj visoko med evropskimi državami, pa je po deležu na študenta uvrščena precej slabše, piše v komentarju SURS. (B.M.)

Študenti, diplomanti

Več otrok vse doleta 2010. H.P., Žurnal24, 4.12.2008
V Sloveniji je bilo leta 1988 skupaj 26.442 porodov, nato je število padalo do 2003 (16.917), zadnja leta pa spet raste, na 21.312 (ocena) v 2008.
Tomaž Kraigher, Umar pravi, da je do oživitve rodnosti v Sloveniji prišlo zaradi odlaganja rojstev pri ženskah, ki so se v vedno večji meri vključevale v terciarno izobraževanje in tudi zniževanja brezposelnosti mladih v zadnjih letih.
Igor Pribac, FF UL napoveduje, da se bo trend rojstev nadaljeval do 2010, ko se bo že poznal vpliv recesije.
Eurostat napoveduje prirastek prebivalstva do 2014, nato pa desetletje vztrajnega upadanja.

Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgeneracijsko sožitje - 7. november 2008
Statistični urada RS so z izbranimi kazalniki predstavlja nekatera "razmerja" med generacijami, ki opozarjajo na nujnost dobre strategije aktivnega staranja prebivalstva Slovenije. Več: <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1982>

''Sistem financiranja terciarnega izobraževanja, njegova pravičnost in ekonomska učinkovitost'' Raziskovalni projekt. Milena Bevc (nosilka) , Sonja Uršič, Mitja Čok.
Inštitut za ekonomska raziskovanja IER, Ljubljana, oktober 2008.
V poročilu projekta avtorji opisujejo sistem financiranja terciarnega izobraževanja (v Sloveniji in svetu), predvsem z vidika delitve stroškov javnih in zasebnih financerjev dodiplomskega študija. Ocenjujejo dostopnost študija, pravičnost in ekonomsko učinkovitost tega načina financiranja pri nas ter izvedljivost povečanega zasebnega financiranja financiranja študija. (Ponovno) predlagajo uvedbo (zmernih) šolnin tudi za redne študente in večjo državno pomoč predvsem v obliki študentskih posojil.
V svetu in sosednjih državah je trend povečanja zasebnega financiranja tudi za redni študij. O tem je bilo govora na mednarodni konferenci v Portorožu novembra 2007.
Posebnost Slovenije je "izrazito dvotiren sistem šolnin", brez šolnin za redne študente in zelo visoke za izredne, kar je po mnenju avtorjev nepravično.
Državna finančna pomoč rednim študentom (in od 1996 tudi brezposelnim izrednim) je predvsem v obliki subvencioniranja prehrane, bivanja, prevoza, zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Del študentov prejema neposredno pomoč v obliki različnih štipendij. Razen neuspešnega poskusa (leta 1999) ni vzpostavljen sistem študentskih posojil.
Sistem financiranja se je začel spreminjati leta 2004 z uvedbo financiranja "v enem kosu", njegove pomanjkljivosti pa so premajhen vpliv števila diplomantov in prevelike razlike med "faktorji" za financiranje posameznih študijskih področij. Predlog za vpeljavo šolnine v Sloveniji je izzval leta 2006 demonstracije študentov in je bil po pogajanjih s študenti umaknjen.
Ugotavljajo, da Slovenija po deležu izdatkov za terciarno izobraževanje presega povprečje EU in dosega povprečje članic OECD. Delež javnih izdatkov v DBP znaša 1,3%, delež zasebnih izdatkov (šolnine) pa 0,3% DBP.
Z analizo podatkov o socialno-ekonomski strukturi študentov so avtorji ugotovili, da je pri nas študij (zlasti podiplomski) manj dostopen za tiste z malo izobraženimi starši; iz teh družin je tudi več izrednih študentov; tudi mladih, ki se niso uspeli vpisati redno. Podatki kažejo, da je dostopnost študija tistih iz revnih družin, kljub izboljšanju po 1990, "še vedno bistveno manjša kot za tiste z najbolj izobraženimi starši". V sedanjem sistemu financiranja - glede na zastopanost med študenti - več prispevajo revnejša gospodinjstva. Obenem pa je "skriti dohodek" zaradi sedanjega načina javnega financiranja pri revnejših gospodinjstvih večji, vendar tu ni upoštevana razlika med rednimi in izrednimi študenti. S sistemom financiranja se dohodek prerazdeljuje od bogatih k revnim.
Glede ekonomske učinkovitosti ugotavljajo, da je vlaganje v terciarno izobraževanje pri nas donosno tako za "družbo kot za posameznika". Donosnost je manjša na podiplomskem študiju. Precej se poveča s finančno pomočjo (npr. s štipendijo za 17-30%). Med študijskimi smermi je donos največji v naravoslovju, matematiki in tehniki.
Na osnovi teh ugotovitev in ocene obremenitve gospodinjstev (zlasti revnejših) z šolninami avtorji predlagajo (tako kot so že pred 10 leti) "vpeljavo šolnine za redni študij v javnih visokošolskih ustanovah ter vpeljavo širšega programa študentskih posojil". Predlagajo šolnino v višini 10-20% stroškov poučevanja (418 do 836 evrov letno); najnižja predlagana šolnina ne bi presegala 10% letnega dohodka revnejših gospodinjstev.
Za reformo sistema financiranja, ki jo je treba strokovno pripraviti, bo potrebno - poleg jasnih ciljev in politične volje - tudi soglasje med ključnimi akterji (vlada, ustanove, študenti...) (Povzel B.M.)

Ne prav bistri, ne ambiciozni. M.Z., Šolski razgledi, 8.11.2008
Ob obravnavi poročila o poklicni maturi 2007 na seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje je Božidar Opara dejal, da je srednje strokovno izobraževanje zapostavljeno. Čeprav je to izobraževanje prenovljeno, gre polovica učencev na gimnazije. 90% dijakov s srednjo strokovno izobrazbo nadaljuje izobraževanje, precej nad evropskim povprečjem. "Na fakultete se vpiše od 70 do 80 odstotkov populacije. Tako imamo podpovprečne študente, ki niso ne prav bistri ne ambiciozni. nekaj je treba storiti. A če se bo to nadaljevalo, se bodo morale fakultete prilagoditi razmeram".
(Op., B.M.: Podatek o deležu populacije/generacije, ki se vpiše na študij je napačen. Po statističnih podatkih je bilo v terciarno izobraževanje (višje, visoke šole, univerze) v letu 2006 vključeno 48,2 % (v letu 2000 pa 37,7%) prebivalstva Slovenije, starega od 19 - 23 let. Vir: Slovenski šolski sistem v številkah. Slovene Educational System in Numbers. Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007.
Ta napaka, pogosta tudi pri drugih avtorjih, izvira iz podatkov v resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva (2007), ki jih je po drugačnem načinu izračunalo MVZT. "Že leta 2000 se je v višje šole in na univerze vpisalo 56,4 % generacije, rojene leta 1980, ki je štela 30.457 oseb. Vsa nadaljnja leta je delež vpisa generacij samo naraščal, tako da smo že v letu 2003 presegli 60-odstotni vpis generacije, rojene leta 1985, ki je štela 26.545 oseb (tabela 3.1)",
glej: http://www.uni-kakovost.net/20070118RNPVS.pdf )

Štipendisti, Slovenija, 2007 - 5. september 2008
Statistični urad RS objavlja "Podrobnejše končne podatke o štipendistih v Sloveniji za leto 2007" v podatkovni bazi SI-STAT.
Več: <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1825>

Štipendisti, Slovenija, 2007 - 19. avgust 2008
<http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1789">
Konec leta 2007 je v Sloveniji prejemalo štipendije 54.630 dijakov in študentov, kar je slabih 5 % manj kot leto poprej in četrtina od vseh vpisanih. (Začasni podati SURS).
Delež štipendistov med dijaki pada, med študenti pa se v zadnjih letih veča. Med prejemniki je največji delež republiških štipendistov, sledijo prejemniki Zoisove in kadrovskih štipendij, drugih pa je malo. Število kadrovskih se povečuje zaradi regijskih štipendijskih shem. Povprečna kadrovska štipendija je konec 2007 znašala 210 evrov.

Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, podrobni podatki, Slovenija, 2007 - 28. avgust 2008
Podatki o diplomantih višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov v letu 2007 so na voljo v podatkovni bazi SI-STAT .
Več: <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1822>

Študij je predolg tudi zato, ker je brezplačen. J.K.S., Delo, ponedeljek, 8. september 2008 splet torek, 9. september 2008
V gradivu za vladni svet za konkurenčnost je Peter Glavič navedel vrsto podatkov o konkurenčnosti našega visokega šolstva, s primerjavo ciljev nacionalnega programa na tem področju in njegovim uresničevanjem.
Ugotavlja, da so bili doseženi skoraj vsi cilji nacionalnega programa 2002-2007. Za vpis v terciarno izobraževanje se je 2004 odločilo 60% generacije, prehodnost v 2. letnik se je dvignila, znatno se je povečalo število diplomantov in podiplomskih študentov. Delež prebivalstva z več kot srednjo šolo je presegla petino. Visoko šolstvo je svoje zadolžitve skoraj v celoti opravilo, ni pa se uresničila predvidena rast finančnih sredstev za visoko šolstvo.
V 2007 je Državni zbor sprejel novo resolucijo o nacionalnem programu do 2010. Med cilji je povečanje števila univerz na 7-10, dilomiranje vsaj 75% vpisanih v prvi letnik, doktoriranje desetine diplomantov druge stopnje, skrajšanje trajanja študija od 6,9 na 5,9 let. Znova je obljubljeno izdatnejše financiranje - 2% BDP. POnovila se je napoved o boljšem razmerju števila študentov in učiteljev. Avtor piše, da "vse kaže, da bo visoko šolstvo znova izpolnilo zadane naloge", financiranje pa se "spet ne dviga po načrtovani dinamiki".
Leta 2006 smo bili po deležu terciarno izobraženih v gospodarstvu tik pod povprečjem EU. Bistveno slabši smo pri povprečni dolžini študija, kjer nas je prehitela le Poljska. Zaskrbljujoč je tudi velik študijski osip. V gradivi piše, da je "velik del krivde za to v brezplačnem študiju in socialnih ugodnostih študentov, zato veliko vpisanih študija ne jemlje resno, temveč zdravstveno zavarovani čakajo v visokem šolstvu na službo in se delno preživljajo s študentskim delom". Drugi vzrok je neugodno razmerje med študenti in učitelji, kjer je Slovenija z Italijo in Grčijo na repu EU. Leta 2002 je prišlo na učitelja 24 študentov, 2004 je zraslo na 279, v zadnjih dveh letih se nekoliko izboljšuje.
Med neugodnimi kazalci je tudi slabo znanje brucov (matematika, logika, pisanje sporočil, pa tudi slaba zdržnost pri delu, poglabljanje v snov, pomnenje in povezovanje snovi, površnost pri delu, hitro zadovoljstvo z doseženim). Na to na bi opozarjali tudi gostujoči učitelji. Pač pa raste zanimanje za študij na vseh ravneh. Število študentov na univerzitetnih programih se je v desetletju povečalo za polovico, na magistrskem potrojilo, na doktorskem študiju okrepilo za dve tretjini. Delež študentov visokih strokovnih šol (VS programov ?, op. B.M.) je 49%, kar je največ v deželah OECD.

Evroštudent III. Študent, maj 2008
V Ljubljani je bila mednarodna konferenca z naslovom: Kdo so študenti v evropskem visokem izobraževanju in kako si organizirajo študij. Predstvaili so poročilo raziskave o ekonomskem, socialnem in bivalnem statusu študentov Evroštudent III. Ta zajema:
1. demografske značilnosti, 2. dostopnost študija, 3. socialna slika študentske populacije, 4. študentska nastanitev, 5. financiranje ni pomoč države, 6. življenjski stroški študentov, 7. študentsko delo in razporeditev časa in 8. mednarodno okolje.
Slovenski študenti so glede večine kazalnikov v "zlatem povprečju", a nekako bolj na strani razvitih članic EU.
Evro študent 2007. M-KORI Milan Koritnik s.p., november 2007
http://www.avantis.si/eurostudent/rezultati-2007/media/evrostudent.si.2007.pdf
Publikacija "EVROŠTUDENT SI 2007 - Ekonomski in socialni položaj ter mednarodna mobilnost študentov v Sloveniji" je sklepno dejanje raziskave o ekonomskem, socialnem, bivalnem položaju in mednarodni mobilnosti študentov v Sloveniji. Raziskava je potekala v št. l. 2006/2007. Projekt je organiziralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, izvajalec je bilo podjetje M-KORI. V vzorec je bilo vključenih 6280 študentov, kar je 6,5% naše študentske populacije, redni in izredni študenti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov (ISCED 5). (Redni 74%, izrednih 15%, pavzerji idr. 11%). Delež odgovorov je presegel 31%. Odgovori so primerljivi s tistimi iz raziskave Evroštudent 2005 (za Slovenijo) in tistimi, ki so jih dali študenti iz 22 sodelujočih držav v raziskavi Eurostudent III. Rezultati so predstavljeni v poglavjih: Demografske značilnosti; dostopnost visokega izobraževanja; socialna slika študentske populacije; študentska nastanitev; financiranje in pomoč države; študentsko delo in razporeditev časa; vključenost v mednarodno okolje. Glavne ugotovitve, povprečja:
starost 24 let (prvi letnik 23,3 let); delež študentk 64,3%; zaposlitev ali druge izkušnje z delom 19,5%; trajanje študija VSI 5,9 let, UNI 6,9 let;
z očeti iz delavskih poklicev 49% (populacija 57%), očeti z višjo/visoko izobrazbo 28% (populacija 18%);
prejemniki državnih pomoči 30% (pri tistih s starši z nižjo izobrazbo), 22%; štipendistov 27%;
zadovoljni s svojimi življenjskimi razmerami 48%, nezadovoljni 16%; delajo/ŠS v času študija 65% (ni povezano s področjem študija 44%);
poraba časa v tednu: za predavanja, vaje 18 ur, individualni študij 17 ur, delo/zaposlitev 17 ur, 14 ur za sprostitev.
imajo s študijem povezane izkušnje v tujini 9%, opravili del študija v tujini 4,2%; med tistimi, ki imajo izkušnje s študijem v tujini jih ima 8,1% starše z višjo/visoko izobrazbo, in le 0,9% takih s starši z nižjo izobrazbo. (povzel: B.M.)

Lani diplomiralo 16.680 študentov. STA, splet, ponedeljek, 2. junij 2008
V Sloveniji je v 2007 na višjih šolah diplomiralo 2874 študentov in na visokošolskih zavodih 13.806. Na višješolskih diplomantov je nekaj več, visokošolskih pa 500 manj kot leto prej. Diplomo prve bolonjske stopnje jih je dobilo 269, druge stopnje pa 75. Leta 2006 je bolonjske programe končalo 327 diplomantov. Na podiplomskem študiju (magisterij znanosti, specializacija, doktorat) je bilo diplomantov 1911, podobno kot v 2006.
Med diplomanti visokošolskih dodiplomskih programov je 62% žensk, v ostalih programih pa sta spola izenačena. Med temi diplomanti jih je skoraj polovica iz družboslovja, poslovnih ved in prava; med njimi je 70% žensk. med podiplomskimi diplomanti ji je na omenjenih področjih dve tretjini, polovica je žensk.
Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, 2007 - 27. maj 2008
V letu 2007 je na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih diplomiralo 16.680 študentov. Število diplomantov se je v primerjavi z letom 2006 nekoliko povečalo samo na višjih strokovnih šolah - v letu 2007 je diplomiralo 2.874 višješolskih študentov. Na visokošolskih zavodih pa je študij zaključilo 500 študentov manj kot leto poprej, to je 13.806. Manj pa je bilo predvsem diplomantov visokošolskih dodiplomskih študijskih programov (11.895). Število diplomantov specialističnih, magistrskih in doktorskih študijskih programov (1.911) je podobno številu iz leta 2006. Več: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1648

Vpis študentov v programe višješolskega strokovnega in visokošolskega dodiplomskega študija, Slovenija, 2007/08 - začasni podatki - 15. januar 2008
Po prvih podatkih je v študijskem letu 2007/08 v visokošolske dodiplomske programe vpisanih 89.593, v višješolske strokovne študijske programe pa 17.119 študentov.
Povezava do celotne vsebine novice: <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1387>

Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2006/07, podrobni podatki - 11. januar 2008
V podatkovni bazi SI-STAT so zdaj na voljo podrobnejši podatki o študentih, ki so bili v študijskem letu 2006/07 vpisani v programe višješolskega in visokošolskega študija. Povezava: <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1382>

Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2006/07 - 27. junij 2007
Na spletnih straneh Statističnega urada RS je objavljena nova številka Statističnih informacij "Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2006/2007". V PDF: <http://www.stat.si/doc/statinf/09-si-036-0701.pdf>
Ženske v Sloveniji - statistični podatki - 6. marec 2008
Statistični urad RS je pripravil posebno statistično informacijo "Ženske v Sloveniji". Položaj žensk v Sloveniji je nekoliko boljši kot v povprečju
EU: zaposlenost žensk v Sloveniji je 61,8-odstotna, v EU pa 57,2-odstotna: najugodnejši položaj ima Danska (73,4 %), najmanj ugodnega pa Malta (35 %).
Več: <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1497>
Prebivalstvo, Slovenija, 30. junij 2007 - 15. november 2007
Podrobne podatke o prebivalstvu, razvrščenem v različne starostne skupine po spolu, objavljene v podatkovni bazi SI-STAT, je Statistični urad RS dopolnil s podatki po stanju 30. junij 2007. Glej <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1253>
Premalo cenjene, a bolj trdožive. S.K., Objektiv, Dnevnik, 17.11.2007
Povzetek podatkov Eurostata in SURSa o položaju žensk.
Presežek števila žensk nad številom moških v Sloveniji se zmanjšuje od 1996 (ko jih je bilo 60.000 več, 2004 jih je bilo 40.000 več) trend se nadaljuje do 2026 (ko jih bo 12000 več), nato pa bo raslo do 2050. Povprečen Slovenec je star 37,7 let, Slovenka 41,1 leta. Moški lažje dobijo službo kot ženske, a glede zaposlitev žensk je Slovenija med naprednejšimi v EU. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je bila v 2006 (6%) za moške 4,9%, za ženske 7,2%. Plače žensk so bile v 2005 za 15% nižje, pri mladih je bolje. Na trg dela vsako leto vstopi več diplomantk kot diplomantov.
Ženske in moški v Sloveniji - 29. oktober 2007
Statistični urad RS je izdal brošuro "Dejstva o ženskah in moških v Sloveniji". V brošuri je s statističnimi podatki prikazan položaj žensk in moških v slovenski družbi in nekatere opaznejše razlike in podobnosti. Glej PDF <http://www.stat.si/doc/pub/dejstva_zenske_moski.pdf>
OECD primerjal študente po svetu. urš, Dnevnik 22.9.2007 sobota, 22. september 2007
Po raziskavi OECD Education at a glance 2007 je v 34 državah med državljani starimi 20 do 29 let 25% vključenih v izobraževanje, v Sloveniji 33%.
V Sloveniji je med starimi 25 - 34 let 28% takih s terciarno stopnjo izobrazbe, med starimi 45-54 let pa 20%. Slovenija je med državami s slabim uspehom absolventov na univerzah, saj jih diplomira (v enem letu op.B.M.) le 20%, povprečje je 35%.
V Sloveniji se izobrazi manj kot odstotek tujih študentov, največ v ZDA (22%) in V.Britaniji.
Države OECD dajejo za izobraževanje na vseh stopnjah 6% BDP, Slovenija 6,3% (v 2004). Smo med državami z ugodnim številom učencev na učitelja oz. v razredu.
Štipendisti, Slovenija, 2000-2006 - 21. december 2007
Zaradi napake v tabeli 4 v Statističnih informacijah št. 154/8 z dne 28. 8. 2006 Statistični urad RS podatke ponovno objavlja. Za napako se opravičuje.
Glej <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1322>
Štipendisti, Slovenija, 31. 12. 2006 - 17. september 2007
Na spletnih straneh Statističnega urada RS je objavljena nova številka Statističnih informacij "Štipendisti, Slovenija, 31. 12. 2006".
Publikacija v PDF: <http://www.stat.si/doc/statinf/09-si-035-0701.pdf>
Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, 2006 - 27. junij 2007
Na spletnih straneh Statističnega urada RS je objavljena nova številka Statističnih informacij "Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, 2006". V PDF : <http://www.stat.si/doc/statinf/09-si-028-0701.pdf>
Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, podrobni podatki, Slovenija, 2006 - 27. junij 2007
Statistični urad RS sporoča, da so v podatkovni bazi SI-STAT zdaj na voljo tudi podrobnejši podatki o diplomantih višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov v letu 2006. Več : <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=965>

Število prijav v prvem roku za vpis v 1. letnik v študijskem letu 2007/2008 - 2. 4. 2007
Visokošolska prijavno-informacijska služba objavlja število prijav v prvem roku za vpis v visoko šolstvo v 1. letnik v študijskem letu2007/2008
za slovenske državljane in državljane članic EU - glej <http://www.vpis.uni-lj.si/podatki/kazalo_podatki.htm>
Razpis in število prijav za vpis v 1. letnik v študijskem letu 2007/2008 - slovenski državljani in državljani članic držav Evropske unije, prvi rok

Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2006/07 - Končni podatki - 11. 4. 2007
V študijskem letu 2006/07 je na višješolski strokovni ter na visokošolski dodiplomski in podiplomski študij vpisanih 115.944 študentov.
Več <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=813>

Prvi vpis študentov v visokošolsko dodiplomsko izobraževanje v št. letu 2006/07 - 13. 4. 2007
Poleg podatkov, ki so bili objavljeni v Prvi objavi Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2006/07 - končni podatki, z dne 11. 4. 2007, dodaja Statistični urad RS še podatke o prvič vpisanih študentih v visokošolsko dodiplomsko izobraževanje. Glej <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=826>

Mladi Evropejci v ogledalu statistike - 23. 3.2007
Eurostat je pripravil posebno statistično informacijo * Young Europeans through statistics "Mladi Evropejci v ogledalu statistike" - glej PDF: <http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_PRD_CAT_PREREL/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2007/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2007_MONTH_03/3-23032007-EN-AP.PDF>
Delež mladih generacij: V EU27 je bilo v 2006 12,7% populacije stare 15-24 let, Slovenija 13,1%, projekcija za leto 2050 pa je za EU27 9,7%, Slovenija 9,1%.
Dosežena vsaj srednja izobrazba pri mladih 20-24 let: EU27 77,4%, Slovenija 90,5.
Nezaposlenost starih 20-24 let: EU27 16,8%, Slovenija 10,2%.
Uporabljano internet vsaj enkrat tedensko, 16-24 let: EU25 73%, Slovenija 81%.
Diplomanti terciarnega izobraževanja po področjih v EU27 in v Sloveniji:
- izobraževanje: EU 10,8%, Slovenija 9,8%
- humanistika in umetnost, EU 11,2%, Slovenija 5,9%
- družbene vede, novinarstvo, informacije: EU 9,6%, Slovenija 8,3%
- poslovne vede, upravljanje: EU 20,1%, Slovenija 35,4%
- pravo: EU 5,8, Slovenija 3,6%
- naravoslovje, matematika, računalništvo: EU 10,2, Slovenija 3,8%
- kmetijstvo, veterina: EU 1,6%, Slovenija 2,3%
- zdravstvo, socialno varstvo: EU 13,5%, Slovenija 9,1%
- usluge: EU: 3,8%, Slovenija 6,8%.

Štipendisti, Slovenija, 2005 - 28. 8. 2006
Statistični urad Republike Slovenije objavlja novo številko Statističnih informacij "Štipendisti, Slovenija, 31. 12. 2005" v PDF:
http://www.stat.si/doc/statinf/09-SI-035-0601.pdf <http://www.stat.si/doc/statinf/09-si-035-0601.pdf>
Konec 2005 je bilo v Sloveniji 23.208 štipendistov med študenti, to je 20% od vseh (114.796). Kadrovskih štipendistov je bilo 2905, republiških 12.531, Zoisovih 7000 in drugih 772.

Dijaški in študentski domovi ter druge ustanove, ki omogočajo študentom bivanje, Slovenija, šolsko leto 2005/2006. 26. julij 2006, Prva objava. Statistični urad RS. http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=334
V š.l. 2005/06 je 5813 dijakov, 1415 študentov in 39 učencev bivalo v 41 dijaških domovih, 10 299 študentom pa je nudilo nastanitev 34 študentskih domov (javnih ali zasebnih) ali zasebnih pravnih oseb, registriranih za dejavnost študentskih domov, . V njih je bilo skupaj nastanjenih 16,5 % vseh rednih študentov (višješolskih in visokošolskih), vključno z absolventi.

Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2005/06
Na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije je objavljena nova številka Statističnih informacij "Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2005/2006". Publikacija je v PDF: <http://www.stat.si/doc/statinf/09-si-036-0601.pdf>
Terciarno izobraževanje vključuje višješolsko in visokošolsko (dodiplomsko in podiplomsko). V tem št.l. je bilo v RS v to izobraževanje vpisanih 114.796 študentov,
to je 46,5% prebivalstva starega od 19-23 let; to je največ doslej po letu 1995, ko je bilo vpisanih 21,5% prebivalstva ustrezne starosti.
V višje strokovne šole je bilo vpisanih 14.246 študentov, od tega dve tretjini izredno. V visokošolskem dodiplomskem študiju je bilo 92.204 študentov (80% od vseh in 1% več kot lani); 7000 študentov je v programih 1.bolonjske stopnje. Na podiplomskem študiju je 8.344 študentov, od tega na doktorskem 1.057. V "bolonjskih" programih 2.in 3.stopnje je že 1.153 študentov.
Po področjih študija je največ študentov (vseh stopenj) v družbenih in poslovnih vedah ter pravu (43%, od tega 35.276 v poslovnih in upravnih vedah).
Študentk je 58,3%, najmanj na področju tehnike, naravoslovja, matematike in računalništva.
Po starosti je največja skupina enaindvajsetletnikov, precej pa je razlik po stopnjah - na višjih šolah je največja skupina starih 30-34 let, v visokih strokovnih programih 22 let, v univerzitetnih 20, na bolonjski 1.stopnji 19, na specialističnem študiju nad 40 let, na magistrskem in doktorskem pa 20-34 let.
Po vrstah zavodov je največ študentov na univerzah - 95.546 (UL 62.690, UM 26.592, UP 6.264), na 10 samostojnih zavodih 5.002, na 48 višjih šolah pa 14.246. Največja višja šola je Doba Maribor (1008 študentov). Med fakultetami je največja EFUL (8429 na dodiplomskem in 1160 na podiplomskem), med samostojnimi zavodi pa na dodiplomskem študiju Visoka šola za upravljanje in poslovanje NM (1285), na podiplomskem študiju pa Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije (728 od tega 1 na doktorskem študiju).
Po stalnem bivališču je največ Ljubljančanov (17.540), iz Ossrednjeslovnenske regije pa jih je 31.215.

Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, 2005 , Eurydice Slovenija, 15.6.2006
Na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije je objavljena nova številka Statističnih informacij "Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, 2005". Publikacija v PDF: <http://www.stat.si/doc/statinf/09-si-028-0601.pdf>
V terciarnem izobraževanju je v RS v letu 2005 diplomiralo skupaj 15.787 študentov, to je 5% več kot leto prej. Čeprav je bilo na vseh stopnjah diplomantov največ v zadnjih petih letih, gre povečanje predvsem na račun tistih iz višjih šol, kjer jih je bilo 2330 (največ v družbenih vedah), kar je 27 % več kot leto prej in že 15% od vseh. Diplomantov visokih strokovnih programov je 36%, oz. 5.745, največ jih je na univerzitetnih programih - 39% oz. 6.197. Podiplomskih programe je končala desetina, od tega specializacijo in magisterij 1.146, doktorat pa 369.
Žensk je med diplomanti 62%, največ na univerzitetnem (65%), najmanj na doktorskem (48%) študiju.
Po področjih je največ diplomantov v družbenih in poslovnih vedah ter pravu (45%).
Največja starostna skupina je med vsemi 30-34 let, na višješolskem študiju nad 40 let, prav tako na visokem strokovnem študiju in na specializaciji, na univerzitetnem je največ petindvajsetletnikov, med magistri in doktorji pa starih 30-34 let.
Med višjimi šolami je imela največ diplomantov Doba Maribor (216), med fakultetami EFUL (1231), med samostojnimi zavodi pa na dodiplomskem študiju Visoka šola za upravljanje NM (418), na podiplomskem pa Fakulteta za podiplomske in državne študije (106).
Po občini stalnega prebivališča je največ diplomantov iz Ljubljane, in sicer višješolskih 13%, visokih strokovnih 15%, univerzitetnih 19%, specializacije in magisterija 24%, delež Ljubljančanov med doktorji pa je 36%. Občine Hodoš, Kostel in Osilnica niso imele nobenega diplomanta. Iz Osrednjeslovenske regije prihaja 30 % vseh diplomantov. (Po publikaciji SURS povzel B.M.)

Zdaj dela (preveč), potem ve, da ne bo našel službe. Slovenski študenti. M.Hitij, Sobotna priloga, Delo, 20.5.2006
V anketi (raziskavi) Družbeni profil študenta (2005), ki jo je opravil odd.za sociologijo na PeFUM med rednimi študenti treh univerz se je pokazalo, da študenti največ denarja (mesecčni prihodek je povprečno 80.000 tolarjev) porabijo za stanovanje, precej tudi za prevoz inprehrano; skoraj polovica študentov UL in UP živi doma, na UP pa četrtina. Subvencionirane prehrane (bonov) ne uživa 3% študentov UM, 5,5% UP in 7,7% UL. Delovanje svoje organizacije ŠOS nekoliko bolje pozna le 14% študentov, z njenim delom je zadovoljnih le 30% vprašanih študentov. Tri četrtine jih pričakuje težave z zaposlitvijo.

Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, 2005 (Eurydice, 16.5.2006)
V letu 2005 je na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Sloveniji diplomiralo 15.787 študentov ali za 6 % več kot v preteklem letu. Več diplomantov kot leto prej je bilo tako na višjih strokovnih šolah kot na visokošolskih zavodih. Najbolj se je povečalo število diplomantov višješolskega strokovnega študija (za 27 %), najmanj pa visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študija (za 2,9 %). Večje povečanje števila diplomiranih glede na preteklo leto pa opažamo pri magisteriju, specializaciji (za 4,6 %) in doktoratu (za 4 %). Število žensk med diplomanti narašča. V letu 2004 jih je bilo 60,4 %, v letu 2005 že 61,8 %. Delež žensk je največji med diplomanti visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študija (65 %), najmanjši pa med diplomanti doktorskega študija (47,7 %). Čeprav se je prenova našega visokošolskega sistema glede prilagajanja programov zahtevam Bolonjske deklaracije šele dobro začela, smo imeli v letu 2005 že prvih 6 diplomantov 1. stopnje univerzitetnega študija, ki so diplomirali na Fakulteti za management v Kopru.
Več:<http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=176>

Podatki o trgu dela kot pomoč pri poklicnem odločanju
Zavod RS za zaposlovanje objavlja podatke o tem, kakšno je povpraševanje po različnih poklicih v posameznih območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje ter o tem, kateri poklici so najbolj zastopani med prijavljenimi brezposelnimi osebami. Glej <http://www.ess.gov.si/slo/Aktualno/aktualno.asp>.
Podobno uporabni so tudi podatki o registrirani brezposelnosti po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje, stopnjah, skupinah in posameznih nazivih poklicne oz strokovne izobrazbe v letih od 1999 dalje (stanja 31. decembra). Glej <http://www.mszs.si/eurydice/posvet/stat_brezposelni.htm>

Študenti in diplomanti v EU 1998-2003
Eurostat je izdal publikacijo "17 million tertiary students in the European Union - Issue number 19/2005"
(statistični podatki o študentih in diplomantih v EU v letih 1998-2003).
Glej. <http://epp.eurostat.cec.eu.int/pls/portal/url/page/PGP_MISCELLANEOUS/PGE_DOC_DETAIL?p_product_code=KS-NK-05-019>
Slovenija je med državami z največ študenti, tudi na družboslovnem in ekonomskem področju. Po številu diplomantov je med povprečnimi, po trajanju študija pa med slabšimi. (B.M.)

Diplomanti po strokah v Evropi (EU25) in Sloveniji v letu 2002
Pripravil Anton Kramberger FDVUL po: EU Comission: Key Data on Education in Europe 2005 , Eurostat - Eurydice (UOE common data collection): Figure F8, p. 318 http://www.eurydice.org/Documents/cc/2005/en/FrameSet.htm

Država dobro skrbi za otroke, slabše za mlade. (pd), Dnevnik, 8.11.2005
V knjižni obliki je izšla raziskava o otrocih in mladostnikih v prehodni družbi, ki sta jo izvedla Urad za mladino in Inštitut za socialno varstvo. A.Černak Meglič pravi, da otroci v povprečju nimajo težav z revščino, zdravstvom in na drugih področjih, slabše pa se godi mladim. Mladi si želijo družine in otrok, to je zanje velika vrednota, a nimajo ustreznih pogojev, da bi jo uresničili. Brezposlenost med mladimi pri nas je višja od povprečja v EU, prav tako veliko več mladih živi brez partnerjev in otrok pri starših. 48% moških med 18-34 let je takih, žensk pa 39%, povprečje v EU pa je 33% pri mođkih in 25% pri ženskah. (B.M.)

