ISKANJE/SEARCH:  
Poiščete na ekranu  zgoraj "Searh options" in Najdi (na tej strani) / Find (on this page)  ter  vtipkate značilno besedo, avtorja ali številko. 

Prva stran

Učitelji in drugo osebje

•   Kodeks univerzitetnih profesorjev Slovenije     http://www.uni-lj.si/Univerza/kodeks.asp
   

  Ocena finančnih posledic  novega plačnega sistema v javnem sektorju  - 2. april 2009   
  Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljena Aktualizirana ocena finančnih posledic uvedbe novega plačnega sistema v javnem sektorju na podlagi podatkov ministrstev o sistemizaciji delovnih mest in izplačanih plačah - glej
  <http://arhiv-cns.gov.si/index-arhiv-cns.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=a08&url=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/0528f1dd2ca05be0c125758c002abc1b?OpenDocument>

  Mitja Gaspari: Brez dodatnih ukrepov javne finance nevzdržne. B.H., Dnevnik,  sreda, 1. april 2009
  M. Gaspari, minister za razvoj in ekonomske razmere je napovedal ukrepe na področju trga dela, v fiskalni politiki (znižanje izdatkov iz državnega proračuna), zdravstveni in pokojninski blagajni ter prenovo sistema javnih storitev, tudi državne uprave. Ne napoveduje zmanjševanja plač, ampak racionalizacijo javnih služb, za kar so odgovorni menedžerji v tem sektorju.

  Štrukelj z mariborskimi univerzitetnimi profesorji o plačah. STA, splet, sreda, 1. april 2009
  B. Štrukelj, sindikat SVIZ je na posvetu z Društvom univerzitetnih profesorjev Maribor dejal, da bi vlada morala najprej racionalizirati svoja naročila in nabave, npr. orožja, tako bi legitimizirala predloge o zniževanju plač v javnem sektorju. Kriza ki res ni nastala pri nas, je družbena kriza, kriza vrednot in priložnost za razmislek o odnosu do javnega šolstva, zdravstva, sociale. Znanost in izobraževanja sta glavna motorja družbe, zato bi morali politiki začeti izpolnjevati besede, ki jih radi glasno izražajo. Opozoril je na sofinanciranje zasebnih univerz iz javnih sredstev. Z novim plačnim sistemom se je izobraževanje v odnosu do zdravnikov in sodnikov vrnilo pred 2002, še zlasti univ.profesorji in znanstvena sfera.
  I. Rozman, rektor UM je opozoril, da plačni sistem ogroža delovanje univerze, saj ne bo imela denarja za tekoče poslovanje. Na nekaterih fakultetah je stanje alarmantno, razmišljajo o odpuščanju. Nemogoče je dobiti odlične profesorje za tako plačilo, raziskovalci v projektih EU ne dobijo zasluženega plačila, onemogočeno je napredovanje zaposlenih.  Neenak je položaj javnih in zasebnih univerz.

  Zavezanost mediteranski kulturi. Umrl je Zvest Apolonio. J.Š.A., Delo,  četrtek, 26. marec 2009 - prvi del
  Z. Apolonio, slikar, je diplomiral na ALU v Ljubljani leta 1960 in nadaljeval študij na specialki pri prof. Stupici, nato je bil samostojni umetnik. ALU ga je povabila k organiziranju študija sitotiska, od asistenta je napredoval do rednega profesorja, predstojnika grafičnega oddelka in prodekana. Dobil je veliko priznanj.

  Po mojem laičnem mnenju je finančna kriza posledica tehnološke krize in ne obratno, kot nekateri mislijo. Akad.prof.dr. Robert.Blinc. Intervju. J.K.S., Delo, četrtek, 26. marec 2009 - prvi del
  R. Blinc (75), fizik ena izmed "legend IJS" o svojem raziskovalnem delu in vzrokih za krizo.
  V gimnaziji ga je zanimalo več stvari, fizike ni maral ker je imel slabega profesorja, a se je odločil zanjo, ker so ga zanimala težka vprašanja. Diplomiral je na odd. za tehnično fiziko FNT UL, doktoriral s 25 leti. Imel je štiri profesorje: Peterlina, Kuščerja, Moljka in Hadžija, "ki mi je ogromno dal". Ukvarjal se je s fiziko kondenzirane snovi, ki je bila v '60 letih najbolj propulzivna, kot je danes biokemija in vede o življenju. Po diplomi mu je  prof. Peterlin ponudil službo na IJS, katerega ustanovitelj je bil. Najprej ga je preverila policija. Inštitut je bil takrat avtonomen, bolj kot nedavno, ko je država "prikrojila upravne odbore". Peterlin je delal samostojno, dokler ga ni Ranković odstavil.
  R. Blinc je odšel v ZDA, na MIT, tam je bil drug svet, z izvrstnimi, zagnanimi raziskovalci, veliko Južnoameričanov. Po vrnitvi je največje uspehe na IJS dosegel na področju magnetne resonance. Bil je profesor fizike (FNT UL), gostoval na tujih univerzah. Rad je tudi delal s študenti - "brez  stika z mladimi ljudmi, ki imajo nove ideje, peša tudi tvoja ustvarjalnost". Študenti pa v raziskovalnem okolju dobijo spodbude, vzgojo, značaj. Je naš najbolj citiran znanstvenik. Od 1976 redni član SAZU. V zadnjih letih je razvijal Podiplomsko šolo Jožef Stefan, katere dekan je.
  Za krizo je krivo to, da se v zadnjih 20 letih niso razvili novi tehniški izdelki, ki bi spodbudili nakupe. Upa, da ne bomo ostali pri "finančni industriji". Brez močne znanosti ne morete imeti močne tehnologije. Pričakuje razvoj nove generacije zdravil.

  Nagrada za dr. Marijo Petek. I.K., Delo,  četrtek, 26. marec 2009 - prvi del
  M. Petek, z odd. za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL je dobila nagrado Esmerald Award 2009 za  članek o COBIB  v OCLC Systems&Services 2/2009.

  Mnogi niso hoteli pustiti predavanj na fakulteti. K.Š., Delo, ponedeljek, 30. marec 2009
  Sedem ministrov ima sklenjena dopolnilna delovna razmerja, večinoma na fakultetah:
  B. Žekš (UNG), M. Lahovnik (EF UL), I. Svetlik, I. Lukšič, L. Jelušič (FDV UL), M. Pogačnik (VF UL) in F. Križanič (PF UL, samo v zimskem semestru 2008).

  Patrick Vlačič. Ime tedna. N.G., Reporter, nedelja, 29. marec 2009
  P. Vlačič (39) je po diplomi na PF UL magistriral iz pomorskega prava v Splitu in doktoriral na PF UL. Od 1997 je docent na FPP PIran UL. Prometni minister in nedavno izvoljen za podpredsednika stranke SD.

  Profesor za katedrom kot slika na ekranu. J. Kontler - Salamon. Šolski razgledi, 20.3.2009
  Kolumnistki je France Sevšek, dekan Zdravstvene fakultete/VŠZ UL dejal, da opaža vse več študentov, ki se med predavanji obnašajo, kot da predavatelja ni, se pogovarjajo, kaj prigriznejo ipd. Podobno, kar počnejo doma pred TV in računalniškimi ekrani. Odraščali so v virtualnem svetu, predavatelja doživljajo kot sliko na ekranu. Ko jih opozori, se zdrznejo in opravičijo. Se je resničnost začela spreminjati v virtualnost?
  Ob 30 letnici CPI FF je Iztok Fajfar, predsednik Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko govoril o vedno večjih razlikah med mladim rodom in učitelji, tudi pri računalniških spretnostih. Dejal je, da se zato nekateri "panično prizadevajo, da bi v svoja predavanja za vsako ceno vnašali novo tehnologijo", tudi če ni potrebe. Meni, da projekcije ne morejo nadomestiti table in krede. Kolumnistka meni, da večina študentov še vedno "vidi" profesorje in nima nič proti pisanju ključnih besed in formul na tablo. Robert Blinc, znanstvenik meni, da je sedanja kriza posledica tehnološkega zastoja; v prejšnjem stoletju smo dobili računalnik, mobilni telefon, zdaj ni že nekaj časa pomembnega novega izdelka. Morda bo razvoj tehnologije " omogočil virtualno sliko projicirati naravnost v možgane", piše kolumnistka. Zdi se ji, da je kriza boljša možnost.

   

  Za polno delovno dobo polemik. Ljudje z ozadjem. (Dimitrij Rupel). A. Žerdin, Objektiv, Dnevnik, 21.3.2009
  D. Rupel (*1946) je družinsko povezan s Trstom, oče je bil vrhunski violinist. Že kot najstnik je pisal v Mladino, kot dijak klasične gimnazije je pisal o ljudeh, ki so sredi '60 let živeli v Cukrarni, pisal v Tribuno, nastopal v skečih TV Ljubljana. Pri dvajsetih je objavljal v Teoriji in praksi in v Naših razgledih. Je eden najbolj pismenih Slovencev, v Sicrisu ima 622 enot. Leta 1966 je študiral v britanskem Essexu.
  "Leta 1968 ob začetku študentskega gibanja je bil urednik Tribune", naredil je me drugim intervju z J. P. Sartrom, pa tudi s Stanetom Dolancem, "tedaj šefom univerzitetne partijske organizacije", s katerim sta se tikala. To leto je z Markom Švabičem objavil manifest za politično književnost, iz izzval odgovor J. Vidmarja, M. Bora ("Demokracija da, razkroj ne!").  Polemiziral je kasneje tudi s partijskim ideologom Stipetom Šuvarjem, vplivnim Mitjom Ribičičem in (v '90 letih) tudi Janezom Janšo.
  1972 so ga  v JLA   zaradi proameriških nazorov "izključili iz zveze komunistov". Po diplomi (FF UL ?, op. B.M.) je bil na podiplomskem študiju na Brandeis Univ. Boston, ZDA.  "Doktoriral je hitro, pri tridesetih". V reviji Teleks je 1979 "razsul prvo ploščo skupine Pankrti".   Leta 1980 postal docent na FSPN UL.
  Bil je med ustanovitelji Nove revije, leta 1987 odstavljen zaradi 57. številke s prispevki za slovenski nacionalni program.  1989 je postal prvi predsednik (stranke) Slovenske demokratične zveze, nato je bil prvi (in večkratni) zunanji minister RS, član LDS in SDS. Delal je skoraj z vsemi predsedniki slovenskih vlad, dokler se nedavno ni razšel z B. Pahorjem zaradi pisma D. Rupla, naj se čimprej razreši preiskava o preiskavi zoper njega in njegovo soprogo o (domnevni) uporabi službenega vozila za zasebno nakupovanje.

   

  Znanstvenica leta.  10. nominirank. 10 izjemnih žensk.  Janina akcija. Jana,   torek, 24. marec 2009
  V že tretji akciji revije za znanstvenice leta so nominirane:
  Bojana Žvan UKC Lj.,  Zalika Črepinšek BF UL, Karmen Erjavec FDV UL,  Metka Filipič N.i. za biologijo, Urška Lavrenčič UNG, Mateja Logar UKC Lj., Adrijana Sever Škapin Zavod za gradbeništvo Sl., Milica Antić Gaber FF UL, Tina Šmuc, raziskovalna skupina o hormonih pri endometriozi in raku ter Irena Rogelj BF UL.
  "Zdravijo človeka, zdravijo zemljo, prodirajo v skrivnosti molekule in družbene dinamike, postrežejo nam z zdravo hrano in zidaki, ki čistijo sami sebe, spremljajo vremenske in medijske oblake".
  Lanska zmagovalka je bila Leja Dolenc Grošelj.

   

  Dr. Darja Zaviršek. S.Z., Mladina,   petek, 27. marec 2009
  D. Zaviršek, sociologinja, FSD UL, je predstavila raziskavo in knjigo o socialnem starševstvu, družinah z otroci, ki ne živijo pri bioloških starših.

   

  Umrl je oblikovalec Miljenko Licul.  ih, Dnevnik, 17.3.2009
  M. Licul (63, Vodnjan) je študiral na FGG UL pri prof. Ravnikarju, ki je "s svojo neposrednostjo odločilno motiviral mlado generacijo ustvarjalcev" in pripomogel k priznanju oblikovanja  kot samostojne zvrsti in h ustanovitvi oddelka za vizualno umetnost na ALU UM. A. Licul je na akademiji "širil svoje znanje med mlajše generacije". Oblikoval je številne plakate, razstavne publikacije, denar, izkaznice, potni list in logotipe (Op. tudi UL, B.M. glej:http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/celostna_graficna_podoba.aspx in Priročnik CGP.  Tudi s svojim opozorili na pomen dobrega oblikovanja slovenskemu grafičnemu oblikovanju utrdil mednarodno veljavo.
   

  Slavoj Žižek za Financial Times. M.F., Indirekt, 11.3.2009
  S. Žižek, znani in razprodani filozof, "vzhičeno drzni intelektualec", se je pogovarjal z novinarjem FT o svojem življenju in mišljenju.
  Med kosilom  mu je povedal vse o svoji sladkorni bolezni, o težavah s srcem, o vzgoji svojega 9-letnega sina, o pomanjkanju dobrih buržoaznih zabav in hrane, o filmih in marksizmu. Zase pravi, da je skromen marksist, saj ne verjame, da je naslednja revolucija že za vogalom. Svetovna gospodarska kriza sicer lahko povzroči tudi socialne nemire. V današnjem splošnem neredu ljudje izgubljajo kognitivno dojemanje. “We need to withdraw and reflect and think,” he says. V (podobno, op. B.M.) kriznih '30 letih 20. stoletja se je na oblast povzpel A. Hitler, ker je ponudil najbolj atraktivno interpretacijo pogubnih dogodkov.
  "The role of philosophers", as he sees it, "is to help clarify the questions that societies should ask and force us to think, rather than conjuring up ready-made solutions to all our problems."  
  (Cit. po: Lunch with the FT: Slavoj Žižek, By John Thornhill,  FT, March 6 2009  http://wilguitar.spaces.live.com/blog/cns!271C9FA518661029!294.entry .)

   

  Intelektualec s pravico do zmote. A.Žerdin,   Objektiv, Dnevnik, 7.3.2009   sobota, 7. marec 2009
  France Bučar (1923), pravnik, študiral (PF UL, op. B.M.) po drugi svetovni vojni, nekaj časa celo na skrivaj. Partizan, krščanski socialist, vstopil v KP, v '60 letih mu je članstvo "nekako ugasnilo", disident.  V začetku '50 začel objavljati članke o "trgu", "stimulaciji", bral Maxa Webra in sistemsko teorijo. Kot štipendist 9 mesecev študiral v Filadelfiji. Sredi '70 let, , v času partijskih čistk na FSPN,  kot redni profesor javne uprave PF UL prisilno upokojen. Ob koncu '80 ga je fakulteta uradno rehabilitirala. prvi predsednik parlamenta Republike Slovenije. nekonvencionalni pravnik, kot intelektualec ima "tudi pravico, da kdaj "useka" mimo". Nedavno je dal predlog za referendum na območjih v Istri, kjer meja ni bila določena "z mednarodno obvezujočim aktom niti z medsebojnim dogovorom".

   

  Laiki ne razumemo. T. Lesničar Pučko. Debate, Dnevnik, 17.3.2009
  Ko je kolumnistka spraševala, zakaj imajo direktorji javnih podjetij in bank tako velike plače so ji rekli. da "strokovnjakom trg določa ceno". Kakšen trg, če gre za komunalno podjetne, državno banko, kjer direktorje, člane nadzornih svetov ipd. postavlja politika?  "In ko gre firma k hudiču, pokličem na pomoč bajno plačane čistilce - svetovalce, odpuščevalce, same vrhunske strokovnjake" /.../ za cene, ob katerih se laiku zavrti v glavi". Koliko je (privatnih) "firm brez vsake akumulacije, strategije, investiranja, z dvomljivimi preprodajami, krediti za notranje odkupe do bridkega konca?".
  "Nekako nam je vsem dovolj "modrecev", ki so nam kot edini možen model vsilili prav tistega, ki se je /.../ razpočil /.../ zaradi najbolj vulgarnega, nenadzorovanega pohlepa" in pripeljal v ekonomski kolaps. "Nezamisljivo bogatenje "strokovnjakov", ki so mu države le držale svečko. Zdaj seveda z grozo opazujemo, da vsa svetovna politična in gospodarska elita sklonjenih glav končno priznava, kar so vrabci žvižgali že leta (tudi pri nas)."

   

  Srebrni deskarji. Lenart J. Kučić. Pomisleki.   Sobotna priloga, Delo, 7.3.2009
  Univerza Brookes v Oxfordu razvija računalniška orodja, s katerimi poskušajo "starejšim približati informacijske in komunikacijske tehnologije". Starejše odvračajo od njih  tudi "strah pred neuspehom, prepričanje, da mlade tehnologije niso za stare ljudi, in dejstvo, da na svetovnem spletu ni prav dosti njihovih prijateljev in znancev", nimajo tako "močne želje pred razkazovanju in samoizpovedovanju pred vrstniki, ne vidijo smisla v anonimnih odnosih, ne iščejo morebitnih poslovnih partnerjev in se ne obremenjujejo s tem, kako jih visi okolica". Starejši  uporabljajo predvsem e-pošto "(ki velja med mladimi že nekaj let za zastarelo)", spremljajo novice na spletu in iščejo zdravstvene informacije.  Tehnologija pa je lahko "dragocen pripomoček, ki zmore ublažiti številne starostne tegobe, zmanjšati odvisnost od drugih in jim pomaga živeti".

   

  Hitro v Ljubljani. Goran Vojnovič. Debate. Dnevnik, 13.3.2009
  Na vprašanje, zakaj nekdo živi v krajih v okolici Ljubljane je najpogostejši odgovor: "Hitro sem v Ljubljani", pol ure vožnje.  Kolumnist meni, da se mladi dostikrat izseljujejo iz Ljubljane, ker ne vidijo prednosti življenja v mestu, ne čutijo potrebe po urbane prostoru, "ne potrebujejo Kinodvora, Jazz kluba Gajo, galerij na Židovski ali čajnice v Stari Ljubljani". Če se po 30 letih življenja nekdo ni pridobil "potrebe po rednem obiskovanju neštetih ljubljanskih kulturnih ustanov, sobotnih obiskih tržnice", Tromostovja, nabrežij Ljubljanice, Tivolija in drugih "ljubljanskih načinov zapravljanja prostega časa" potem je razumljiva selitev v finančno in parkirno prijaznejši drug kraj. "Če nekdo ne vidi posebnega čara v živahnem mestnem vrvežu, pestrosti in polnosti njegovih ulic in trgov ter neštetih lokalčkih in trgovinah, potem nima smisla, da se muči z življenjem v mestu". Mnogim BTC, Kolosej in City park popolnoma zadovolji potrebe po urbanem življenju. Gradnja teh središč na obrobju Ljubljane je pokazala "zakoreninjeno neurbanost nezanemarljivega dela njenih prebivalcev".
  Še vedno slavimo in privzgajamo mladim "ruralnost kot temeljno družbeno vrednoto". Tudi zato se v 2009 vrše debate tem ali potrebujemo podzemne parkirne hiše, mestni kino ipd., pri čemer so najglasnejši tisti, ki "v resnici niso radi v mestu, ampak so radi hitro v mestu".

   

  Vrnite nam malomeščane, to malo buržoazijo. Stanley Aronowitz, sociolog, sindikalist in aktivist. Intervju. Ičo Vidmar.  Objektiv, Dnevnik, 7.3.2009
  S. Aronowitz, profesor na Newyorški City University (CUNY) kritično govori o ameriških šolah in univerzah.
  Kot mladega študenta so ga zaradi protesta v dekanovi pisarni vrgli iz kolidža. Njegova klasična knjiga Roll Over Beethoven (1993) o sodobni kulturi je  predmet razprav na  ameriških univerzah. Je med glavnimi pobudniki za ustanovitev študijskih programov za starejše in delavce.  Na CUNY, ki je bil ustanovljen kot javna brezplačna ustanova, imajo zdaj šolnino 5000 dolarjev, kar je poceni v primerjavi s Columbio in NY University. Imajo  tri programe za delavce, vključno z magisterijem, s  25.000  študentov. - delavcev, starih od 25 do 45 let. Za pridobitev javnih sredstev je potrebno veliko lobiranja in sodelovanja sindikatov. Pripravljajo delavski kolidž.
  Pravi, da je gospodarsko razsulo v ZDA načelo tudi zasebno visoko šolstvo, javno pa je vseskozi podhranjeno. (Glej prispevke na www.uni-kakovost.net:  ZDA USA - Insidehighered , B.M.). Zaradi škandalov na Wall Streetu je Harvard izgubil 8 milijard dolarjev, Univerza New York pa 1,5 milijarde. Prihodnost NY je negotova. Tretjina služb v mestu je povezanih s financami. "Vse se bo skrčilo". Manufakturne proizvodnje ni. "Verjetno bo zaživela vrsta gospodarstva, kateremu je evropski marksizem napovedoval počasno smrt".  Novi predsednik Obama veliko obljublja, a ne bo zmanjšal vojaškega proračuna in prihranjenega vložil v gospodarstvo.
  ZDA nima nacionalne politike izobraževanja, pač pa lokalno in po državah. Zaostaja tehnologija poučevanja. Desničarji so dosegli, da se izvaja veliko standariziranih preizkusov znanj, kar povzroča standarizacijo vednosti, tudi na univerzah in zavira samostojno razvijanje sposobnosti. "Učenec gre v šolo, posluša predavanja iz predmeta, ki vodijo k preizkusu znanja, pridobivanju kreditnih točk, v osnovi pa se ničesar ne nauči in skoraj ničesar ne osvoji". Od 1945 do 2000 je šlo vse gladko "ekonomsko in tehnološko, ne pa tudi kulturno", kar se je zdaj pokazalo za pogubno. "Nimamo prave kreativne intelektualne kulture, otroci ne berejo knjig oz. jih berejo le za domačo nalogo, ni celostne vizije o družbi".
  Na univerzah se stanje slabša. Profesorski zbor se ni sposoben upreti sistemu pridobivanja točk za kariero in naslove, "in marsikoga je ta režim tudi vzgojil in zato vanj verjame". Ko pa posamezniki ugotovijo, da je sistem uperjen proti njim, "nimajo orodij, s katerim bi se mu zoperstavili, saj nimajo vizije, kakšno naj bi bilo izobraževanje". "Profesorji dobro poznajo predmet, ki ga poučujejo, zato pa bore malo vedo o poučevanju in pedagogiki".  Zato se je celotno izobraževalno, akademsko, intelektualno področje  spridilo. "Vse so zvedli na oblike testiranja", nihče se ne "sprašuje o fizikalnih, bioloških, socioloških in psiholoških predpogojih za učenje".
  V ZDA se vodi razprava o evoluciji, kreacionizmu. 70% ljudi se opredeljuje za religiozne, a prav toliko jih podpira pravico do splava. Javnost ni izobražena, je konservativna. Večina je volila Obamo, čeprav je graditelj imperija, "obenem pa oznanja izboljšanje na področju zdravstva, izobraževanja, infrastrukture".
   

  Ime tedna: dr. Mitja Ferenc. B.K.C., Reporter,   nedelja, 8. marec 2009
  M. Ferenc, zgodovinar, docent za sodobno zgodovino FF UL je strokovni vodja izkopavanja grobišča v Barbarinem rovu pri Hrastniku. Dodatne raziskave novih rovov s kostmi pobitih (takoj po 2. sv. vojni, op. B.M.) so,povezane s finančnimi sredstvi. Kljub temu upa, "da se bodo dela pri evidentiranju in sondiranju prikritih grobišč lahko nadaljevala." Prepričan je, da je prišel čas, da se grobišča končno uredijo "na dostojen, pieteten način."

   

   

  Sonja Klemenc (1951-2009). I.M., Večer,   sobota, 7. marec 2009
  S. Klemenc je 1975 diplomirala na PF UL, delala v Gorenju, Državnem zboru in podjetju ACH. Od 1998 je bila predavateljica na Višji šoli za poslovne sekretarje, Višji šoli za komercialiste, DOBA Maribor in HERA v Ljubljani. Bila je odlična mentorica.

   

  Žalska muzikologinja iz Cambridgea. Novi tednik Celje.  petek, 6. marec 2009
  Suzano Ograjšek, doktorico muzikoloških znanosti je življenjska pot zanesla na univerzo v Cambridgeu. Tam domači študenti doktorirajo pri 25 letih. Pri nas dlje, a se stvari spreminjajo z bolonjsko reformo.

   

  Zakaj ženske nagrade v znanosti. Tamara Lah Turnšek, Delo,   četrtek, 5. marec 2009  
  Predsednica komisije za uveljavitev žensk v znanosti pri MVZT piše o vprašanjih povezanih z nagrado za mlade doktorantke, ki jo sponzorira L'Oreal.
  Že 1906 je na graški univerzi doktorirala prva Slovenka Marija Urbas. Danes je med vodji raziskovalnih programov in oddelkov na inštitutih 25% žensk, precej manj jih je v odborih, ki odločajo o denarju, npr. ARRS. Malo je žensk med člani SAZI in Zoisovimi nagrajenci, tudi univerze so bolj konservativne po sestavi rednih profesorjev, kljub dvema rektoricama (L.Čok, prejšnja rektorica UP in A. Kocijančič, UL, op. B.M.).
  Človeški viri so vedno pomembnejši, sedanja kriza je priložnost za nove ideje. Tudi žensk? A kriza je tudi strah pred negotovostjo, pospešuje agresivnost, kar ni ženska odlika. Od mladih znanstvenic T.L.T. pričakuje, da bodo predstavile svoje dosežke na področjih fizike, matematike, informatike, nanotehnologij, materialov...  Te dosežke bi morali izkoristiti za večanje dodane vrednosti, ne na tujem. Sprašuje  se, ob omenjenem tujem sponzorju, če sami ne zmoremo take vrste nacionalne nagrade.
  
  Podoktorsko izobraževanje pred družino. Nataša Obermajer. Intervju. J.K.S., Delo,  četrtek, 5. marec 2009
  Enoletno štipendijo za ženske v znanosti so dolile letos Nataša Obermajer, Paula Pankrac in Tina Šmuc.
  N. Obermajer (28) je med študijem farmacije (FFA UL) dobila več priznanj. Bila je mlada raziskovalka, nedavno je doktorirala, dela na IJS, delala bo tudi na fakulteti. Primarno zanje je, kje bodo dobri pogoji za raziskovalno delo.  Govori o svojem študiju in raziskovalnem delu. Meni, da na slabše napredovanje žensk vpliva tudi usklajevanje družine in znanstvene kariere.

  Milijoni solidarnosti. Dogovor o plačah. A.Š.,   Žurnal24, 25.9.2009
  Vlada in 23 sindikatov javnega sektorja (od 27) so podpisali dogovor, po katerem bi privarčevali 100 milijonov evrov. Vsi zaposleni bodo dobili regres 672 evrov brutto, uskladitev plač je z junija preložena na januar (Op. Poleg tega ne bo  stimulacij.  B.M.)
  
  Bo Univerza v Ljubljani le raj za izbrance? Sašo Polanec, Finance,   četrtek, 26. februar 2009
  S. Polanec, docent na EF UL je kritičen do predloga meril za volitve v nazive učiteljev in sodelavcev UL. Zaradi premajhnih plač in večjih zahtev do univerzitetnih učiteljev bodo nekateri odšli drugam, na tuje, na boljše plačana mesta. V merilih se (pri objavah, citatih) preveč poudarja količina, na račun kakovosti. Po tem predlogu bi celo najboljši učitelji na EF UL ne dosegli zahtevanega števila citatov. Sporno je tudi to, da za redne profesorje ni predvidena ponovna izvolitev, torej jih merila ne bi spodbujala k objavljanju, kar pa je pomemben kriterij za izvolitev v naziv učiteljev.
  Bo Univerza v Ljubljani le raj za izbrance? Janez Prašnikar, Finance, petek, 27. februar 2009
  J. P., EF UL piše, da ima po podatkih s spletne strani SICRIS  več kot 30 citatov in bi lahko opravljal delo rednega profesorja tudi po predlogu meril UL za izvolitve.

  Protislovno varčevanje pri znanju. Matjaž Gams, Delo,  četrtek, 26. februar 2009
  Čeprav so od 2002 povprečne plače rasle hitreje kot inflacija, so plače v znanosti zaostale za inflacijo za 8 odstotnih točk. (tabele s podatki in grafikoni).
  Zdravniki med plačnimi rekorderji. zapostavljanje slovenskega znanja.

  Uvodnik. T. Sajovic, Proteus, februar 2009
  Glavni urednik mesečnika za poljudno naravoslovje (po R. Rortryu) meni, da je   izražanje, način, kako kaj povemo, pomembnejše od tega, "ali imamo v lasti resnico". S študenti na PeF UP se trudi "skupaj razmišljati o pomenu slovenskega jezika in o znanstvenih spoznanjih o njem." Skupaj ustvarjajo spoznanja, tudi če jih samo povzemajo po drugih znanstvenikih. Kajti spoznanja, ki ga ljudje ne razumejo, pravzaprav ni. Sprašuje se o jeziku/jezikih, v katerem/katerih je "spoznanja sploh mogoče doseči", ohranjati "oz. natančneje ustvarjati" v ljudeh, posameznikih.
  "Akademski znanstveni jezik je /.../ postal le eden  od jezikov, saj vsak posameznik lahko razume problem, rešitev, resnico - in tudi sam akademski jezik - le kot on sam, in to le v svojem ali posvojenem jeziku. /.../ Spoznanja človek ne odkriva, ampak jih ustvarja v jeziku, in to v dialogu z drugimi ljudmi. V tem dialogu pa ustvarja tudi jezik, predvsem pa sebe in druge ljudi kot boljše posameznike".
  Glej tudi: Uvodnik. Tomaž Sajovic. Proteus, 71/5, januar 2009 in Problem jezika v znanosti in visokošolskem izobraževanju - problem znanosti in visokošolskega izobraževanja v Sloveniji? Tomaž Sajovic, Jezik in slovstvo, let. 53 (2008), št. 1.(povzeta v poglavju znanost, raziskovanje, razvoj, str., umetn.d. in misli istega avtorja na pedagoška, didaktična vprašanja, šolstvo . Poiščite (priimek) s pomočjo Najdi (na tej strani) / Find (on this page) ali s pomočjo brskalnika Google na Prvi strani. 

  Agencija poziva avtorje. Nadomestilo.  D.B., Žurnal, 2.3.2009
  Javna agencija za knjigo je v Uradnem listu objavila poziv avtorjem, naj na spletni strani www.home.izum.si/cobiss/nadomestilo/ (vprašanja cobis.servis@izum.si )preverijo statistiko izposoj svojih del v splošnih knjižnicah v 2008. Število izposoj je osnova za knjižnično nadomestilo avtorjem.

  Razpis za udeležbo na študijskem obisku v  2009/2010 - 3. marec 2009
  Objavljen je razpis za udeležbo na študijskem obisku v akademskem letu 2009/10 za strokovnjake na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Rok za oddajo vlog je 9. april 2009. Več:  <http://www.cmepius.si/novice/novica.aspx?id=304>

   

  Regres bo 672 evrov, zamik odprave nesorazmerij  ostaja. M.B., Delo, 20.2.2009
  Vlada in sindikati javnega sektorja so parafirali sporazum o plačah, po katerem se predvideno povečanje plač od septembra preloži na januar  in marec 2010. Vsi javni uslužbenci bodo letos dobili enak regres - 672 evrov bruto. Od aprila do novembra 2009 ne bo dodatka za delovno uspešnost. Nekatera orientacijska delovna mesta se bodo uvrstila višje, vlada pa je umaknila zaostrene pogoje za napredovanje. Sporazum je vlada že sprejela, sprejeti ga morajo še organi sindikatov.