Mladi imajo največ težav z zaposlitvami in stanovanji. P.Drole, Dnevnik, 7.11.2005
Raziskavo o položaju otrok in mladine v Sloveniji je pripravil Inštitut za socialno varstvo. Brezposelnost mladih je 2,5 krat višja kot v vsej delovni sili, v slabšem položaju so ženske. Vzroki so pozno zaključevanje šolanja in vstop na trg delovne sile ter strukturne spremembe trga dela. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poudarjajo, da je treba zagotavljati prožnost izobraževalnega sistema, ki naj sledi potrebam trga dela, močneje povezuje med izobraževalnim procesom in delom v poklicu ter povezavo med delodajalci in potencialnimi delojemalci že v času izobraževanja.
Martina Trbanc z Inštituta za družbene vede (IDV) opozarja tudi na študentsko delo, ki je nelojalna konkurenca drugi delovni sili. "Gre za najcenejšo ni najmanj obdavčeno delovno silo, ki je hkrati zelo fleksibilna in priročna, delodajalci pa do nje nimajo nobenih obveznosti." Na ministrstvu nimajo namena ukiniti študentskega dela, vendar je sedanja oblika neustrezna, "saj ne zagotavlja ustreznih delovnih izkušenj, omogoča izkoriščanje študentske delovne sile, podaljšuje študijski proces in že modificira trg delovne sile. Po mnenju ministrstva bi "študentsko delo moralo biti predvsem način nabiranja delovnih izkušenj, ki bi pripravljale na delo v delovnem razmerju, oz. bi bile del učnega procesa".
Mladi in mlade družine imajo težave s stanovanji, so bodisi podnajemniki ali stanujejo pri sorodnikih, ugotavlja Maša Filipovič z IDV. Skoraj pol moških in 39% žensk starih 18-34 let živi pri starših, kar je visoko nad evropskim povprečjem. Izstopamo pri počasnem osamosvajanju od staršev, prehod v samostojno življenje pa lahko vodi tudi v brezdomstvo, ki se pri mladini povečuje. (B.M.)

Študenti Univerze v Ljubljani v štud. letu 2005/06
Podatke o vpisanih študentih v študijskem letu 2005/2006 na dan 10. 10. 2005 najdete na straneh Univerze v Ljubljani
y Excel XLS dokument na naslovu <http://www.uni-lj.si/Univerza/Tabele/VpisDodiplomcev0506.htm>
ali HTML izvedbo na naslovu <http://www.uni-lj.si/Univerza/Tabele/VpisDodiplomcev0506.htm>

The "Golden Triangle" of cost-sharing in higher education. N.Kymlicka, I.Kitaev. IIEP Newsletter, July-September 2005 www.unesco.org/iiep
Povzetek mednarodne primerjave o šolninah in finančnih podporah za študente.
V mnogih državah se je število študentov povečalo, sredstva države za visoko izobraževanje pa so se ponekod celo zmanjšala. V EU študira 21% generacije, za visoko šolstvo se nameni 1,1 % BDP, v ZDA jih študira 38%, za visoko šolstvo gre 2,3% BDP. Večji delež denarja v ZDA gre predvsem na račun šolnin, zato imajo univerze v ZDA 2-5 krat več denarja na študenta, kar pomeni manjše skupine, boljšo opremo, večjo izbiro predmetov in bolje plačane učitelje. Velika Britanija je kot cilj postavila vključiti 50% generacije v študij in hkrati povečala šolnine do 3.000 funtov. Po Avstriji (2001) tudi v Nemčiji začenjajo uvajati šolnine za drugo stopnjo študija. Kitajska je uvedla šolnine leta 1997 (500-26.000 USD na javnih univerzah), kar predstavlja 21% prihodkov visokega šosltva. V Čilu je delež šolnin 73%.
Strokovnjaki govorijo o "zlatem trikotniku" delitve vlaganj v visoko izobraževanje, v katerem je treba najti ravnotežje med (1) šolninami, (2) podporami za študente, štipendijami, posojili ipd. in (3) javnimi srestvi. Na posebni domači strani IIEP je zbirka virov EDSUP o sistemih finančnih podpor študentom, štipendij, posojil ipd. po celem svetu: http://lst-iiep.iiep-unesco.org/wwwisis/studsup.htm (B.M.)

Vse manj mladih. Nedelo, 4.9.2005
Po podatkih Statističnega urada RS 10.8.2005 se pri nas delež mladih, t.j.oseb starih od 15 do 29 let, v prebivalstvu zmanjšuje. Leta 1984 jih je bilo 24,2%, leta 2002 še 21,5%, leta 2008 pa jih bo manj kot 20%. Izobražuje se več kot polovica mladih, 95% sedemnajstletnikov, med 20-21 let jih je v višjem ali visokem izobraževanju skoraj polovica, še v starosti 29 let se izobražuje vsak peti. Na dodiplomskem študiju so uspešnejša dekleta. Med mladimi jih ima najmanj višješolsko izobrazbo 21.000 fantov in 37.000 deklet. V podiplomski študij je vključena četrtina fantov in petina deklet z visokošolsko izobrazbo. Pri 29 letih ni zaposlenih 15% mladih (10% je brezposelnih, 2,3% se še izobražuje). Tri četrtine mladih živi pri starših. Rodnost je med mladimi izjemno nizka, do 29.leta je rodila komaj vsaka peta, od tistih, ki so stare 29 let, jih tretjina še ni rodila. Glej: http://www.stat.si/tema_demografsko.asp (B.M.)

Analiza študentov in diplomantov (1981 – 2004)
Raziskava "Analiza gibanj v strukturi študentov in diplomantov v terciarnem izobraževanju (1981 – 2004)" (nosilec dr. Pavel Zgaga), pripravljena za strategije razvoja Slovenije, je v PDF na http://www.see-educoop.net/education_in/pdf/ana-trends-struct-stud-grad-slo-slv-t01.pdf
Socialni položaj študentov. Raziskava med študenti Univerze v Ljubljani. CATI, ŠOU, Ljubljana 1999
Poročilo z rezultati ankete med 1040 študenti UL, med katerimi je bilo 87% rednih, 10% izrednih in 3% pavzerjev. Od anketiranih jih je 62% bivalo v Ljubljani, 51% pri starših. Sestava po izobrazbi očeta: nedokončana OŠ 0,4%, OŠ 10%, poklicna š. 25%, srednja š. 30,6%, višja 10,3%, visoka 15,9%, magisterij 1,1%, doktorat 1,1%. Po tipu družine jih je bilo 23% v nižjem dohodkovnem razredu, 61% v srednjem in 17% v višjem.
Med izrednimi je bilo 35% zaposlenih in 7%.-om je šolnino plačeval delodajalec Polovica jih je tako ali drugače delalo ob študiju, največ preko ŠS. Največ stroškov so imeli s stanovanjem.
Po finančnih značilnostih so jih razvrstili v 6 tipov:
Žurerji 7%, dnevni vozači 12%, podnajemniki 21%, elita 9%, skromni 46% in samostojni 6%.
Povprečno so bili na teden 17,5 ur na fakulteti, 11,7 ur so študirali, prav toliko ur so delali in 5-9 ur porabili za zabavo. Sproti jih je študiralo 17%, ostali le pred izpiti. Največ so bili na fakulteti in ob knjigah medicinci in arhitekti, najmanj računalnikarji. Študentke so študirale več.
Nagibali so se k stališču, da bodo imeli boljšo prihodnost, kot tisti, ki ne študirajo, a malo manj so bili prepričani, da se bodo zaposlili brez težav. (B.M.)

Vpis študentov na terciarno izobraževanje v študijskem letu 2004/2005 Statistične informacije, SURS, 10.5.2005
Statistični urad RS v komentarju k podatkom o vpisu študentov v terciarno izobraževanje ("višješolsko strokovno in visokošolsko") navaja, da je število študentov v Sloveniji preseglo 110.000. V to izobraževanje je vključena že skoraj polovica prebivalstva, starega 19 do 23 let - leta 1990 je bilo vključenih iz te starostne skupine 18,1%, leta 2000 40,9%, junija leta 2004 pa 44,6%). Med študenti je 59,4% žensk.
Na UL je vpisanih 64% vseh študentov, na UM 28%, na UP 5%, na samostojne zavode 3%. Četrtina vseh študentov študira izredno, od tega polovica na visokošolskih strokovnih programih. Med rednimi je 12% ponavljalcev, prehodnost rednih študentov v 2.letnik je 58%.
V višješolskem študiju je 10% od vseh študentov, v visokošolskem dodiplomskem 80% in v podiplomskem 7%.
Vpis v višje šole narašča, a ne več tako skokovito kot v prejšnjih letih, v 2004 je vpisanih več kot 12.000 študentov, na 42 šolah, pol je zasebnih, te imajo le izredni študij; izrednih študentov je dve tretjini od vseh; med programi prevladujeta komercialist in poslovni sekretar, ponudba se širi na področja tehnike, kmetijstva, lesarstva in živilstva. Na visokošolski dodiplomski študij je vpisano nekaj nad 90.000 študentov (vključno z absolventi), od 2003 je poraslo število za 5%. Razmerje med vpisanimi na visoke strokovne in univerzitetne programe je skoraj izenačeno. Na podiplomski študij (vključno z doktorskim) je vpisanih nekaj nad 8.000 študentov, tudi na nekatere zasebne zavode.
Za število diplomantov glej: http://www.stat.si/doc/statinf/2005/si-142.pdf (B.M.)