  Prosimo dotikajte se predmetov! Tomaž Wraber, Ana Vidovič.  Objektiv, Dnevnik, 28.2.2009
  Zveza slepih in slabovidnih Slovenije ima 3995 članov, od tega je 2297 slepih. Glavni vzrok  izgube vida je povezan s staranjem. S tem so povezane težave, oseba ni več sposobna samostojno opravljati večine del, se gibati, ovirana je rekreacija, družabnost, obiskovanje kulturnih prireditev, opravljanje državljanskih dolžnosti.
  T. Wraber, predsednik društva slepih intelektualcev se zavzema za to, da bi npr. muzeje prilagodili za slepe, denimo z vodniki v pisavi brajici, avidiovodniki in replikami predmetov za otip, poleg arhitektonskih prilagoditev.    

  Pop ikona Žižek. N.M., Indirekt, 23.2.2009
  Slavoj Žižek, filozof, se je tako kot marsikje Che Guevara in Tito,  znašel upodobljen na grafitu, na obrežju Ljubljanice. Doslej se je v javnosti pojavljal z objavljenimi misli in citati.  (Fotografija, z napisom: IT MADE ME DO. )

  Svete krave, krize in paradoksi. Javna uprava. Mirko Vintar.   Objektiv, Dnevnik, 21.2.2009
  M. Vintar (FU UL, op. B.M.) meni, da bo potreben drugačen pristop k reformi javne uprave kot doslej. Primer napačnega pristopa je novi sistem plač  v javnem sektorju, saj ni "dejavnik večje učinkovitosti sistema, boljših rezultatov, večje kakovosti storitev, nagrajevanja uspešnega dela itd. pač pa le merjenje moči med sindikati in vlado, povečuje uravnilovko in pritiske na proračun.
  Državna uprava se je od osamosvojitve naglo širila, od 10 na 35 tisoč uradnikov (v celotnem javnem sektorju je 160.000 zaposlenih). V '90 letih se je pod vplivom "new public managementa" začelo ukinjati zahtevnejše razvojne funkcije in juh prek razpisov oddajati zunanjim izvajalcem (outsorcing). To je osiromašilo znanje v javni upravi, ki je zdaj odvisna od zunanjih izvajalcev, zlasti pravnikov iz "akademske sfere", pravniških lobijev,  ki storitve preko "peščice zasebnih inštitutov prodajajo državi". Napišejo zakon, navodila in razlage in prodajo še seminarje za uradnike, ki zakon izvajajo. Če se izkaže, da ni najboljši, ga napišejo na novo...  "namesto, da bi zakone pisala upravna in pravna stroka, kot povsod po svetu, jih pri nas pišejo praviloma "univerzitetni profesorji" kot znanstvena dela". Pri tem so lahko inovativni, posebne odgovornosti pa ne nosijo. Zaradi zapletenosti in spreminjanja je pravni sistem podoben labirintu, najboljši uradniki mu težko sledijo, pravna varnost pada, sistemi razpadajo (npr. zdravstvo, šolstvo, sodstvo, javna naročila, prevzemna zakonodaja), stroški rastejo.
  "Pravna znanost na univerzah naj bi predvsem raziskovala in proučevala razvoj v svetu, ga primerjala s stanjem in normativnimi rešitvami v domači javni upravi  ter s svojimi izsledki usmerjala nadaljnji razvoj upravno/pravne stroke doma". tako bi ohranila "kritično distanco in svobodo kritike" do konkretnih rešitev, ki so pogosto politično motivirane. Če piše rešitve, "kar zakoni v prvi vrsti so, postane orodje politike". Če so v ozadju "zasebni podjetniški interesi, se pač državi slabo piše".
  Kot primera navaja "nesrečni osnutek združenega raziskovalno-visokošolskega zakona", ki ga je naročil minister Zupan  in  "ustanavljanje nove univerze". Primer NU "bi moral priti v učbenike, kako lahko v majhni državi peščica ljudi z vrhunskim pravnim znanjem, ki je imela močne zveze v samem vrhu slovenske politike" za svoje zasebne interese " instrumentalizira najvišje državne organe, kot je ministrstvo za visoko šolstvo, svet za visoko šolstvo, inšpekcijske službe in celo nacionalno televizijo (Polemika, TVS, 2.2.2009).
  Pri reformiranju javne uprave, ki je velik poslovni sistem, bi morali ustvariti pregled nad sistemom, opraviti funkcionalne analize sistema in uporabiti "najsodobnejše instrumente menedžmenta, ekonomije, organizacije in informatike. Nekatere sektorje in službe bi morali okrepiti, drugje zmanjšati število zaposlenih. Namesto kadrovskih menjav po političnih kriterijih bi morali vzpostaviti kompetentno in neodvisno uradništvo, "uradniške elite". Okrepiti je treba ministrstva s  strokovnjaki, ki bodo zagotavljali neodvisnost neodvisnost uprave od "monopolističnih zunanjih izvajalcev in svetovalcev ali nekaterih "svetih krav", ki se že predolgo pasejo na državnih jaslih, rezultati njihovega dela pa so porazni. "

  Dobrega voditelja naredita talent in izpopolnjevanje. R.Š., Dnevnik, 21.2.2009
  V Ljubljani je začela delovati šola za javno nastopanje Povej naglas. "Izkušeni predavatelji bodo slušatelje v 80 učnih urah poučili o skrivnostih izvedbe dobrih dogodkov, medijih, javnem nastopanju, kulturi govora, pisanju besedil, televiziji, radiu in moderiranju, posebnostih nastopanja na odru in ustvarjanju večje prepoznavnosti z osebnimi stiki z javnostmi. Na delavnicah se bodo "naučili pravilnega dihanja, jasne izgovarjave in jedrnate govorice brez mašil", slušatelji se bodo "poučili tudi o neverbalni govorici, torej o obrazni mimiki in kretnjah" ter o sproščanju in obvladovanju nelagodja pri govornem nastopu.
  Anja Križnik Tomažin, ki ima izkušnje z vodenjem oddaj in prireditev pravi, da mlajši generaciji v času, ko lahko vsak postane voditelj in povezovalec čez noč, manjka znanja, kilometrine in obrti. Z neznanjem o neverbalni komunikaciji dosežejo ravno obratno. Pred kamerami se preveč pačijo, govorica telesa ni usklajena s sporočilom in videzom. Mnogi izšolani za javno nastopanje pa celo preveč pazijo na naučene kretnje.

  Zibelka predsednika in komisarja. Gorenjske zveze. A. Lucu, A. Žavbi, Gorenjska, Dnevnik, 24.2.2009
  Gorenjska je ob vsej pridnosti njenih ljudi po osamosvojitvi od vseh pokrajin najmanj  napredovala. Ima pa nekaj pomembnih ljudi.
  Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora, je iz Poljanske doline prišel v debelem puloverju v Ljubljano, na Visoko šolo za politične vede, sociologijo in novinarstvo (danes FDV UL, op. B.M.), kjer je bil šef Stane Dolanc,  študirat in se v kotu "slavnega revolucionarnega kultnega lokala Šumi učil demokracije".
  Blaž Kovačič, predsednik Državnega sveta je iz Škofje Loke. Janez Potočnik, evropski komisar je iz Krope, France Bučar, mislec in državotvorni buditelj (Bohinj'c, op. B.M.), Gorenjka je Milena Zupančič, igralka (iz Bohinjske Bele, op. B.M.). Tržičan je Ernest Petrič, ustavni sodnik, diplomat in profesor FDV ("med študenti je imel tudi zadnjo, a ne prvo ženo novinarko Silvestro Rogelj in sedanjega predsednika vlade B. Pahorja").
  (Opomba: Poglejte, kaj o njih piše na tej spletni strani - pojdite na Prvo stran in v okenčku brskalnika Google vtipkajte priimek, nato pa iščite z "Najdi na tej strani/Find ob this page". B.M.)

  Milena Zupančič, igralka in ambasadorka Unicefa. Intervju. Ujeti moraš pravi trenutek, da ne zgrešiš izstopne postaja.  Ona, 10.2.2009
  M. Zupančič je kot otrok zavzeto poslušala radijske igre, parkrat je bila v gledališču s šolo - je s podeželja - in že sredi gimnazije je bila trdno odločena, da bo igralka.
  Na vprašanje o odločanju za igralski polic pravi: "Mlada dekleta vidijo samo slavo, ne predstavljajo pa si, kako naporen je igralski poklic, koliko težaškega dela, samoizpopolnjevanja in znanja je treba, da ga uspešno opravljaš. /.../ vidijo sadove in rezultate, ne poznajo pa trnove poti, ki do njih pripelje. Če odigraš stransko vlogo v televizijski seriji ali filmu, še nisi igralec. Poklic je poklic in za tega moraš končati igralsko akademijo, se stalno dodatno izobraževati in zelo resno delati."
  Igralski poklic zahteva fizične in psihične napore. Na akademiji (AGRFT UL) je prof. Juvanova študentom "vcepila v glavo, da v življenju ni stvari, o kateri bi lahko rekli: ne morem, ne znam. Vedno moraš funkcionirati, tudi če si bolan."
  Kot mlada igralka je imela "epe izkušnje s predhodnicami, Štefko Drolc, Dušo Počkaj, Ivanko Mežan, Majdo Potokar... Nikoli me niso jemale, češ, ej, punca, me te bomo pa zdaj malo naučile. Nikoli. takrat je bila avtoriteta malo večja vrednota kot zdaj, a smo si bile zelo blizu".

  Sindikati ogorčeni nad predlogi za nižje plače. I.D., Dnevnik,  sreda, 4. februar 2009
  Sindikati javnega sektorja so na sestanku z ministroma za javno upravo in finance nasprotovali predlogom za omejevanje plač. Vlada trdi, da plače ogrožajo rebalans proračuna države.
  Plače in regresi na pogajalskem rešetu. Delo, 11. februarja. Janez Zeni, PP, poštni predal 29,  Sobotna priloga, Delo, 14.2.2009
  J. Zeni, svetovalec za plačne sisteme meni, da je bil sistem plač v javnem sektorju lani pravnoformalno sprejet in je "kakršnokoli odstopanje brez popravkov zakonov in podzakonskih aktov povsem nelegalno".
  Ne drži trditev, da je javni sektor "reševal" sprejem evra, saj se od 2003 namesto povišanja plač del nakazuje v pokojninske stebre, kar je enak strošek za proračun. Plače v skupini J. v javnem so 15-40% višje od primerljivih v gospodarstvu, kjer je večji riziko izgube delovnega mesta. Od avgusta 2007 do avgusta 2008 so se plače povečale v izobraževanju za 11,8%, v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju za 18,9% in v zdravstvu in socialnem varstvu za 22,2%. Koliko so se v gospodarstvu?
  Vladna pogajalska skupina z ministrico nima dobre strokovne podpore, zato nestrokovni predlogi o zmanjšanju plač, regresa ipd. Ministrica ni pokazala interesa, ko jo je želel seznaniti z načini, kako izboljšati pogajalske pozicije vlade.

  Stališča Rektorske konference RS o novem plačnem sistemu na javnih univerzah - 11. februar 2009
   PDF:  <http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/novice/aktualno/StalisceRKRSproblematikaJavnegaSistemaPlacNaJavnihUniverzah.pdf>

  Brezposelni bivši ministri. A.B., K.K., Žurnal24, 13.2.2009  petek, 13. februar 2009
  Gregor Virant: "Vračam se na fakulteto za upravo (UL, op. B.M.:), potem ko znova opravim habilitacijo. V tem času pa opravljam predavanja po pogodbi".
  Žiga Turk: "S 15.2.  bom nadaljeval akademsko kariero". Nepoklicno opravlja funkcijo sekretarja skupine za premislek v EU.
  Mojca Kucler Dolinar ima za sabo že nekaj poskusov iskanja službe, "nekaj železa v ognju" ima tudi ta trenutek. (Kandidirala bo za poslanko v Ev. parlamentu, op. B.M.)
  Navedena je višina nadomestil za brezposelnost za 39 nekdanjih ministrov (tudi Lovro Šturm, Milan Zver) in državnih sekretarjev (tudi Dušan Lesjak) - okrog 3.000 netto.
  Zaradi varčevanje se jim bodo nadomestila zmanjšala za en plačni razred.
  (O dejavnosti imenovanih glej v poglavjih: Razprave o reformi (visokega šolstva), kakovost , evalvacija, izboljšave , znanost, raziskovanje, razvoj, učitelji in drugo osebje  Znotraj strani iščete z "Najdi na tej strani". Iščete lahko tudi s prve strani, z Googlom, tako da vtipkate priimek. B.M.)

  Kljub večji ozaveščenosti še vedno premalo prijav. Dnevnik, 17.2.2009
  Sonja Robnik, sociologinja je izdala knjigo o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu  (Ne)razumljeni ne?!  . Pogovor z avtorico.
  Pred 10 leti je Maca Jogan z reprezentativno raziskavo pokazala, da je na delovnem mestu spolno nadlegovana vsaka osma ženska in vsak štirinajsti moški. V zdravstvu je tega še več, saj gre za hierarhično, feminizirano organizacijo. Največ nadlegovanja je v tradicionalno moških poklicih, policija, vojaki, gasilci. Pogosto je nadlegovanje z govorjenjem, e-sporočili, sledi fizično.   Pri spolnem nadlegovanju gre "za nadzor in moč, pri čemer /.../ sta tako družbena kot organizacijska moč v rokah moških". Nekateri ugotavljajo, da so najpogostejše žrtve mlade neporočene ženske, ki iščejo prvo zaposlitev.  Žrtev naj najprej pove sodelavki/sodelavcu, po pravni nasvet naj se obrne na sindikat, urad za enake možnosti, inšpektorat za delo. Delodajalci se premalo zavedajo, da nadlegovanje škodi podjetju, potrebni so preventivni ukrepi.
  S. Robnik upa, da teh ukrepov ne bomo prignali do absurda kot v ZDA, tako "da si profesorji ne bodo upali spraševati študentske pri zaprtih vratih kabineta".

  Simonetti zapustil borzo in se z rekordno odpravnino vrača na fakulteto. M.P., Dnevnik,  četrtek, 12. februar 2009
  Marko Simonetti je odstopil kot predsednik ljubljanske borze in se vrača na PF UL; z borzo bo še sodeloval kot zunanji svetovalec.

  Tutorstvo na fakultetah v praksi. Odziv. Monika Kalin Golob, Delo,    ponedeljek, 9. februar 2009
  Prodekanka za dodiplomski študij FDV UL piše o sistemu tutorstva, ki na fakulteti sestavlja 13 učiteljev za vsak študijski program, 40 mentorjev študentov, ki sodelujejo z učitelji na teh programih in po en tutor (strokovni delavec fakultete) za informacijske vire, za tuje študente in za študente s posebnimi potrebami. Poleg prodekanke pri tem pomaga še koordinatorica tutorjev in prodekanja študentka. Tutorska pomoč se je pod drugim imenom na FDV izvajala že prej preko mentorjev letnikov in drugih oblik. Uvedba tutorstva je "še nekoliko bolj obremenila že tako obremenjene pedagoge in študente", je pa možnost "da se študentom posredujejo preverjene in uradne informacije" in da se "pomanjkljivosti pedagoškega procesa sistematično zbirajo in tako lažje popravljajo". V prihodnje si v medijih želi "natančno pripravljene prispevke, ki ne bi zavajali javnosti".

  Deseta podelitev priznanj Blaža Kumerdeja. N.D. Delo,  nedelja, 8. februar 2009  
  Priznanje zavoda za šolstva je dobila tudi Marcela Bastič Zagorec, PeF UL, za uvajanje novosti na področje predšolske vzgoje.

  Zagotovljen socialni dialog. S.M., Šolski razgledi, 6.2.2009
  Predstavniki sindikatov SVIZ  in VIR so  se srečali z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
  Minister G. Golobič meni, da sta znanost in znanje nosilca razvoja, zato je treba ceniti delo tistih, ki se s temi dejavnostmi ukvarjajo. Napovedal je sodelovanje sindikatov pri spreminjanju zakonov o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti.  Skrbel bo za konstruktiven socialni dialog pri reševanju problematike  plačnega sistema v visokem šolstvu in raziskovanju.
  Glavni tajnik SVIZA Štrukelj je dejal, da si obeta boljše financiranje visokega šolstva in raziskovanja in ugotovil, da je pedagoško in raziskovalno delo v primerjavi z nekaterimi drugimi vrhunskimi poklici in delovnimi mesti premalo cenjeno.

  Priprave na zamenjave? va, Večer,  petek, 6. februar 2009  
  Na udaru nove vlade so direktorji in predstavniki ustanovitelja v upravnih odborih javnih zavodov, recimo Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani (MNZS).
  Vodi ga zgodovinar Jože Dežman, tudi vodja vladne komisije za prikrita grobišča. Mandat mu poteče sredi 2010. V svetu MNZS je Andreja Valič, direktorica centra za spravo, Mirko Kambič, Arhiv Slovenije in Jurij Petkovšek, Inštitut za novejšo zgodovino.

  Visoko vplivni Ivan Štuhec. M.P.,  Indirekt, 5.2.2009  četrtek, 5. februar 2009 
  Minister G. Golobič je na novinarsko vprašanje dejal, da je imel pri kadrovskih odločitvah na MVZT (ne le na MŠŠ) določeno vlogo tudi Ivan Štuhec, teolog in ravnatelj mariborske škofijske gimnazije. Ministrstvo je pod vodstvom J. Zupana in M. Kucler D. (NSi) na razpisih namenilo precej denarja Frančiškanskemu družinskemu inštitutu. I. Štuhec na trditev ni odgovoril.

  Programski svet nima nobenega vpliva na program nacionalke.  M.P., Indirekt, 5.2.2009
  Boris Vezjak, filozof (FF in PeF UM), član programskega sveta RTV je v zadnjih letih opisal 60 primerov političnih pritiskov in cenzure v javnem zavodu.

  Svet... svet... Svetlana. T.J., Delo, 6.2.2009
  V NUKu je do 5. marca razstava knjig in gradiv iz osebnega arhiva pesnice Svetlane Makarovič, ki ga je podarila NUKu.
  S. Makarovič je samosvoja osebnost, obsojena na "konflikt in samoto", hodi "proti zgodovini in času", pravi M. Rupert, vodja Nukove rokopisne zbirke.
  "Učene besede!" pravi na to Svetlana. Umetnik je samohodec, umetnost se "rodi iz frustracije, stiske /.../ To je treba sprejeti kot del življenja, kot je treba sprejeti depresivni čas".

  Irma Pavlinič Krebs. Ministrica, ki zateguje pas javnim uslužbencem. M.V.,   Sobotna priloga, Delo, 7.2.2009
  I. Pavlinič K. (47), diplomirana pravnica  je postala ministrica  za javno upravo potem, ko je to mesto odklonil Bojan Bugarič, profesor PF UL.
  Njen predhodnik G. Virant je opravil garaško delo pri postavljanju enotnega plačnega sistema za 160.000 javnih uslužbencev. Napovedala je, da bo pri enotnosti sistema vztrajala. Za uskladitev plač so javni uslužbenci z odrekanjem od 2002 zbrali 120 milijonov evrov, potrebovali pa bi jih še 450 milijonov. Ni zagotovila, da ji bo uspelo prepričati sindikate za odlaganje uresničitve sistema in da bo rešila vse  težave, ki so nastale pri njegovem uvajanju.

  Nesorazmerja ostajajo, delovna mesta so precenjena.  K.Ž., Delo, 31.1.2009
  Na srečanju rektorske konference v Novi Gorici so rektorji UL, UM, UP in UNG govorilo o  plačnem sistemu, zakonu o univerzi, delovanju sveta za visoko šolstvo idr.
  Menili so, da je treba zaradi nesorazmerij v plačah spremeniti kolektivne pogodbe.
  Po koncu razprave o osnutku zakona o univerzi (konec februarja) bodo pripravili javno razpravo, razširjena delovna skupina pa bo osnutek dopolnila. Aprila bo MVZT odločilo kako naprej.
  Zahtevali so, da se uredi delovanje sveta za visoko šolstvo, saj mora kreditirati številne študijske programe. UL bo pripravila seminar o doktorski stopnji študija. Univerze bodo evalvirale učinke bolonjske reforme. Rektorji menijo, da je absolventski staž nujno potreben socialni korektiv za premostitev obdobja med končanjem študija in zaposlitvijo in pričakujejo od vlade sredstva za pomoč.
  Rektorsko konferenco, ki deluje v obliki sestankov rektorjev želijo spremeniti po vzoru drugih evropskih univerz, tako da bi imela pravno subjektiviteto.
  Stališča Rektorske konference RS o novem plačnem sistemu na javnih univerzah - 11. februar 2009
   PDF:  <http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/novice/aktualno/StalisceRKRSproblematikaJavnegaSistemaPlacNaJavnihUniverzah.pdf>

  Plače dol za 100 milijonov evrov. S.H.H., Žurnal24, 29.1.2009
  Z manjšimi plačami v javnem sektorju naj bi po napovedi finančnega ministrstva prihranili 100  milijonov evrov.
  Kot je bilo predvideno s plačno reformo se bodo konec januarja naj bi se plače že drugič povečale, septembrsko povečanje pa naj bi prestavili.
  Poleg tega naj bi plače v javnem sektorju znižali. Po prvem predlogu vsem za en plačni razred po drugem pa tistim v najvišji skupini najbolj, srednjim manj, najnižjim pa nič.
  Dore Hvalica, sindikalni pogajalec pravi, da se nikakor ne smejo znižati plače v "skupini J", v kateri so spremljajoči poklici, npr. računovodje, pravniki, strokovni delavci, tehniki v kulturi itd.
  Poleg varčevanja pri kavi tudi odpuščanja? V.B., M.Z., I.D., Dnevnik, 30.1.2009
  Vlada za javni sektor predlaga tudi nižje plače, regrese in manj zaposlenih. Od 150.000 zaposlenih naj bi jih do 2010 bilo  6000 manj.
  Varčevali bi pri javnih naročilih, reprezentanci, kavi in cvetju ter pri zunanjih sodelavcih, ki pripravljajo gradiva in predpise za državne organe. Tako je MVZT za pogodbo izpred 20 let za NUK obremenjen za 929.900 evrov, za vodenje komisije za mejo je od zunanjega ministrstva Miha Pogačnik prejemal 5200 evrov mesečno (v dveh letih 96.000 in njegovemu podjetju v treh letih 106.530 evrov).

  Pogodbeni zaslužkarji. B.M., Mladina, 6.2.2009
  Za svetovanja zunanjih strokovnjakov so ministrstva v 2008 porabila 4 milijone evrov, štirikrat več kot v 2004. Med tistimi s sklenjenimi avtorskimi in podjemnimi pogodbami so navedeni tudi: Miha Pogačnik, zasebnik, Matej Bedrač FK UM, Aleš Bernik EF UL, Mitja Ferenc FF UL, France Križanič EIPF in skupina, ki je pisala predlog Zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti (Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Gorazd Trpin).

  Dr. Miha Pogačnik ne bo več svetoval vladi. T.P., Dnevnik, 31.1.2009
  M. Pogačnik je zaradi "medijske gonje" povezane z njegovimi honorarji odstopil kot predsednik slovenskega dela komisije strokovnjakov za mejni spor s hrvaško.
  Miha Pogačnik. M.R., Delo, 31.2.2009
  M. Pogačnik (39), strokovnjak za mednarodno pravo je po diplomi in doktoratu na PF UL tam kmalu postal predstojnik katedre za mednarodno pravo, a je kmalu s fakultete odšel. Njegovi tedanji sodelavci pravijo, da se je bolj kot z delom na fakulteti ukvarjal z različnim svetovanjem. "Biznisu je podredil akademsko in pedagoško kariero".
  Mesec dni je bil zaposlen na zunanjem ministrstvu, postal je član različnih odborov (za Nato, za nasledstvo, za hrvaške devizne vloge, za mejo, pripravil je belo knjigo o meji s Hrvaško) in ustanavljal družbe in zavode. Sodeloval je z (ministrom) D. Ruplom, npr. pri (neuspešnem) ustanavljanju diplomatske akademije, je soustanovitelj Evropske pravne fakultete v NG (tam je prodekan, D. Rupel pa predavatelj), je tudi soustanovitelj Nove univerze. Podjetja, katerih lastnik je, dobivajo denar od raznih ministrstev za pravno svetovanje. Je tudi ljubitelj dragih avtomobilov in ima 16 metrsko jahto.
  Ime tedna: Miha Pogačnik. N.G., Reporter, 2.2.2009 nedelja, 1. februar 2009  
  M. Pogačnik (*1970), doktoriral na PFUL je delal na zunanjem ministrstu, PF UL in v komisijah za meje, je ustanovitelj družbe Iustica za pravne razsikave, ki je imelo v 2007 27 tisoč evra dobička. Ima tudi zasebni Inštitut za mednarodno pravo. Pred štirimi leti je skupaj s P. Jambrekom ustanovil Evropsko pravno fakulteto v Novi Gorici, sodeluje tudi pri ustanavljanju Nove univerze.  Avtor piše, da se nekateri "zgražajo nad Pogačnikovo (ne)moralnostjo, nekateri pa mu zavidajo, da je svoje pravno znanje tako dobro vnovčil".
  Nedavno je odstopil iz slovensko-hrvaške komisije in v pismu predsedniku vlade zapisal, za zaradi "kampanije, ki skozi populistične ocene konstruira negativno podobo dr. Mihe Pogačnika kot vladnega svetovalca".

  Ob obletnici smrti dr. Tineta Debeljaka. I.K., Gorenjski glas - Ločanka, 30.1.2009   ponedeljek, 2. februar 2009 
  Muzejsko društvo Škofja loka je počastila Tineta Debeljaka (1903-1989), zgodovinarja, pesnika, prozaista, kritika, publicista in prevajalstva, ki je od 1945 živel v Argentini. Izdali so njegov prevod knjige K. Wierzynskega Olimpijski venec, ki jo je uredil N. Jež, s katedre za poljski jezik FF UL.

  Od filozofa do nadškofa.  G.C., Indirekt,    ponedeljek, 2. februar 2009
  Anton Stres (71) je študiral filozofijo na FF UL, jo predaval na TeoF UL, tam leta 1985 ustanovil svet Pravičnost in mir, leta 1988 je bil soustanovitelj Odbora za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil Ljubo Bavcon. Po letu 2000 je bil mariborski pomožni škof, 200h je bil imenovan za škofa v novi celjski škofiji, pred dnevi pa je bil imenovan za pomočnika mariborskemu škofu in bo tam postal nadškof. Je tudi podpredsednik Slovenske škofovske konference.

  Priznanje za več plodnih let. Mariborčan,    ponedeljek, 2. februar 2009
  Igor Drstvenšek, FS UM je dobil častni doktorat tehniške univerze Cluj-Napoca, Romunija.

  Dr. Božidar Debenjak, filozof.  Intervju. M.H., Mladina, 30.1.2009
  B. Debenjak (*1935) je v začetku 60' začel poučevati na odd. za filozofijo FF UL, od 2001 zaslužni profesor UL.  Pisal je predvsem o marksistični literaturi, prevajal Hegla in sodeloval pri izdaji K. Marxa v slovenščini.
  Kot kritični opazovalec svetovnih in domačih družbenih razmerij opozarja, da se bo vzpon novih gospodarstev hitro izpel brez svobodnega posameznika in če se bo to zgodilo bo šla celotna zgodba o evropski emancipaciji posameznika na smetišče zgodovine. Je pristaš Evrope, saj nas potegne za sabo, tako kot nas je reformacija in šolstvo v času Marije Terezije. K. Marx je analiziral družbo v centru svetovnega kapitala Angliji, ki je bila takrat najrazvitejša in to postavil tudi Nemčiji "podobo njihove lastne prihodnosti". Odločilno je dogajanje v centru, ne pa na periferiji; "tega pa naši ideologi niso radi slišali". Realni socializem ni bil sposoben ponuditi alternative kapitalizmu, ni imel "zadostne demokratične in ne gospodarske razvojne in inovativne potence" in se mu je posrečilo "blamirati socializem" in humanizem, ki ga vsebuje ta ideja. "Ruska boljševistična teorija in praksa sta daleč od Marxa". Tudi humano zastavljena ideja samoupravljanja so zgodba o zamudništvu. Potreben bo velik napor in veliko časa, "preden se bo koncipirala nova vizija humane družbe, ki se bo soočila s projektom sedanje kapitalistične ureditve".  Kapitalistični produkcisjki način hlepi po maksimiranju dobička, tudi na Kitajskem, v Indiji in Rusiji. Imanuel Walerstein je napovedal konec kapitalizma čez 50 let, ko center, razviti Zahod, ne bo mogel več izkoriščati periferije, manj razvitih dežel.
  EU je odgovor na izzive sveta in evropskih družb. S svojo naddržavno strukturo lahko uspešno kroti samopašnost kapitala.
  Z obema svetovnima vojnama je Evropa veliko izgubila na gospodarskem in intelektualnem področju, profitirale so ZDA. Marsikateri mislec se je nato vrnil v Evropo, npr. Adorno in Horkheimer, Marcuseja so "v goste povabili nemški študenti", Habermas pa je predaval v ZDA in v Evropi.
  Novi predsednik ZDA Obama je drugačnega kova kot predhodnik. Zbral je "intelektualno smetano, ki mu je naredila analizo razmer, zdaj pa skupaj iščejo rešitve". Pri nas se B. Pahor še ni "soočil z razmisleki inteligence o krizi". Strokovnjaki lahko pomagajo pri postavljanju diagnoze in predlaganju terapevtskih metod, politiki pa jih izberejo in prevzamejo odgovornost. Glavni problem je zagotoviti kupno moč, zato bi morali zagotoviti delo, preprečevati ekstremno izkoriščanje in preprečevati brezposelnost. Brezposelni nikoli niso zahtevali radikalnih sprememb, v skrajni sili so se lotili kvečjemu vandalizma.
  Problem je tudi, ker se lastniki ne identificirajo s podjetjem, lastnik so večkrat anonimne družbe. Menedžerji so nas prepričevali, da bo samo ekonomska racionalnost samodejno poskrbela za vse, tako kot nekdaj trockisti. Šli so se t.i. kazino kapitalizem. Potrebna  je kontrola, dostopnost informacij ne le za lastnike ampak tudi za javnost.

  O plagiatorstvu nekoliko drugače
  It’s Culture, Not Morality  http://www.insidehighered.com/news/2009/02/03/myword
  What if everything you learned about fighting plagiarism was doomed to failure? Computer software, threats on the syllabus, pledges of zero tolerance, honor codes — what if all the popular strategies don’t much matter?
   In new book, anthropologist doesn’t argue for you to drop standards, but she challenges longstanding strategies. In My Word! Plagiarism and College Culture Susan D. Blum, an anthropologist at the University of Notre Dame, considers why students so frequently violate norms that seem clear and just to their professors.