Diplomanti višjih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, 2004, Statistične informacije, SURS, 25.5.2005
http://www.stat.si/doc/statinf/2005/si-142.pdf
Statistični urad RS navaja v svoji publikaciji, da je bilo v (koledarskem) letu 2004 v terciarnem izobraževanju 14.888 diplomantov, največ doslej. Od leta 2003 jih je za skoraj 7% več, največ na račun diplomantov višjih strokovnih šol; le-teh je bilo za 46% več kot leto prej in predstavaljajo že 12% od vseh; pol je bilo žensk:, največ jih je s področja družbenih ved, nato tehniških in storitev. Na visokošolskih zavodih jih je skupaj diplomiralo 13.059, od tega 11.6608 na dodiplomskem študiju (pol na visokem strokovnem, pol na univerzitetnem), 1.096 na magistrskem in specialističnem (1,3% več kot leto prej) ter 355 na doktorskem študiju (3,3% manj kot v 2003). V visokem šolstvu (brez višjih šol) ima daleč največ diplomantov ima UL (skupaj 64%, v visokih strokovnih programih 55%, univerzitetnih 72%, podiplomskih 69% in doktorskih 85%).
Delež žensk med diplomanti je presegel 60% - na dodiplomskem študiju jih je polovica, na podiplomskem 54% in doktorskem 41%. Ženske diplomirajo leto prej kot moški. Delež žensk prevladuje na družboslovju, humanistiki, metnosti in izobraževanju, moških pa je več na tehniki. Starost diplomantov je odvisna od vrste programa: na visokih strokovnih jih je največ v skupini med 24.in 25 let, na univerzitetnem pri 25 letih , na podiplomskem med 30 in 34 leti. (Dodiplomski študij torej traja povprečno vsaj 2 leti dlje od uradnega trajanja programa (3 oz.4 leta, z nekaj izjemami.) (B.M.)

Brezposleni mladi diplomanti na trgu delovne sile
Analizo Zavoda RS za zaposlovanje "Mladi diplomanti na trgu delovne sile" (avtorja Dorotea Verša in Viljem Spruk, avgust 2004) v PDF: http://www.ess.gov.si/html/Dejavnost/Analize/2004/MladiDiplomanti.pdf
Leta 2003 je v Sloveniji končalo dododiplomski ali podiplomski študij 12.314 oseb. Večji del se je zaposlil ali nadaljeval študij. Konec 2003 je bilo kot brezposelnih prijavljenih 2.499 diplomantov mlajših od 30.let, leta 1998 jih je bilo le 826. Povprečen mlad diplomant, ki je s pomočjo zavoda iskal zaposlitev, je bil (73% je žensk) star 26 let in 9 mesecev, končal je program s področja ekonomije, družboslovja, izobraževanja, prava, uprave ali zdravstva, iskal je prvo zaposlitev (63%) ali je bil že zaposlen za določen čas (25%). Med brezposelnimi se najpogosteje pojavljajo ekonomisti (VS in UNI), politologi, komunikologi in sociologi, profesorji telesne vzgoje, angleščine, nemščine, slovenščine in zgodovine ter vzgojitelji predšolskih otrok (VS), pravniki (UNI), upravni organizatorji (VS), medicinske sestre in sanitarni inženirji (VS) ter doktorji medicine (UNI). To ne pomeni, da ti poklici niso iskani, kar kaže primer ekonomije, ki jo konča kar tretjina diplomantov v Sloveniji. Čeprav je med brezposlenimi ekonomistov največ, pa je "povpraševanje po teh kadrih s strani delodajalcev veliko" a del se jih "zaposluje na delovnih mestih z nižjo zahtevnostjo". V brezposelnost preidejo predvsem diplomanti področij, kjer je priliv iz šol tako velik, da jih delodajalci ne uspejo zaposliti (družboslovne in poslovne vede), ali pa zanje na trgu dela ni takojšnega povpraševanja (kmetijstvo in veterina). "Priliv precej presega absorbcijsko moč slovenskega gospodarstva po tako usposobljenih kadrih". Avtorja se strinjata s T.Kraigerjem, ki je leta 2001 izdelal podobno oceno, da "ni dovolj samo načrtovati in spodbujati višjega izobraževanja mladine in odraslih, temveč je še vedno potrebno ustvarjati tudi klimo za hitrejše in obsežnejše zaposlovanje diplomantov" in strukturno usklajenost "višjega in visokošolskega izobraževanja s predvidenimi potrebami". Na koncu postavljajo vprašanje o ustreznosti izobraževanja in zaposlovanja diplomantov z vidika zahtevnosti in vsebine delovnih mest. Najbolj primanjkuje namreč delavcev z nižjimi ravni izobrazbe, zlasti na poklicni stopnji. (B.M.)
Podatki o brezposelnosti po poklicih in izobrazbi (1997-2003)

Podatki po stopnjah (7.in 8. sta do- in po- diplomski študij), skupinah, nazivih poklicne oz. strokovne izobrazbe, starosti in spolu. Časovne serije o registrirani brezposelnosti od leta 1997 dalje. Vir podatkov:    Zavod RS za zaposlovanje
Objavlja: Eurydice enota Slovenija http://www.mszs.si/eurydice/default.htm

Statistični podatki o študentih v Sloveniji študijskem letu 2004/2005
Na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije je objavila publikacijo s podatki o vpisu študentov v letu 2004 Več informacij na strani <http     //www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=560>

Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov
Na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije je objavljena nova številka Statističnih informacij "Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, 2004". Publikacija je v PDF      http     //www.stat.si/doc/statinf/2005/si-142.pdf je na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih diplomiralo 14.888 študentov ali za 6,9 % več kot v preteklem letu.

                Učitelji in drugi delavci v visokem šolstvu
Pedagoško osebje na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah, Slovenija, 2007 - 14. avgust 2008, vir: <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1801>
Po podatki SURS je bilo v Sloveniji bilo v letu 2007 na visokošolskih zavodih zaposlenih 7.547 (v ekvivalentu polnega delovnega časa 5.944), od tega na UL 4.430 (4.012), na UM 1.630 (1.309), na UP 566 (347), na UNG 292 (54,5) in na samostojnih zavodih 574 (217) učiteljev in sodelavcev; na višjih šolah je bilo pedagoških delavcev 1.781 (570 v EPDČ). S polno obremenitvijo jih je bilo na visokošolskih zavodih 3.630, z nepolno 3.917, na višjih šolah pa s polno obremenitvijo 167, nepolno pa 1.614.
Na enega visokošolskega učitelja (EPDČ) je prišlo 21 študentov (za 0,5 manj kot lani), če upoštevamo še sodelavce pa 11,7 študenta (z izrednimi in podiplomskimi, izredni so upoštevani tretjinsko). Med visokošolskimi učitelji je bila večina stara 40-50 let; med njimi je bilo 34,5 % žensk. (B.M.)
Pedagoško osebje na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah, Slovenija, 2006 - 20. avgust 2007
V letu 2006 je bilo na visokošolskih zavodih in na višjih strokovnih šolah zaposlenih skoraj 9.000 visokošolskih učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev.
Več informacij na strani <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1066>

Pedagoško osebje na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah, Slovenija, 2005. Statistični urad RS, 14. avgust 2006. Prva objava . http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=371
V št.l. 2005/06 je na visokošolskih zavodih poučevalo ali drugače sodelovalo v pedagoškem procesu 3 971 visokošolskih učiteljev, 2 853 visokošolskih sodelavcev in 72 znanstvenih delavcev, skupaj 6 896 oseb, in sicer z različnimi pedagoškimi obremenitvami – s polno, povečano ali nepolno pedagoško obremenitvijo. Če gornji podatek preračunamo (glede na veljavne normative) v polno pedagoško obremenitev, to je v ekvivalent polnega delovnega časa, bi to bilo 5 509 oseb s polno pedagoško obremenitvijo (FTE). Na UL je bilo zaposlenih 4.486 oseb (3.976 FTE), na UM 1.462 (1.202 FTE), na UP 444 (182,5 FTE) in na samostojnih zavodih 505 (148 FTE).
Na višjih strokovnih šolah je poučevalo ali kako drugače sodelovalo v pedagoškem procesu 1538 oseb z različnimi pedagoškimi obremenitvami; če ta podatek izrazimo v polni pedagoški obremenitvi, pa to pomeni samo 471 FTE.