  "Potuješ v neznano, v prazno". Dr. Dragan Marušič, R.Š., Primorske novice, 30.1.2009
  D. Marušič, matematik, je dekan Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT UP). V njegovi pisarni v Kopru, v prostorih bivše Pošte, ki jih je podedoval od FH UP,  je velika prazna blagajna, "dober simbolni odraz finančnega stanja te univerze". Pripoveduje o tem kaj bere (Naomi Klein: Doktrina šola), o  svetu, o matematiki in tudi o svojem dekanskem delu.
  Nikoli ga ni zanimala samo matematika, v gimnaziji ga je zanimala filozofija, sociologija, psihologija, med pripravo doktorata je bral W. Reicha, pokojni brat Andrej (psihiater) ga je spodbujal k povezovanju psihologije z matematiko, mu razlagal o genih. Del psihologije se obrača k naravoslovju, npr. kognitivni procesi.
  "Moje trenutno raziskovalno ukvarjanje z matematiko pa trenutno stoji. Zdaj sem menedžer. Moja trenutna skrb je, da ta fakulteta še nekaj let ne pade na tla, zaradi Ljubljane", ki "vse srka vase", kar bi na znanstvenoraziskovalnem področju lahko šlo v provinco. /.../ Zadovoljen bom, če bom na noge postavil kredibilno svetovno primerljivo naravoslovno fakulteto v Kopru." Primorski, severna in južna, imata možnost, da "impregnirata slovensko politiko z mediteranskim duhom. Na vprašanje če kaj piše pravi, da se počuti kot Potnik v prazno (komad Grateful Dead Fire on the mountain). Išče nekaj novega.

  B. Pahor predlagan za Nobelovo nagrado. M.V., Finance,   torek , 27. januar 2009
  UL je predlagala svojega častnega doktorja Borisa Pahorja, zamejskega pisatelja, za Nobelovo nagrado. Mitja Čander, urednik pri Študentski založbi, ki je nedavno izdala njegovo knjigo Moje pustote pravi, da ima možnosti, saj nagrado "v glavnem dobivajo pisatelji, ki so angažirani".

  Stenice odprle vrata v vodilno univerzo v Evropi. S.R.P., Delo, 29.1.2009
  Maja Zorovič (32) je raziskovalka na Odd. za entomologijo Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Med pripravo doktorata s plakatom o rastlinskih stenicah na kongresu na Danskem jo je opazil B. Hedwig, nemški profesor iz Cambridgea in ji ponudil triletno podoktorsko raziskovalno delo v Cambridgeu. Z dobro referenco je tam možno osnovati svojo raziskovalno skupino. Tam je bila pridružena raziskovalka, s plačo kot v Ljubljani. Po vrnitvi v Slovenijo je pripravila projekt, a ni bil sprejet, poskusila bo ponovno. "V Sloveniji je problem, ker ni denarja za temeljne raziskave". Ima ponudbe univerze Columbia v Missouriju (ZDA), d bo ostala nekaj let doma.
  Opisuje tudi  dodiplomski študij na Cambridgeu.  Drugače kot pri nas, "tam študenta ne prepustijo samega sebi. /.../ Vsak študent takoj dobi svojega tutorja, to je starejša oseba, profesor ali raziskovalec, k skrbi za njegov razvoj". Nadzira ali hodiš na predavanja, spremlja ocene, se posvetuje o izboru predmetov, tudi o osebnih problemih. Ne predava se vsega, le poglobljeno posamezne teme. Poleg tega je še redno ponavljanje naučene snovi, pod vodstvom profesorja ali podiplomcev, v skupini po 4, ki se sestaja dvakrat tedensko. Sproti se preverja razumevanje, napisati je treba še kak esej. Ne more se zgoditi, da ne bi naredil izpita. "Poudarek  ni na učenju dejstev, ampak na samostojnem razmišljanju in specializiranju, pa na predpostavki, da se študentje marsikaj sami naučijo." Tam se študij plača, študenti vzamejo posojilo, zato se  morda bolj potrudijo. Nerazumljivo bi se jim zdelo nezadovoljstvo naših študentov zaradi bonov.
  (O Cambridgeu poglejte na tej spletni strani, Prva stran, Google, Najdi na tej strani. Op. B.M.)

  Vasilij Melik 2021 - 2099. Janez Cvirn, Delo, 3.2.2009
  Umrl zgodovinar in akademij Vasilij Melik. STA, splet, 30.1.2009
  Vasilij Melik (89) se je posvetil slovenski zgodovini od začetkov narodnega gibanja 1768, o letu 1848, o strankah in volitvah do konca prve sv. vojne 1918. O tem je tudi predaval na FF UL. Pisal je tudi o razvoju UL.

  Jure Mikuž, umetnostni zgodovinar. Prav veliko erosa in humorja v današnji umetnosti ni. Pogovor. P.M., Sobotna priloga, Delo, 31.1.2009
  J. Mikuž se ukvarja z raziskovanjem umetnosti že od študentskih let. Delal je v Moderni galeriji in na ministrstvu za kulturo, bil je član mnogih komisij, zdaj ni več v nobeni, hoče  imeti mir. V zadnjih letih je redni profesor na smeri zgodovinska antropologija na ISH, Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Po 2000 gostuje v Parizu na Ecole des hautes etudes, kjer je predaval tudi J. Derida. Pripravil je nov program Umetnostna zgodovina na FF UM.
  Pravi, da je angažiran človek našega časa, skrbijo ga "brezposelnost, ekologija, zdravje, gospodarska recesija, politične krize, brezdomci, prebežniki, genocidi, terorizem, verska nasprotja...". Za umetnike je danes dovolj stvari, ki naj bi jih razčlenili in postavili na ogled, po metodi dekonstrukcije in fragmentacije poststruktarizma. Pri razlagi umetnosti in umetnikov odobna antropološka analiza združuje dosedanje pristope v interpretaciji.
  Zavzema se za gradnjo NUK2 po (starem) načrtu, saj je "arhitektonsko in strokovno idealen". Idealna knjižnica je "živ organski preplet treh (angleških) "b-jev": books, boddies in building (knjig, uslužbencev, uporabnikov, zgradbe). Pri nas se spet odlaga gradnja osrednje knjižnice, zgradili so jih številne države, celo Hrvaška. To kaže "v kakšno letargijo je bralce in znanstvenike prisilila politika na področju znanosti, šolstva in kulture v času samostojne države".

  Franc Križanič, minister za finance. Za slovensko kulturo in medsebojne odnose je princip OF izrazito smiseln. Pogovor. M.J. Sobotna priloga, Delo, 31.1.2009
  F. Križanič (54) je pred nastopom funkcije vodil Ekonomski inštitut PF UL. Je učenec akademika Aleksandra Bajta, manj je keynsejanec, navdihuje se pri evolucijski šoli Schumpetra. Po svojih besedah bi spadal h krščanskim socialistom. Predava ekonomiko EU.
  Je član t.i. krizne skupine ministrom, z Golobičem, Lahovnikom, Svetlikom, Gasparijem.  Pravi, da je plačna reforma ogrozila stabilnost plač, zlasti v zdravstvu. Povečanje bi morali preložiti na čas po krizi. Pomembno je socialno partnerstvo in dogovarjanje s sindikati. Minister Golobič si prizadeva za doseganje lizbonskih ciljev (3% delež za raziskave in razvoj v DBP), pozna tudi delo v rastočem delu gospodarstva.

  Danilo Turk - Slovenec leta 2008. Nedeljski, 25.1.2009
  Bralci tednika bi na kosilo povabili najraje D. Turka, predsednika RS, veliko glasov pa so dobile še nekatere osebnosti, ki jih omenjamo na www.uni-kakovost.net (poiščite s prve strani z Google in "najdi na tj strani"):
  Borut Pahor, Milan Kučan, Janez Janša, Alojz Uran, Primož Kozmus, Zmago Jelinčič Pl., Zoran Jankovič, Lučka Kajfež Bogataj, Katarina Kresal, France Bučar.

  Slovenka leta je Neža Maurer. Gorenjski glas,   torek , 27. januar 2009
  Neža Maurer (78) pesnica, pisateljica, urednica in pedagoginja je bila izbrana za Slovenko leta. Lani je nagrado dobila Lilijana Kornhauser, pediatrinja. Med kandidatkami sta bili tudi Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in Renata Salecl, profesorica in raziskovalka. (Poglejte s pomočjo Google (s Prve strai  in "Najdi na tej strani", kaj smo o njih povzeli na www.uni-kakovost.net , zlasti na učitelji in drugo osebje / teachers ! B.M.)

  Brezperspektivnost mladih raziskovalcev. Spodbujanje znanosti po slovensko. Gregor Anderluh. Uroš Petrovič. Delo, 29.1.2009
  V Sloveniji imamo perspektivne študente naravoslovja, kompetentne mentorje in institucije. Vendar naše raziskovalne skupine ne dosegajo tako izjemnih rezultatov v svetovnem merilu, kot bi radi predstavili zagovorniki sedanjega sistema te dejavnosti.
  Premalo je možnosti za razvoj kariere mladih znanstvenikov, niti ustreznih razpisov za projekte. Mladi doktorji znanosti so lahko veseli, če jih starejši vključijo v svoje skupine, zasedajo pravilno slabše plačana delovna mesta; primer so asistenti z doktoratom na UL.
  Po merilih ARRS , ki favorizora starejše raziskovalce,  so lahko mentorji mladim raziskovalcem mejo stari najmanj 45 le, sveži doktorji znanosti pa 4 leta po doktoratu ne morejo kandidirati za mentorje.
  Problem je kandidiranje za mednarodne projekte, saj mora določena sredstva prispevati tudi Slovenija, z raziskovalno opremo...
  Več držav Eu namenja dodatna sredstva za mlajše znanstvenike, npr. s posebnimi razpisi za tiste z opravljenimi podoktorskimi projekti.
  Pri nas z razpisom namenimo nekaj  denarja za uveljavljene raziskovalce iz tujine, ki delajo z našimi in potem objavijo delo v tuji reviji. Slovenski raziskovalci  so sposobni objavljati tudi sami, npr. prof. Muševič s skupino v Science (2006), prof. Jerala s skupino v Natural Structural and Molecular Biology. Potrebno bi bilo dati možnost "postavitve samostojnega in neodvisnega raziskovalnega programa za mlade znanstvenike.
  Avotrja (z BF UL) menita, da "nujno potrebujemo tako obstoječo, kot tudi novo znanstveno in izobraževalno infrastrukturo, s stabilnim financiranjem.
  Zakaj Kristjan Haule ne more dobiti službe v Sloveniji?
  K. Haule je diplomiral 1997, doktoriral iz fizike 2002 na FMF UL, bil do 2003 na podoktorskem usposabljanju v ZDA. Pridobil je podoktorski projekt v Sloveniji, a po merilih ARRS ni mogel biti njegov nosilec. Po izteku projekta ni mogel dobiti novega, vrnil se je v ZDA, objavljal v revijah Nature, Science in Physichal Rewiew Letters in dobil že veliko priznanj za znanstveno delo. Ima več ponudb za delo na tujih univerzah, a želi se vrniti v Slovenijo. Doslej je bil že trikrat zavrnjen kot prosilec za službo.

  Prvi ikubator v JV Sloveniji. M.L.S., Kočevski list, 29.1.2009
  V Kočevju so ustanovili podjetniški inkubator (PIK). Na občinskem svetu sta pomen inkubatorjev predstavila Franc Solina, dekan FRI UL in Ivan Prebil FS UL.

  Premaknili smo celo vrsto zabetoniranih problemov. M.B., Demokracija, 29.1.2009
  Aleksander Zorn (*1947, od 1948 živi v Ljubljani), 1973 diplomiral svetovno književnost in literarno teorijo na FF UL, dejavno sodeloval v študentskem gibanju, uredništvih revij, od 1974 dramaturg v Gleju, nato pri Viba filmu, svoboden književnik, v član ustanovnega uredništva Nove revije in aktiven pri njenih dejavnostih, urednik pri Mladinski knjigi, ustanavljal Slovenski kongres, kot predsednik Kulturnega foruma od 1995 do 1999 prirejal razprave o kulturi, avtor zapisov o tranzicijskih časih. Državni sekretar predsednika vlade J. Janša (zadolžen tudi za državne proslave). Zdaj poslanec SDS in dejaven s strokovnem svetu SDS.
  V daljšem pogovoru pravi, da je vladi J. Janše le delno uspelo uresničiti "sproščeno Slovenijo". "Naleteli smo na hud odpor v javnosti, če smo premikali kakšne stvari", na težave z državno upravo. "Premaknili smo celo vrsto zabetoniranih stvari in predsodkov, /.../ Lotili smo se velikega problema slovenske tranzicije". Na vprašanje, če se je v vladi počutil "kot  del totalitarnega stroja" pravi, da ne, pač pa "kot del delujočega, naoljenega stroja, ki teče v novem ritmu."
  Na vprašanje o "izbrisu" Nove univerze in pritiskih na Študijski center za narodno spravo pravi:
  "Privatizacija univerz je pri nas naletela na strahoten odpor. To je ukrep, po katerem naj se univerza spet vodi iz enega centra. Bodisi organizacijskega, bodisi fevdno oblastniškega in ideološkega. Tako bi imeli v rokah visoko šolstvo, ki bi si ga podredili, podobno kot v preteklosti celotno državno upravo. Pa še na vseh univerzah bi "izdelovali" same FDV-jevce".
  Glede očitkov J. Janši, ki jih je zapisal "publicist, profesor in psihoanalitik na FDV Vlado Miheljak" pravi, da gre za  politično propagando po volitvah, "koalicijski kolumnistični piar", ki mu ne pripisuje posebne miselne teže. Tranzicijski levici je uspelo zmagati na volitvah z idejami, ki jih je ukradla Zboru za republiko, oplemenitenimi s skonstruiranimi lažmi, ki jih je plasirala v tujino, npr. o Patrii.

  Pri iskanju podatkov iz preteklosti je tudi negativen odgovor pozitiven. Dnevnik 2, Peter Skoberne.   Sobotna priloga, Delo, 24.1.2009
  P. Skobrne (*1954) je diplomiral in doktoriral na biologiji BF UL, dela na varstvu narave kot podsekretar na ministrstvu za okolje in prostor in predava na BF, kjer je koordinator podiplomskega študija varstva narave. Je tudi diakon, laični katoliški duhovnik, ki pomaga pri liturgiji.
  Raziskuje tudi začetke varstva narave pri nas. Njegov mentor Tone Wraber ga je opozoril na pismi prvega nemškega naravovarstvenika  H.von Conwentza botaniku A. Paulinu, v začetku 20. stoletja. Vendar Pavlinovih odgovorov ni našel.  Leta 1907 so se oblikovale prve zamisli o Triglavskem narodnem parku in 1920 je država zavarovala Dolino Triglavskih jezer.
  V nadaljevanju dnevnika P.Skobrne piše o svojem delu, e-pošti, sestankih in delu s študenti. "Pomislite, kako odgovorite, ko vas predstojnik vpraša, ali ste že opravili dogovorjeno zadevo?"
  "Semester se bliža koncu, predavanja se že prevešajo v kolokvije in izpite. Preverjanje znanja je seveda huda mora za študente, za učitelje pa učna ura. Pisni izdelek ali ustni izpit študenta je zame ogledalo, kaj sem slabo razložil, čemu nisem dal pravega poudarka, pomaga pa mi tudi odkrivati način razmišljanja študentov. Prilagoditi se je treba novim tehnologijam in možnostim. V času našega študija smo iskali po knjižnicah, /.../ danes "prevladujejo internetni viri." Včasih je bilo težko priti do informacije, sedaj jih je preveč. "Učiti se je treba, kje in kako najti informacije ter, predvsem, kako jih znati izbrati, smotrno preveriti in kritično uporabiti. tehnika kopiraj/prilepi se sme uporabljati le skupaj s klasičnim možganskim hardverom!"

  O statusu lektorjev slovenskega jezika.  Šolski razgledi, 23.1.2009 
  Minister G. Golobič je na sprejemu za lektorje slovenščine na univerzah v tujini (teh je več kot 50) ugotovil, da je učenje slovenščine v porastu. Tudi UM in UP sta se odločili sodelovati pri mreži lektoratov, poleg UL. Vlada bo tudi letos imela posluh zanje in bo ob rebalansu proračuna zagotovila denar za ureditev njihovega statusa.
  B. Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je lektorje prosil, naj pomagajo pri vzpostavljanju stikov z izobraženci na tujem.

  Balažic kot strateg. B.M., Mladina, 23.1. 2009
  Milan Balažic predava na FDV UL teorijo politologije, znan je kot notranjepolitični analitik, pisal je knjige o zgodovini ZSMS, psihoanalizi politike, o filozofiji znanosti ipd. Sodeloval je tudi v projektu diplomatske akademije, ki je "nekdaj delovala pod streho FDV".  Nedavno je bil imenovan za sekretarja za strateške zadeve na zunanjem ministrstvu.

  Janez Bogataj. Etnolog.  U.Z., Nedelo,  nedelja, 25. januar 2009
  J. Bogataj je profesor na odd. za etnologijo FF UL in dejaven povsod, kjer potrebujejo etnološko znanje. Zdaj oživlja zamisel o Rokodelskem centru Slovenije. Novih izzivov se ne brani.

  Dekan ali Superman? M.P.,  Mladina, 23. 1.2009
  Nekateri dekani in profesorji UL imajo večjo plačo o d predsednika vlade. Najvišja bruto plača je bila decembra 2008 na FDV 8216 evrov, na FGG 8175, na FE 8004, na FFFK 6296 evrov. Večinoma gre za dekane, ki imajo poleg redne plače lahko še dodatke za položaj, mentorstvo, redno delovno uspešnost, za povečan obseg dela, tržno uspešnost, pedagoško nadobremenitev, izjemno uspešnost, dopolnilno delo in za tržne nadure. Poleg plače za pedagoško delo plača prihaja še iz agencije za raziskovalno dejavnost in iz tržne dejavnosti fakultete, tudi predavanja izrednim študentom.  Primer profesorjev FGG in MF, ki sta imela toliko nadur, da sta v novembru delala povprečno 12 oz. 14 ure na dan. I. Lukšič je na FDV s predavanji izrednim v 2008 dobil 23 tisoč evrov, največ med aktualnimi ministri.

  S TVP do tehnološkega preskoka. B.P.,  Delo FT, 26.1.2009  ponedeljek, 26. januar 2009
  Za področju tehnologije vodenja procesov (TVP) Slovenija zaostaja za 5-15 let. Na lestvicah tehnološke razvitosti nazadujemo, vzrok je tudi v akademskih in raziskovalnih ustanovah, pravi Zoran Marinšek, INEA. Ob visoki ravni raziskav pri nas ostaja prenos rezultatov v gospodarstvo podpovprečen. Meni, da je vzrok avtarkičnost teh ustanov, ki niso vpete v nacionalne cilje tehnološkega napredka, kajti merilo uspešnosti ostaja znanstvena odličnost, ozko definirana z objavami. Tako predlog meril za volitve v nazive učiteljev UL ne podpira sodelovanja z gospodarstvom. Agencija za raziskovanje ARRS pa ima način ocenjevanja programov, projektov in kandidatov za mentorje mladih raziskovalcev, ki daje prednost "povprečnemu znanstveniku, ki nima nobenih aplikativnih rezultatov", pred "v sodelovanje z gospodarstvo usmerjenim raziskovalcem, ki ima zaradi tega manj znanstvenih rezultatov".

  V pozabi umrli genij. (Milan Vidmar). Helena Kos - rojena Vidmar, pisma, Mladina, 23.1. 2009
  Sorodnica M. Vidmarja opozarja na neumnosti o M. Vidmarju v Mladini št. 1, 2009.
  Ni bil otrok bogate ljubljanske družine, pač pa dežnikar, ki je naprej z Iga z vozičkom prihajal v Ljubljano, nato pa je kupil majhno delavnico, kjer je nekaj časa tudi stanovala številna družina. M. Vidmar ke svoje življenje je posvečal znanosti in šahu, bil je svetovni prvak v dopisnem šahu. Ni bil tovarnar. Pred 2. vojno je služil kot inženir v raznih firmah, bil je univerzitetni profesor, po vojni je sodeloval pri elektrifikaciji Slovenije in bil ustanovitelj "elektroinštituta Milan Vidmar". Bil je "široko  izobraževan in slaven - a ne kot salonski lev, temveč kot vrhunski strokovnjak". Kot predsednik SAZU je med 2. sv. vojno "v času okupacije marsikomu rešil življenje ali ga rešil internacije, česar pa ni nikoli razglašal ali se hvalil s tem".
  "Preprečil je tudi ukinitev komaj dobro rojene univerze v takratni kraljevini Jugoslaviji". (Glej o tem prispevek B. Jezernika, Delo, 10.1.2009, povzeto na  http://www.uni-kakovost.net/ArhivUL.asp , B.M.)

  Čas za solidarizem. J.L., Polet, 22.1.2009
  Daljši pogovor s Franjom Štiblarjem, avtorjem knjige: Svetovna kriza in Slovenci.

  Spoštovana ministrica za javno upravo, ga. Irma Pavlinič Krebs!  Goran Iskrić, Vaša pošta, Dnevnik, 26.1.2009  ponedeljek, 26. januar 2009
  G. Iskrič, sindikalni zaupnik SVIZ PeF UL piše o plačnih nesorazmerjih med zaposlenimi na univerzi in drugod. Asistenti z magisterijem na PeF ima nižjo plačo kot vrgojiteljica v vrtcu, ki je končala višješolski študij na tej fakulteti. Asistent lahko izgubi službo, če se vsakih nekaj let ne habilitira. Na PeF je 32 asistentov z doktoratom znanosti, ki so uvrščeni nižje od 40. plačnega razreda, v osnovni šoli pa je učitelj svetovalec uvrščen v 40. razred. S fakultete je pravkar odšla mlada perspektivna asistentka z magisterijem - v javno upravo, kjer bo imela za 10. razredov večjo plačo, pisarno in delavnik brez vaj v popoldanskem času.
  Javni uslužbenci smo nekaj let zaostajali pri plačah  in nepravično je, da moramo sedaj mi plačevati ceno finančne krize z zadrževanjem usklajevanja plač.
  Odgovor na odprto pismo. Miran Koren, Vaša pošta, Dnevnik, 27.1.2009  torek , 27. januar 2009
  Vodja službe za odnose z javnostjo ministrstva za javno upravo odgovarja G. Iskriču (Dnevnik, 23.1.2009). Opravičuje se za zamudo pri odgovoru na e-pismo, na ministrstvu imajo zdaj veliko dela.
  Vlada je sklenila do 28.2.2009 zbrati vse pripombe resornih ministrstev glede plačnega sistema,  ki bodo podlaga za dopolnitve tega sistema. Pričajujejo, da bo sindikat pri tem sodeloval tudi z ministrstvom za visoko šolstvo.

  Vlada naj zniža plače v javnem sektorju. M.V., T.S., Finance,  sreda, 28. januar 2009
  Proračun naj bi znižali z nižanjem (ali zadržanjem) plač v javnem sektorju, menita Jože P. Damijan, Sašo Polanec (oba  EF UL), Rasto Ovin EPF UM predlaga varčevanje v javnem sektorju, Rado Pezdir, ekonomist predlaga evidenco prejemnikov socialnih pomoči, Davorin Kračun EPF UM predlaga spodbujanje zaposlovanja in gradnjo stanovanj, Zarjan Fabijančič EF UL pa ugodne razmere za poslovanje podjetnikov.

   

  Merila za nastavljanje in napredovanje univerzitetnih učiteljev - primer Nizozemske.   
  Predavanje s tem naslovom bo v sredo  28. januarja 2009, ob 18. uri v predavalnici 04 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana. .  
  Organizirata ga Društvo za visokošolsko didaktiko in Center za pedagoško izobraževanje FF UL.  
  Izvajalka  bo dr. Oliva Peeters, profesorica psihologije, je zaposlena na IOWO - Centru za raziskovanje in razvoj visokošolskega poučevanja Univerze v Nijmegnu na Nizozemskem. Sodeluje pri zasnovi in izvedbi novega programa didaktičnega izpopolnjevanja za učitelje nizozemskih univerz.

  Univerza ga je izplačala. b.b. Žurnal24 Štajerska, 16.1.2009   petek, 16. januar 2009
  UM se bo sodno poravnala s profesorjem Dušanom Lesjakom, ki ga je EF 2002 odpustila, po odločitvi sodišča nezakonito. Delo je izgubil zaradi afere s kitajskimi študenti.  Dobil bo odškodnino 63 tisoč evrov. (Glej več prispevkov na www.uni-kakovost.net ).

  Rektorju najvišja plača.  B.B.   Žurnal24 Štajerska, 16.1.2009   petek, 16. januar 2009
  Ivan Rozman, rektor UM ima najvišjo plačo med mariborskimi funkcionarji (6.022 evrov brutto, novembra 2008). Med državnimi funkcionarji je na 40. mestu. V Mariboru so med prvimi po plači tudi vodilni v zdravstvenih domovih in sodiščih.
  
  Pet predmetov Petra Gabrijelčiča.  S.Š., Delo, 16.1.2009   petek, 16. januar 2009
  P. Gabrijelčič, profesor in dekan FA UL, je med svoje priljubljene predmete uvrstil maketo novega (njegovega) mosta v Beogradu, stol kolega J. Suhadolca, zbirko skic pokojnega profesorja Mušiča, kitaro in japonski jedilni pribor.

  Jamnik najbolje plačan. Ma. K., Žurnal24, 16.1.2009
  V Ljubljani so imeli novembra 2008 najboljše brutto plače po podatkih Ajpesa:
  direktor Kemijskega inštituta (6.856 evrov), direkorji RTV in ljubljanskega festivala, predsednik višjega sodišča in
  dekan visoke šole za zdravstvo, ki je dobil 5.581 evrov, več kot rektorica UL (5.462).

  Pod skupno streho s pojočim profesorjem. A.C. Lady,  sreda, 21. januar 2009
  Rosvita Pesek, TV voditeljica  in Mitja Ferenc, profesor FF UL sta se odločila za življenje v skupnem domu; on se je preselil v njeno hišo.

  Brez duhovnosti ni prave znanosti. M.Č., Jana, 20.1.2009  torek , 20. januar 2009
  Tadeja Jere Lazanski, docentka na Turistici UP, predava tudi v Stockholmu in v Zagrebu, raziskuje sisteme in sistemsko mišljenje ter evolucijo človeške zavesti.
  "Vesela sem, da odkrivam stare modrosti in jih predajam naprej."

  Kam in kako po pomoč v duševni stiski. L.R., Delo, 19.1.2009 torek , 20. januar 2009
  Publikacija s tem naslovom je izdala Ozara Ljubljana. Namenjena je osebam, ki se spopadajo z duševno stisko in njihovim svojcem.

  Zaslužni prof. dr. Marjan Britovšek, 1923 - 2008. A.L., Delo, 15.1.2009

  Minister obljublja pomoč. Subvencije, volkovi in kraje na Krasu in Brkinih. D.G., Delo, 13.1.2009
  Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo se je v Senožečah srečal z  živinorejci. Njegovim obljubam so verjeli, ker je "kot dolgoletni dekan veterinarske fakultete (VF UL) in direktor Centra za sonaravno bivanje na Vremščici izjemno dobro seznanjen z razmerami.

  Vlado Dimovski. Portret tedna. B.T., Sobotna priloga, Delo, 10.1.2009
  V. Dimovski (48) je diplomirani ekonomist in filozof, od 1994 doktor menedžmenta in poslovnih financ. Od 1984 je na EF UL, vmes je bil tudi sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, minister za delo, ki je spodbujal socialni dialog, svetovalec makedonske vlade, Združenih narodov, leta 1997 je ustanovil Center za mednarodno konkurenčnost, idr. Ima objavljenih veliko del. Na podlagi teh referenc ga je predsednik vlade povabil v novi strateški svet za energetiko.

  Menedžment in kadri v kriznih razmerah. Zvone Vodovnik, Delo, 13.1.2009
  Z. Vodovnik, profesor UL in UP piše o pomenu  ravnanja z ljudmi, za kar so najbolj odgovorni tisti na najbolj vplivnih položajih. V Sloveniji je pravna ureditev dobra, a uresničevanje je slabo.

  Nekoč je moj dan. Luna Jurančič Šribar. Raziskovalka revščine in brezdomstva. Dnevnik (3).   Sobotna priloga, Delo, 10.1.2009
  L. Jurančič Š. (27) je kulturna antropologinja, po izobrazbi in načinu življenja, podiplomska študentska. Sodeluje v društvu Kralji ulice, raziskuje alternativne družbene sisteme in učenje iz izkušenj ljudi, ki os odrinjeni na rob. Združuje teorijo in prakso, akademsko sfero in terensko delo.
  Po nekajletnih izkušnjah ugotavlja, da je odnos državnih institucij do nevladnega sektorja vzvišen. Zaposleni v državnem aparatu se vedejo kot da delajo usluge "običajnim" ljudem, ne pa da so v službi državljanov. Že v študentskih dneh je doživela, da je glede projektov niso poslušali, podobno je zdaj, ko pride "žicat za podporo kakšnega projekta". Pogreša "običajen medčloveški stik", brez gledanja na uro. Na sestankih ima včasih občutek, da se je "vrnila v študentska leta, ko smo morali po hodniku loviti profesorje in profesorice, oni pa so jo v svoji prezasedenosti neusmiljeno mahali naprej". Spominja se dne, ko je hotela profesorja nekaj vprašati v zvezi s seminarsko. Sicer je nekaj odgovarjal, a se ni ustavil, nekaj časa je hodila v korak z njim, nato jo je preblisnilo - "komu na čast" mora vsa zadihana razlagati o seminarski in se je ustavila. profesor pa naprej in ne ve če in kdaj je opazil da mu je nehala slediti. Zavedati se je začela, "kako pomembno je gojiti enakovredne in spoštljive medčloveške odnose". Družbena razmerja se prevečkrat "ne vzpostavljajo na podlagi znanja, izkušenj, človekovega vložka", temveč na podlagi  drugih, ne tako cenjenih vrednot in spretnosti.
  Nevladna organizacija, skupnost, kjer ustvarja temelji "na drugačnih vrednotah, kot je ustvarjanje dobička" V njej se dogajajo čudeži, ki krepijo zaupanje v sočloveka. "Od dekleta, študentke, ki se odloči in v svoj dom povabi neznano brezdomko" do gospe, ki je brezdomcem v oporoki zapustila stanovanje. 2Treba je ustvarjati skupnosti, ki bodo neodvisne od države" in bodo temeljile na "medčloveških odnosih in drugačnih oblikah menjave" /.../ znanja, dobrin, spretnosti brez denarja".
  "Tudi kriza bo prekinila tok zaverovanosti v prekomerno proizvodnjo in potrošništvo", zadovoljstvo "bomo primorani iskati v drugih rečeh", spremeniti se bo morala mentaliteta, ponovno bomo morali "splesti pretrgane socialne vezi. /.../ Nekje v daljavi se svita bistvo. In sicer, da se lahko začnemo zgledovati po ljudeh, ki nimajo nič, obenem pa so ohranili vse. Človeškost. Gostoljubnost, zaupanje v sočloveka, občutek za sočloveka, čas za sočloveka, enakovredno menjavo, užitek in smisel v dajanju, ne le v kopičenju /.../". Ko se je začel sesuvati sistem prostega trga imajo na zahodu polna usta krize. A krize  oddaljenih dežel in ljudi, ki živijo na robu se nas niso tikale, dokler ni kriza potipala tistih z veliko moči, pri vrhu sistema. "Ljudje, ki so krizo zakuhali, je ne bodo mogli rešiti", piše Calente. Odgovornost za spremembo je torej na nas, "navadnih", "normalnih" - "ljudeh z ulice, študentkah, študentih, upokojencih, upokojenkah, delavcih, delavkah /.../".