Pedagoško osebje na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah, 2004
Statistični urada RS je objavil informacijo "Pedagoško osebje na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah, 2004 - Prva objava".
V št.. l. 2004/05 je na visokošolskih zavodih poučevalo ali drugače sodelovalo v pedagoškem procesu 3.427 visokošolskih učiteljev, 2.671 visokošolskih sodelavcev in 39 znanstvenih delavcev, skupaj 6.137 oseb, in sicer z različnimi pedagoškimi obremenitvami – s polno, povečano ali nepolno pedagoško obremenitvijo. Če podatek preračunamo (glede na veljavne normative) v polno pedagoško obremenitev, to je v ekvivalent polnega delovnega časa, bi to bilo 5.333 oseb, udeleženih v izobraževalnem procesu na visokošolskih zavodih s polno pedagoško obremenitvijo.
Na višjih strokovnih šolah je poučevalo ali kako drugače sodelovalo v pedagoškem procesu 1.299 oseb z različnimi pedagoškimi obremenitvami; če ta podatek izrazimo v polni pedagoški obremenitvi, pa to pomeni samo 388 oseb s polno pedagoško obveznostjo.
Več: http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=660(Vir: Eurydice Slovenija)

Mednarodne primerjave, visoko šolstvo v drugih državah:

Poročilo OECD o izobraževanju - 2008
Education at a Glance 2008: OECD Indicators - 9. september 2008
OECD je izdala redno letno publikacijo "Education at a Glance 2008: OECD Indicators", ki prinaša vrsto izobraževalnih indikatorjev, ki omogočajo primerjavo stanja izobraževalnih sistemov posameznih držav, tudi o visokem šolstvu, študentih ipd. V nekaterih tabelah so tudi podatki za Slovenijo, ki je (2008) partnerska država v OECD. Glej <http://www.oecd.org/document/9/0,3343,en_2649_39263238_41266761_1_1_1_1,00.html>

Education at a Glance 2008 shows that with more and more secondary school graduates going on to university, governments face tough decisions on funding and quality standards to ensure that their education systems respond adequately to booming demand for degrees. http://www.oecd.org/department/0,3355,en_2649_39263238_1_1_1_1_1,00.html
A picture of entry rates in tertiary education by field of study; Data on the extent to which the socio-economic status of parents affects students' participation in higher education; Data on the returns to education

Information on the governance of higher education institutions; An analysis of efficiency in the use of resources; Data on the impact of evaluations and assessments within education systems; A comparison of the levels of decision-making in education across countries.

Za Slovenijo so v poročilu OECD "Education at a Glance 2008" prikazani podatki o vpisu generacij na študij, o osipu in diplomantih ter o vloženih sredstvih.
Slovenija je med državami, v katerih doseže vsaj srednjo izobrazbo nad 90% od 25-34 let starih, vendar je precej nižje po deležu tistih, ki končajo terciarno izobraževanje. Po deležu generacije, ki se vključuje v vsaj štiriletne študijske programe je (z 46% v 2006) pod povprečjem OECD in EU, med najvišjimi pa je delež vključenih v krajše programe. Po deležu diplomantov je med zadnjimi, skupaj z Grčijo in Turčijo, saj tretjina študentov opusti študij, kar je več od povprečja OECD (v 2005). Po vloženih sredstvih v srednješolca smo nad povprečjem, v terciarnem izobraževanju pa malo pod njim, skupaj s Portugalsko in Italijo. Po javnih vlaganjih v visokošolske inštitucije smo pod povprečjem, hkrati pa smo precej visoko po vlaganjih zasebnikov (šolnine). Skoraj četrtina naših študentov je v 2005 prejemalo pomoč v obliki štipendije, glede drugih pomoči (prevoz, prehrana) pa je Slovenija v srednji skupini. Slovenija je med redkimi državami, kjer ni študentskih posojil. (Povzel B.M.)
Glej tudi: P. Glavič: Mnenje o Nacionalnem programu visokega šolstva 2006-2010, 1. oktober 2006 na http://abra.fkkt.uni-lj.si/fn01leban/resolucija/

Poročilo EU o izobraževanju in usposabljanju za lizbonske cilje
Education and training 2010 - Diverse systems, shared goals - 14. julij 2008
Poročilo Evropske unije "Education and training 2010 - Diverse systems, shared goals: Progress towards the Lisbon objectives in education and training - Indicators and benchmarks, 2008" dobite na strani <http://ec.europa.eu/education/policies/2010/progressreport_en.html>
Full version of the 2008 report (pdf format 3100 KB)
Iz vsebine:      Poglavja o visokem izobraževanju, tudi o kakovosti, kompetencah, zaposljivosti, vlaganjih in kazalcih:
Developing higher education   Quality of higher education institutions (two international univrsity ranking, limits of existing ranking)    Investment in higher education    Graduates in higher education    Mobility of higher education students
Key competences for Lifelong Learning    Reading, Mathematics and Science Literacy    Language skills: Learning and Teaching    ICT skills of young and adults    Civic skills and Active citizenship
Employability     A key challenge –demographic induced decrease in employment    Educational attainment of the population   Labour market and educational attainment    Future skills needs
Investment in education and training   The level of investment in education     Measuring the efficiency of investment in education
The coherent framework of indicators and benchmarks - Development of new indicators
(B.M.)

Premiki v visokem šolstvu 2000-2006 - iz poročila EU
Poročilo Evropske unije "Education and training 2010 - Diverse systems, shared goals: Progress towards the Lisbon objectives in education and training - Indicators and benchmarks, 2008" <http://ec.europa.eu/education/policies/2010/progressreport_en.html> Full version of the 2008 report (pdf format 3100 KB)
v poglavju o visokem izobraževanju Developing higher education ugotavlja stanje v letu 2006 in glavne premike:
- v visokem izobraževanju v EU je bilo 19 milijonov študentov v letu 2006, 18% več kot v 2000; (na svetu je bilo v 2005 138 milijonov študentov, trikrat več kot v 2000);
- v EU je bilo v 2006 4 milijone diplomantov, 37% več kot v 2000; razlog je tudi v tem, da velik del diplomantov "bolonjske" 1. stopnje nadaljuje študij; na 1000 starih 20-29 let jih je v 2005 diplomiralo v EU 56, v Sloveniji 54;
- med 500 vodilnimi svetovnimi univerzami (po šanghajski lestvici, 2007) jih je bilo 197 iz 18 članic EU; med novimi članicami EU so med njimi le Poljska, Madžarska, Češka in Slovenija; še vedno jih je med vodilnimi stotimi največ (54) iz ZDA (najboljši je Harvard), EU pa 29 (najboljši Cambridge); v Timesovi lestvici WUR jih je med 100 vodilnimi iz ZDA 37, iz EU-27 pa 34. Evropa ima 4000 visokošolskih institucij, od tega okrog 700 univerz, ZDA ima 4.387 institucij, a le 413 jih daje doktorate; (Glej tudi: VISOKOŠOLSKE INSTITUCIJE, VIŠJE ŠOLE in kakovost , evalvacija, izboljšave/ quality assurance)
- v EU gre za visoko izobraževanje iz javnih virov 1,3% BDP (cilj je 2%), podobno kot v ZDA (1,32%) in le 0,23% iz zasebnih virov (ZDA 1,91%); nordijske države dajejo nad 2% DBP, države evropskega jugo-vzhoda manj od 1%.;
- za raziskovanje in razvoj EU je bilo v EU v 2006 vloženega 1,84% BDP (cilj je 3% do 2010), od tega gre za univerzitetne raziskave 22%;
- število diplomantov matematike, naravoslovja in tehnologije se je od 2000 povečalo za 29%, celo več kot je bilo predvideno za 2010; a v konkurenčnih državah se njihovo število povečuje še bolj, zlasti na Kitajskem; v EU-27 je bilo 2006 na teh področjih 13 diplomantov na 1000 prebivalcev starih 20-29, v Sloveniji 9,5.
- še vedno je med diplomanti tehnike majhno število žensk;
- od vseh študentov jih je 1,7 milijona iz drugih držav, večinoma evropskih; 500.000 EU študentov študira v tujini, 3/4 v drugih državah EU, to je 50$ več kot v 2000;
- v Erasmus izmenjavi je bilo od 1987 vključeno 1,7 milijona študentov (cilj je 3 milijone do 2012); izmenjava narašča za 3,2% letno.
(B.M.)