  Predstavitev novih znanstvenih periodičnih publikacij Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo,
  v četrtek, 22. januarja 2009 ob 11:00 v knjigarni Konzorcij, Ljubljana.
  STRUKTURA FIKCIJE/HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE NA PERIFERIJI, ČKZ št. 233:
  Katarina Majerhold in Mirt Komel sta uredila tematski blok »Struktura fikcije« v katerem avtorji ugotavljajo kako lahko fikcija proizvede malodane enake učinke realnosti kot sama realnost. Kakšen je status filozofije in retorike v politiki? Ali se sofisti vračajo kot filozofski svetovalci?
  V bloku »Humanistika in družboslovje na periferiji« sta Maja Breznik in Rastko Močnik uredila izsledke mednarodne primerjalne raziskave, ki je potekala v letih 2006 in 2007 v Avstriji, Bolgariji, Črni gori in Sloveniji. Avtorji ugotavljajo, da znanstvene politike v obravnavanih državah uveljavljajo zelo podobne vsebine, da je način uveljavljanja vsebin bolj ali manj enak ter da se tako uveljavlja ena sama, pretežno empiristična znanstvena paradigma in čedalje hujše epistemično enoumje.

  Janez Janša zdaj grozi še Vladu Miheljaku. R.P., Dnevnik, 13.1.2009
  J Janša, predsednik SDS in poslanec je s tožbo zagrozil V. Miheljaku, kolumnistu Dnevnika (profesor FDV UL, op. B.M.), ki naj bi ga zapisal neresnične in žaljive obtožbe na račun nekdanjega premiera.
  Na seznamu 9 toženih so tudi A. Rop,  D. Kos, A. Lucu in S. Ziherl, ki jih prav tako omenjamo na spletni strani www.uni-kakovost.net .

  Vse najboljše Slavko, Petra in vsi ostali.  Jubileji. Okrogli v letu, ki je pred nami. A. Ž., Nedeljski, 11.1.2009
  Letos bodo devetdesetletnico praznovali tudi: Miha Košak, profesor, ki je 1965 prvi pri nas vsadil srčni vzpodbujevalnik.
  Osemdesetlet bodo dopolnili tudi Sergej Pavlin, arhitekt, Branko Elsner, nogometni trener in Slavko Avsenik.
  Med 70-letniki sta tudi gledališčnika Boris Cavazza in Dušan Jovanović.
  60 let so (že?) dopolnili tudi Pavle Gantar, predsednik DZ, Rado Bohinc, rektor UP in Slavoj Žižek, ki je pred štirimi leti presenetil s poroko z Analio Houine, 30-let mlajšo manekenko in filozofinjo iz Buenos Airesa.

  "Zaplet je povsem formalne narave. Tine Hribar še ni zaslužni profesor. J.K., Delo, 14.1.2009
  UL ni podelila naziva zaslužni profesor T. Hribarju, filozofu, akademiku. Rektorica A. Kocijančič je pojasnila, da ta naziv dobijo upokojeni profesorji, T. Hribar pa biol v času odločanja o tem v pogodbenem delovnem razmerju s FF UL.

  Sindikati pričakujejo odpravo plačnih neskladij. J.K.S., Delo, 10.1.2009
  Minister G. Golobič se je sestal s predstavniki SVIZ in VIR. Po sestanku je B. Štrukelj, SVIZ menil, da se obeta dober nadaljnji dialog, tudi glede deleža financ za izobraževanje. Nujna je odprava vladne večine v upravnih odborih inštitutov.   SVIZ in VIR nasprotujeta predlaganemu zakonu o univerzi.
  G. Golobič je povedal, da se je že prejšnja vlada zavezala odpraviti najizrazitejša plačna neskladja npr. pri asistentih z doktorati. Znanje, znanost in učenje so pomembni nosilci prihodnjega razvoja. Sindikate je povabil k pripravi sprememb zakonodaje.  Za 2009  so v programu ministrstva spremembe visokošolskega zakona, ni pa zakona o univerzi, kjer je razprava še povsem v začetku.  Ključna je zagotovitev agencije za visokošolsko kakovost.. Upa, da bomo v prihodnjih letih dobili "tudi kakovosten zakon o univerzi".

  Optimistični začetki in trdna zagotovila. S.M. Svizove strani,  Šolski razgledi, 9.1.2009
  Na prvem srečanju s predstavniki sindikata SVIZ je šolski minister I. Lukšič povedal, da bodo ministrstva s sindikati evidentirali težave novega plačnega sistema v javnem sektorju. Posamezne skupine zaposlenih in celotna skupina "J" so v slabšem položaju. Sindikalni predstavniki so opozorili tudi na preveliko zaposlovanje za določen čas v šolstvu.
  Prvi sestanek Sviza z novim ministrom za visoko šolstvo.  Svizove strani,  Šolski razgledi, 9.1.2009
  Sindikat je predlagal ministru G. Golobiču pogovor o učinkih plačnega sistema v visokem šolstvu in znanosti, sestavi upravnih odborov inštitutov ter o novem zakonu o univerzi.

  Vid Pečjak - osemdesetletnik. Marko Polič, Janek Musek.  Šolski razgledi, 9.1.2009

  Srednjeveški Dubrovnik je z diplomacijo in dobro denarno politiko premagal vsako krizo. Zoisov nagrajenec za življenjsko delo.
  J.K.S., Sobotna priloga, Delo, 3.1.2009
  Ignacij Voje (82),  profesor FF UL je strokovnjak za srednjeveško zgodovino. Leta 1946 se je vpisal na študij zgodovine na FF. Pred vpisom ni vedel kaj ga čaka. Zaradi latinščine se je polovica sošolcev po prvem seminarju prepisala drugam. Njemu so pri latinščini pomagali kolegi, ki os končali klasično gimnazijo. Po diplomi so ga povabili, da ostane na fakulteti. Profesor Gregor Čremošnik ga je za doktorat usmeril v študij dubrovniške zgodovine, ki jo je na podlagi srednjeveških notarskih zapiskov pripravljal več kot desetletje. V dubrovniškem arhivu mu je poleg izobraženih arhivarjev pomagal beograjski profesor Jorj Tadić, ki je bil tudi njegov mentor pri doktoratu.
  U. Voje, Zoisov nagrajenec za 2008, je še pred dvema letoma učil na FF  UL, namesto ministra Simonitija. Med  študenti je bil zelo priljubljen. Zdaj pripravlja knjigo pisem profesorja G. Čremošnika in rad bi objavil še knjigo z zgodbami iz dubrovniške preteklosti.

  Najbolj vplivni Slovenci. 100 vplivnih Slovencev 2009. Silvester Šurla, Reporter, 5.1.2009
  Uredništvo revije je (tako kot lani Mag, op. B.M.) sestavila lestvico vplivnih Slovencev, "po moči njihovega položaja oz. funkcije in glede na našo subjektvino oceno njegovega neformalnega vpliva v družbi". Avtor, urednik piše, da se je je politična elita  zamenjala v zadnjem desetletju že trikrat (ob nastopih vlad 2000, 2004 in konec 2008). Vse vplivnejši so tudi najbogatejši.     V nadaljevanju navajamo le tiste, ki jih omenjamo tudi na spletni strani www.uni-kakovost.net:
  Priporočamo, da s pomočjo brskalnika Google, s Prve strani in "Najdi na tej strani" pogledate prispevke, kjer so omenjeni:
  1. B. Pahor, 2. G. Golobič, 3. Z. Jankovič, 4. J. Janša, 5. M. Kučan, 6. D. Turk, 7. M.M. Cvikl, 8. M. Gaspari, 9. P. Gantar,
  10. K. Kresal, 11. M. Lahovnik, /.../ 13. I. Lukšič, 14. J. Colarič, 15. F. Križanič, 16. D. Veselinovič, /.../
  21. A. Rop, /.../ 23. B. Kordež, 24. I. Bavčar, /.../ 26. A. Zalar, 27. D. Semolič, 28. J. Potočnik, /.../
  30. P. Vlačič, 31. M. Širca, 32. Marko Kranjec, /.../34. B. Brezigar, /.../39. Z. Jelinčič, /.../
  41. L. Jelušič, /.../ 45. A. Uran, /.../ 47. G. Virant, /.../ 49. P. Jambrek, /.../  53. F. Arhar, /.../ 59. M. Zver, /.../ 61. D. Jančar, /.../
  63. J. Školč, 64. D. Purg, 65. E. Svetlik, /.../ 67. S. Žižek, /.../ 69. D. Rupel, /.../ 72. J. Škrabec, /.../ 74. S. Hribar, 75. F. Bučar, 76. N. Pirc Musar, /.../ 79. T. Fink,
   80. B. Meh, 81. V. Miheljak, 82. A. Stres, 83. Z. Čebašek Travnik, 84. L. Peterle, /.../ 86. Bojan Šrot, 87. B. Grims, /.../ 89. R. Pirnat, /.../
  91. A. Kocijančič, 92. V. Dimovski, /.../ 96. F. Kangler, 97. J. Kocijančič, /.../ 99. L. Novak, /.../.
  Ime tedna: Branimir Štrukelj. B.K.C., Reporter, 5.1.2009

  Ziherlovi dnevi. Debate. V.Miheljak, Dnevnik, 7.1.2009
  Potem, ko je J. Janša,  tožil dr. Slavka Ziherla, podpredsednika LDS zaradi njegove izjave, da je bivši predsednik vlade "s svojim načinom vladanja marsikatero liberalno oz. obče človeško vrednoto", predlaga kolumnist (tudi profesor FDV UL, op. B.M.), da bi ponovno organizirali t.i. Ziherlove dneve.  "To strokovno srečanje takratnega družboslovja je organizirala FPN, predhodnica FDV, ime je nosilo po dr. Borisu Ziherlu, "starosti slovenske sociologije /.../, ki je povezoval "politiko in teorijo družbe", trdo kritiziral takratno umetnost in zakoličil študij sociologije (pred 50 leti). Na Ziherlovih dnevih so sodelovali "praktično vsi vsi  delujoči družboslovci svojega obdobja", in danes se tega sramujejo današnji člani Zbora za republiko, danes manj izpostavljeni "demokrati" pa s ponosom kažejo svoje prispevke.
  V. Miheljak meni, da je avtoritarno naravo J.J. močno determiniral "partijski refleks". "Ni naključje, da je izbral študij obramboslovja na takratni FSPN, predhodnici današnje FDV. Danes se je študij oblikoval v eno od enakovrednih "civilnih" družboslovnih pedagoških in raziskovalnih disciplin, v njegovem času pa je bil režimski, z mnogimi vsiljenimi kadri nekdanje JLA v profesorskemu zboru." Na nekdanji FSPN je bila marsikaj zanimivega. "Po eni strani je bila že takratna naslednica višje partijske šole polna intelektualne hereze, po drugi strani pa je organizirala Ziherlove dneve.
  Kolumnist predlaga, da bi današnjo letno inventuro stanja politične kulture na slovenskem imenovali po psihiatru (S. Ziherlu), ne pa po marksističnemu filozofu. Novi premier bi npr. tam razgrnil "svoj program: s populizmom in demagogijo nad recesijo".

  Mini obvestila. Šolski razgledi, 9.1.2009
  Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo G. Golobič in minister odgovoren za Slovence v zamejstvu B. Žekš sta 22.12.2008 sprejela lektorje slovenskega jezika na univerzah v tujini. Zavzela sta se za ureditev njihovega statusa.

  Bogomir Kovač predsednik KAS. bah, Dnevnik, 7.1.2009
  Vlada je ustanovila kadrovsko akreditacijski svet (KAS) kot posvetovalno telo pri predlogih za člane nadzornih svetov in uprav v podjetjih v večinski državni lasti. V njem so Bogomir Kovač (EF UL), B. Bratina, J. Glazer, S. Hribar Milič, Franc Jamšek, M. Pervanje in Danica Purg.

  Dokumentarec o kulturologiji. as, Dnevnik, 6.1.2009
  U. Lebar, T. Poljanec, I. Silič in R. Govednik, kulturologi, diplomirani ali še ne diplomirani so posneli film A to je kulturologija?  Želeli so odkriti ali je k. znana, ali se jo pravilno razume in ali je o tem sploh treba govoriti in dati večjo prepoznavnost vedi, ki je analitik sodobne kulture. Pogovarjali so se s tvorci k. dr. D. Ruplom, dr. A. Debeljakom, dr. M. Velikonjo, dr. P. Stankovičem, dr. K. Šterk in še kom.
  Študijski program k. (FDV UL, op. BM) je mešanica antropologije, kulturnih študij, religiologije in izrezov iz sociologije in filozofije. Ponuja veliko izbirnost pri študiju, omogoča študentom spoznavanje z vrednotami, estetikami, religijami, življenjskimi slogi in identitetami.

  Živi polno in bogato življenje. Vid Pečjak - osemdesetletnik. M. Polič, J. Musek, Dnevnik 7.1.2009

  Javni uslužbenci in Pahorjeva vlada: odpuščanja niso izključena. M.Z., Dnevnik, 30.12.2008
  Na srečanju predstavnikov sindikatov  in vlade so se pogovarjali o kolektivni pogodbi o plačah v javnem sektorju. Vlada zaradi finančni težav predlaga upočasnitev vsklajevanja plač. Januarska uskladitev bo stala državo 60 milijonov evrov, do 2010 pa bi potrebovali 450 milijonov. Skrajni ukrep bi bilo tudi odpuščanje ali celo zapiranje javnih zavodov. Sindikati niso zadovoljni, a so se pripravljeni pogajati.
  Vlada bo zamrznila plače direktorjem javnih zavodov. I.D., Dnevnik,  23.11.2008
  Za ublažitev finančne krize se direktorjem javnih zavodom s 1. januarjem plača ne ob povišala za 0,5%. Tako bodo prihranili 432.000 evrov. Pripravljajo tudi zamrznitev plač vsem javnim uslužbencem, tako da bi prestavili predvideno povečanje s 1. januarja na 1. september 2009. Tako bi prihranili letos 140 milijon evrov. Sindikati se s tem ne strinjajo in napovedujejo stavko.

  Zimsko šola iz visokošolske didaktike:  KAKO SPODBUDITI ŠTUDENTE K  AKTIVNEMU ŠTUDIJU,  26.1. - 28.1. 2009 na FF UL 
  Cilji in vsebine:   Razvijanje in uresničevanje  idej za spodbujanje študentov k čimbolj poglobljenemu in učinkovitemu študiju, seznanjanje ob praktičnih primerih z različnimi načini aktiviranja študentov na predavanjih, seminarjih, v skupinskem delu in s primernimi metodami preverjanja in   ocenjevanja.
  Izvajalka:  - dr. Oliva Peeters* - Univerza v Nijmegenu, Nizozemska v sodelovanju z:  - ddr. Barico Marentič Požarnik  in  - dr. Cirilo Peklaj - FF UL.
  Seminar bo potekal v angleščini, delo po skupinah pa tudi v slovenščini.
  Rok prijave: 23. december 2008
  Da bi bilo omogočeno vsem aktivno sodelovanje, je število mest omejeno na 25 udeležencev. V primeru prevelikega števila  kandidatov  bomo upoštevali vrstni red prijav.
  Kotizacija: 250 € + ddv
  Informacije:  lea.avgustin@ff.uni-lj.si
  * Dr. Oliva Peeters, profesorica psihologije, ima 25-letne izkušnje v organiziranju in izvajanju seminarjev za visokošolske učitelje različnih disciplin. Seminarji in druge  dejavnosti  profesorice (svetovanje, coaching, supervizija) so namenjene strokovni podpori univerzitetnim učiteljem in sodelavcem pri posodabljanju študija ter uveljavljanju novih metod in pristopov. Zaposlena je na IOWO  - Centru za raziskovanje in razvoj visokošolskega poučevanja Univerze v Nijmegnu na Nizozemskem.  Sodeluje pri zasnovi in izvedbi novega programa didaktičnega izpopolnjevanja za učitelje nizozemskih univerz. Pri nas je  uspešno izvedla  že dve poletni šoli na temo študijskih strategij in problemsko zasnovanega študija.