Študija o visokem šolstvu v Evropi, njegovem upravljanju, financiranju in akademskem osebju
Higher Education Governance in Europe. Policies, structures, funding and academic staff - 14. julij 2008 <http://www.eurydice.org/portal/page/portal/Eurydice/showPresentation?pubid=091EN>
Primerjalna študija Eurydice: "Higher Education Governance in Europe. Policies, structures, funding and academic staff" odgovarja na naslednja vprašanja:
* What are the major strategic priorities with regard to funding and academic staff in higher education?
* What are the internal and external structures which have been put in place for the governance of higher education institutions (HEIs)?
* What are the mechanisms for allocating public funding to HEIs and the systems for controlling its use?
* What is the degree of autonomy enjoyed by institutions in raising and using private funds?
* What are the incentives which exist to support HEIs in their search for private funding?
* What is the degree of autonomy enjoyed by institutions with respect to the recruitment and definition of tasks and salaries of their teaching staff?
Publikacija o upravljanju in financiranju ter o učiteljih v evropskem visokem šolstvu.
Higher education governance in Europe. Policies, structures, funding and academic staff. Euryduce, EC, april 2008.
Sodelavci Eurydicea www.eurydice.org v publikaciji predstavljajo značilnosti visokega šolstva v 27 članicah EU in treh članicah EFTA/EEA.
Vsebina: nacionalne strategije, strukture upravljanja, javno in zasebno financiranje ter šolnine, učno akademsko osebje v visokošolskih institucijah, slovarček glavnih pojmov, literatura, pregled po državah.
Glavne ugotovitve glede strategij: Večina držav želi zagotoviti finančno stabilnost visokošolskega sektorja, s povečanjem javnega financiranja, dajanja večje avtonomije institucijam za upravljanje s finančnimi viri, neposrednim povezovanjem obsega financiranja z rezultati, spodbujanjem financiranja iz različnih virov, npr. s povezovanjem z inštituti, poslovnim svetom in regijami. Glede osebja so prioritete: uravnoteženje spolne in starostne sestave, večja avtonomija institucij pri upravljanju z osebjem in povezovanjem financiranja z rezultati dela.
Pri upravljanju visokošolskih institucij (javnih in zasebnih, predvsem univerz) se poskuša najti ravnovesje med močnejšim centralnim vodenjem institucij (npr. rektor), vplivom zunanjih partnerjev in akademsko samo-upravo. Veča se finančna avtonomnost institucij, javne finance pa se vedno bolj namenjajo doseganju določenih ciljev. Spodbuja se tekmovalnost med institucijami. Nadzor nad financiranjem (accountability) je organiziran različno, prav tako spodbude in omejitve za zasebno financiranje, npr. za šolnine.   Učno (academic) osebje se zaposluje večinoma po predpisih, ki jih določa država, delodajalec je visokošolska institucija, glede plač in napredovanja pa so med državami razlike.
Za Slovenijo je v besedilu posebej poudarjeno naslednje:
Zasebne institucije/zavodi lahko za določene programe, ki jih potrdi država dobijo državna sredstva za akademsko dejavnost, vključno z raziskovanjem, investicijami in razvojem in sicer po enakih kriterijih in postopkih kot javne institucije.   Šolnine obstajajo na določenih magistrskih programih in vlada bo z 2009 ukinila šolnine za študijske programe 5 stopnje ISCED (prva stopnja terciarnega izobraževanja, ISCED 5A obsega dodiplomski študij. oz. bolonjsko 1. in 2. stopnjo, ISCED 5B so višje šole, op. B.M.). V preglednici je Slovenija označena kot država brez šolnin za redne študente na dodiplomskem študiju (leading to a first qualification).   Glede poročanja je navedeno, da Urad za visoko šolstvo RS zbira podatke o kakovosti izobraževanja in jih posreduje Svetu za visoko šolstvo RS.
Plače osebja se v Sloveniji določajo glede na zakon, ki ureja institucije v javnem sektorju in znotraj dveh vrst kolektivnih pogodb.
(Kot izvedenca za Slovenijo sta navedena Božena Kenig, MVZT in Alen Balde, UP.)     (B.M.)

Študijsko leto v visokem šolstvu 2008/2009
The organisation of the academic year in higher education - 2008/09 - 14. julij 2008
Informacijo omrežja Eurydice "The organisation of the academic year in higher education - 2008/09" dobite na strani <http://www.eurydice.org/portal/page/portal/Eurydice/PubContents?pubid=093EN&country=null>

Publikacija o upravljanju in financiranju ter o učiteljih v evropskem visokem šolstvu.
Higher education governance in Europe. Policies, structures, funding and academic staff. Euryduce, EC, april 2008.
Sodelavci Eurydicea www.eurydice.org v publikaciji predstavljajo značilnosti visokega šolstva v 27 članicah EU in treh članicah EFTA/EEA.
Vsebina: nacionalne strategije, strukture upravljanja, javno in zasebno financiranje ter šolnine, učno akademsko osebje v visokošolskih institucijah, slovarček glavnih pojmov, literatura, pregled po državah.
Glavne ugotovitve glede strategij: Večina držav želi zagotoviti finančno stabilnost visokošolskega sektorja, s povečanjem javnega financiranja, dajanja večje avtonomije institucijam za upravljanje s finančnimi viri, neposrednim povezovanjem obsega financiranja z rezultati, spodbujanjem financiranja iz različnih virov, npr. s povezovanjem z inštituti, poslovnim svetom in regijami. Glede osebja so prioritete: uravnoteženje spolne in starostne sestave, večja avtonomija institucij pri upravljanju z osebjem in povezovanjem financiranja z rezultati dela.
Pri upravljanju visokošolskih institucij (javnih in zasebnih, predvsem univerz) se poskuša najti ravnovesje med močnejšim centralnim vodenjem institucij (npr. rektor), vplivom zunanjih partnerjev in akademsko samo-upravo. Veča se finančna avtonomnost institucij, javne finance pa se vedno bolj namenjajo doseganju določenih ciljev. Spodbuja se tekmovalnost med institucijami. Nadzor nad financiranjem (accountability) je organiziran različno, prav tako spodbude in omejitve za zasebno financiranje, npr. za šolnine. Učno (academic) osebje se zaposluje večinoma po predpisih, ki jih določa država, delodajalec je visokošolska institucija, glede plač in napredovanja pa so med državami razlike.
Za Slovenijo je v besedilu posebej poudarjeno naslednje:
Zasebne institucije/zavodi lahko za določene programe, ki jih potrdi država dobijo državna sredstva za akademsko dejavnost, vključno z raziskovanjem, investicijami in razvojem in sicer po enakih kriterijih in postopkih kot javne institucije.
Šolnine obstajajo na določenih magistrskih programih in vlada bo z 2009 ukinila šolnine za študijske programe 5 stopnje ISCED (prva stopnja terciarnega izobraževanja, ISCED 5A obsega dodiplomski študij. oz. bolonjsko 1. in 2. stopnjo, ISCED 5B so višje šole, op. B.M.). V preglednici je Slovenija označena kot država brez šolnin za redne študente na dodiplomskem študiju (leading to a first qualification).
Glede poročanja je navedeno, da Urad za visoko šolstvo RS zbira podatke o kakovosti izobraževanja in jih posreduje Svetu za visoko šolstvo RS.
Plače osebja se v Sloveniji določajo glede na zakon, ki ureja institucije v javnem sektorju in znotraj dveh vrst kolektivnih pogodb.
(Kot izvedenca za Slovenijo sta navedena Božena Kenig, MVZT in Alen Balde, UP.) (B.M.)

Visoko šolstvo v Evropi in ZDA - seminar, UNESCO, marec 2007
Globalizing Knowledge Forum - 6. 3.2007
Transformations, challenges and emerging patterns in higher education systems will be the focus of a regional research seminar held on 5-6 March 2007 in UNESCO, Paris. The seminar is entitled "Globalizing Knowledge: European and North American Regions and Policies addressing the priority issues of other UNESCO Regions". It is organized by the UNESCO Forum on Higher Education, Research and Knowledge. Več informacij na strani <http://portal.unesco.org/education/en/ev.php-URL_ID=52580&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html>
Glej /see: ZDA USA - Insidehighered

Visoko šolstvo in raziskovanje v Evropi leta 2020 - publikacija CHEPS
The European Higher Education and Research Landscape 2020 - 6.2.2007
Publikacija "The European Higher Education and Research Landscape 2020: Scenarios and Strategic Debates" (Edited by Jürgen Enders, Jon File, Jeroen Huisman, Don Westerheijden) - Center for Higher Education Policy Studies (CHEPS), 2005, je v PDF na <http://www.utwente.nl/cheps/documenten/2005lustrumboek.pdf>

Analiza organiziranosti, upravljanja in rezultatov visokega šolstva v 24 državah, OECD, 2005-2007
Thematic Review of Tertiary Education, OECD
http://www.oecd.org/document/13/0,2340,en_2649_201185_35585357_1_1_1_1,00.html
The review examines how the organisation, management and delivery of tertiary education can help countries achieve their economic and social objectives. It will focus primarily on national policies for tertiary education systems rather than on institutional policies and practices. Key questions include the economic and social objectives of tertiary education;