  Delova osebnost leta 2008. Delo,  četrtek, 18. december 2008
  Marko Kranjec, guverner banke Slovenije.
  Marko Mikuž, profesor FMF UL, Zoisov nagrajenec, dela na IJS in je vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu pri projektu hadronskega trkalnika LHC, kjer iščejo Higgsov bizon, zadnji manjkajoči osnovni delec.

  Prof. dr. Jože Straus, 70.letnik, Marko Ilešič, Delo, 27.12.2008
  J. (Joseph) Straus se je rodil v Trstu, v Mariboru končal osnovno šolo in gimnazijo, se vpisal na PF UL 1957 in diplomiral 1962 ter doktoriral leta 1968 na Ludvig-Maximillanovi univerzi v Munchnu. Štirideset let je deloval v Max Planc inštitutu na področju patentnega prava in intelektualne lastnine.  Leta 1986 je bil imenovan za rednega profesorja na PF UL, 1989 za profesorja na omenjeni univerzi v Munchnu; je tudi gostujoči profesor na večih univerzah.  Poleg predavanj na PF UL je bil mentor številnim magistrom in doktorjem, sodeloval je tudi pri pripravi zakonodaje na področju avtorskega prava in intelektualne lastnine. Od 1995 je  dopisni član SAZU, 2001 pa mu je UL podelila častni doktorat.

  Nepredvidljivi opisovalec. Predstavitev Mediteranskega brevirja. I.B., Delo, 20.12.2008
  Predrag Matvejević,  v svoji knjigi o Sredozemlju, ki je bila prevedena v mnoge jezike, zdaj ponovno tudi v slovenščino, piše za tiste, ki jih zanimajo "olive, kruh, vino, kis, ladje, kamni, zemljevidi, trgi, vetrovi"...
  Kot mladi univerzitetni asistent je bil tudi avtor Pogovorov s Krležo, kasneje zaradi drugačnega mišljenja od uradnega  17 let prostovoljni emigrant (v Parizu, Italiji, op. B.M.).  Zdajšnje stanje odnosov med Hrvaško in Slovenijo ga "ponižuje in žalosti".  Mali narodi morajo sicer braniti tradicijo, a pridejo trenutki, ko se je treba pred tradicijo zaščititi, pravi.
  Pride trenutek, ko se je treba varovati pred lastno tradicijo. Predrag Matvejević, pisatelj in publicist. Tanja Lesničar Pučko, Objektiv, Dnevnik, 27.12.2008
  P. Matvejević (*1923, Mostar) je začel univerzitetno kariero komparativista v Zagrebu, ki ga je zapustil 1991 po objavi teksta Gospodarji vojne, nadaljeval v  Franciji na Sorboni, kjer je doktoriral in predaval, tudi na College de France. (Ko je zgodovinar F. Braudel na Sorboni zagovarjal disertacijo, ga je opozoril, da v svojem delu ni omeni. osla, največjega konstruktorja Mediterana). Na rimski La Sapienzi je je dve leti predaval tudi slovensko književnost in pri rektorju in ministru dosegel, da niso ukinili slovenskega oddelka.  Prijateljeval je z E. Kocbekom, T. Kermaunerjem, C. Zlobcem, D. Ruplom, Objavil je 60 del v hrvaščini, francoščini in italijanščini. Ima častne doktorate štirih univerz, le domače ne.  Nedavno je v Ljubljani predstavil nov prevod knjige Mediteranski brevir.

  Če sem bila zraven, sem soodgovorna. Spomenka Hribar. U.Š.K., Objektiv, Dnevnik, 27.12.2008
  Spomenka Hribar je pred 1975 raziskovala moralne vrednote na Inštitutu za filozofijo in sociologijo (Ljubljana)  in vprašanja življenja in smrti na FSPN UL. Zaradi nasprotovanja "netolerantnemu protiklerikalizmu" so jo sodelavi Tribune (urejal jo je I. Bavčar) označili za "intelektualko, ki na zgodovino gleda kot na zgodovino razmišljanj in dalogov intelektualcev srednjih let, ne pa kot na razredni boj". Potem, ko je Boris Pahor objavil (1975) intervju z Edvardom Kocbekom, se je zavzela za "spravo s smrtjo" in leta 1983 v eseju Krivda in greh obsodila povojne poboje.  CK ZKS ji je očital, da se zavzema za domobrance, bila je takorekoč ekskomunicirana, v bran so jo vzeli le redki, npr. Pavel Gantar na "aktivu ZK na FSPN". Iz ZKS so jo izključili 1985.
  Ob aretaciji četverice (1988) je sodelovala v "Odboru za varstvo pravic Janeza Janše", ki se je preimenoval v "Odbor za varstvo človekovih pravic". ("Kar se danes dogaja ima svoj izvor v ustanovitvi Odbora", pravi).  Sodelovala je v osamosvojitvi Slovenije, a je ostala do osamosvojiteljev kritična. Leta 1992 se je upokojila kot poslanka. Po razpadu Demosa je objavila članek Zaustavite desnico in sodelovala v pripravi spravne slovesnosti v Rogu.  Leta 1996 je za Mladino dejala: "J.Janša smo postavili mi, Odbor za varstvo človekovih pravic, če ne bi ostal v svojem času anonimen kot Pučnik. Če sem bila zraven pri ustoličevanju, sem odgovorna za to, kar počne danes". O. J.J. je napisala knjigo Svet kot zarota.
  Ob branju poročila varuhinje človekovih pravic (2008) opozorila, da če se ta država "ne bo resneje lotila varovanja človekovih pravic, bomo morali ugotoviti, da smo se trudili zaman". Ključna problema  sta "ne(z)možnost novih generacij in monopolizacija orodij za sodelovanje v upravljanju družbe, ki so jo izvedli in jo vzdržujejo osamosvojitelji vseh barv". Mesec dni po nastopu nove vlade je za Mladino dejala, da je "Janša počel stvari, ki so po svoji logiki iz drugega, totalitarnega režima", očitala Boruti Pahorju "avtokratsko" nastopanje pred sodelavci, in ga hkrati podprla v njegovi prijaznosti do opozicije. 
  S. Hribar je za prispevek k strpnejšemu sobivanju dobila mednarodno novinarsko priznanje SEEMU, nedavno pa z možem zlati red zaslug za narod. Predsednik D. Turk je ob tem dejal, da sta z možem "pokazala, da imamo pri nas ljudi, ki znajo govoriti resnico tistim, ki imajo moč".

  Košček budističnega v Ljubljani. S.P., N.K., Delo, 19.12.2008
  Pogovor z lamo Shenpena Rinpoče, budističnim duhovnikom, ki vodi Dharmaling, budistično kongregacijo v Ljubljani. Budisti ne verjamejo v "enega Boga stvarnika, ampak v to, da ljudje sprejemajo svoje odločitve in na podlagi teh ustvarjajo svoje življenje". Ne spreobračajo ljudi, pomagajo jim, vnašajo modrost v vsakdanje življenje. "Ne želimo si nehati obstajati, ne iščemo niča, naš cilj je doseči razsvetljenje. Razsvetljenje je dobiti vse znanje, sredstva in modrost, da lahko potem pomagamo drugim. Želimo si, da bi bili, kolikor je le mogoče, del družbe."

  Pravilnik o raziskovalnih nazivih.
  Uradni list RS št. 126/2008 z dne 31. decembra 2008, Uredbeni del (PDF), <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008126.pdf>

  Sindikati proti zamrznitvi plačnega sistema v javnem sektorju. Dnevnik, 17.12.2008
  Sindikati javnega sektorja opozarjajo vlado, naj ne spreminja dinamike uvajanja novega plačnega sistema in se tako odzvali na predlog delodajalskih organizacij za zamrznitev izvajanja zakona o plačah v javnem sektorju. 

  Memorandum sindikatov  ob finančni in gospodarski krizi - 19. december 2008
  Memorandum sindikalnih zvez in konfederacij sindikatov Slovenije (ob finančni in gospodarski krizi)
  v PDF:  <http://www.sviz.si/files/aktualno/novice/18-12-08/MemorandumKonfederacijDEC2008.pdf>

  Osnutek zakona o univerzah za SVIZ nesprejemljiv. jas, Večer,  sreda, 17. december 2008
  O osnutku zakona o univerzah, ki nastaja v rektorski konferenci ima sindikat SVIZ kritično stališče.
  K pripravi sindikati niso bili povabljeni, kar je v nasprotju z načelom partnerstva.
  Osnutek uvaja v delovanje univerz izrazito tržne elemente. Zmanjšuje se vpliv zaposlenih, ki v nadzornem organu nimajo predstavnika. Zaposlene na univerzi izvzema iz sistema plač v javnem sektorju, o plačah bi odločale univerze glede na dobljena sredstva iz proračuna, ne predvideva kolektivih pogodb na ravni univerze in širi možnosti zaposlovanja za določen čas.   SVIZ predlaga sestanek visokošolskih partnerjev.
  SVIZ: Osnutek zakona o univerzi je nesprejemljiv, STA, splet,
  SVIZ je kritičen do urejanja plačnih razmerij v osnutku, saj bi univerze oblikovale plače glede na ponudbo in povpraševanje na trgu delovne sile in glede na sredstva iz proračuna. IO tega sindikata rektorski konferenci predlaga umik osnutka in razpravo partnerjev "o potrebnosti oblikovanja posebnega zakona za univerze".

  Komunikacija mora biti jasna in usklajena. J.P., Dnevnik, 13.12.2008
  Natalija Postružnik, predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi govori o pomenu komuniciranja z vsemi deležniki in o spreminjajoči se vlogi komunikatorjev. V krizne razmere so priložnost, da si podjetje pridobi kredibilnost, zaupanje. Pozornost menežerjev mora biti usmerjena na najboljše zaposlene, povedati jim je treba, da računajo nanje, da bodo kot partnerji iskali najboljše rešitve. Pomembna je komunikacija s sindikati. Treba je spremljati in meriti uspešnost komuniciranja, vendar pa vsega ne moremo meriti. Einstein: "Not everything that count can be counted, and not everything that can be counted, count."
  Na EF UL so dokazali, da so podjetja, ki odlično upravljajo trikotnik - človeški viri - inoviranje - trženje - petkrat bolj uspešna kot "povprečna". "Vsi ti trije procesi so odvisni od ljudi". Ljudje morajo imeti "občutek, da je tisto, kar počnejo, dobro za podjetje". Brez "povezovanja, učenja na dobrih primerih in izmenjave" ne gre. Ni treba vsega izumljati na novo.

  Izgorevanju v obdobju krize najbolj podvrženi "preživevci". N.O., Dnevnik, 15.12.2008
  Znake izgorelosti naj bi imela polovica slovenskih delavcev. V gospodarski krizi so najbolj ogroženi tisti, ki bodo delo obdržali.
  M. Dodič Fikfak, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, pravi, da se z izgorelostjo (burn out, B.M.) najpogosteje srečujejo idealisti, ki verjamejo, da s svojim znanjem in sposobnostjo lahko spremenijo svet, garači, vodje in superženske, ki želijo biti hkrati uspešne na poslovnem področju, odlične mame in dobre žene. Pred leti so bili med ogroženimi poklici zdravniki, medicinske sestre in socialni delavci, zdaj ni več varnih poklicev. Najbolj so izpostavljeni vodilni v podjetjih "in kar je slovenska posebnost v svetovnem merilu - študentje in dijaki".
  Poleg drugih okoliščin vpliva tudi vzgoja: "Zahtevni starši otroku vcepijo pravilo, da je dober samo takrat, ko zadovolji potrebe drugega, ne pa svojih lastnih." Ti ljidje so odgovorni in zavzeti delavci, skrbni partnerji, starši. "Problem pa se pojavi, ker temeljne potrebe takšne osebe ostanejo nezadovoljene, energetske rezerve pa vse bolj izčrpane".
  Od prvih znakov do zloma lahko mine 20 let. Najprej se pokaže izčrpanost, ki je ne priznavamo in se odzovemo s še večjo aktivnostjo, sledi stopnja ujetosti, občutki krivde, zmanjševanje samopodobe, vedno močnejši psihični in psihosomatski znaki. "Tik pred adrenalinskim zlomom se delavec največkrat še vedno trudi, da bi bil še naprej videti aktiven, vendar se ne more več prilagajati spremenjenim okoliščinam, sledi adrenalinski zlom, skoraj popolna izguba energije, velik psihofizični in nevrološki zlom, ki ga pogosto spremljajo depresije in anksiozni simptomi" (t.j. tesnoba, op. B.M.).

  Brezposelnost kruši samopodobo in uničuje družine. M.Č.Č., Dnevnik, 17.12.2008
  Pogovor: Argio Sabadin, profesor psihologije dela in organizacije na FF UL.
  Brezposelnost je naprej šok, nato prizadene optimizem in samozavest, sledi pesimizem in tesnoba, dvom, da bo človek sploh dobil službo, brezup in na koncu po približno dveh letih prilagoditev in vdanost v usodo. Pogosto pomeni  veliko psihično stisko, o kateri piše v številnih revijah in spletnih straneh, tam so na voljo naslovi za pomoč.
  "Ljudje se obdobju brezposelnosti prilagodijo tudi tako, da se ukvarjajo s hobiji, širijo socialno mrežo, delajo prostovoljno, prevzamejo nove naloge v okviru družine, se dodatno izobražujejo ipd. "

  Prejšnja vlada kot uradnike zaposlila kar 60 političnih kadrov. R.P., Dnevnik,  torek, 16. december 200
  Vlada je naredila seznam uslužbencev v kabinetih ministrstev, ki so pod prejšnjo vlado tam dobili službe V času prejšnje vlade je bilo zaposlenih 143 "kabinetnih ljudi", vezanih na mandat ministra. 60 jih je dobilo uradniške službe (39 zaposlilo za nedoločen čas, 21 za določen čas) 38 pa so bile izplačane odpravnine v višini treh plač. Rekorderji pri zaposlovanju svojih kadrov so Janša, Bajuk (7), Kucler Dolinar (7) Iztok Jarc (6) (Navedeno je število novih zaposlitev po jesenskih volitvah 2008). 
  Golobič: ne gre za poimenski seznam na novo zaposlenih na ministrstvih. STA, splet,  petek, 12. december 2008
  Minister Golobič je zavrnil očitke, da je vlada naročila izdelavo seznamov novo zaposlenih v obdobju prejšnje vlade ampak le statistični pregled "kolik ljudi in kdaj, ne pa kdo".

  Golobičeve spletke. B.K.C., Reporter,   ponedeljek, 15. december 2008
  Nataša Furman, uslužbenka MVZT, ki je vodila vpis Nove univerze v razvid se je znašla v "vrtiljaku kadrovskih zamenjav in pritiskov". Eva Irgl, poslanka in predsednica komisije za peticije DZ je pisala G. Golobiču in varuhinji človekovih pravic Z. Čebašek T. zaradi "zastraševanja, teroriziranja, šikaniranja in diskriminiranja javnih uslužbencev" in navedla primer Furlanove.
  V imenu ustanoviteljev NU je Miha Pogačnik v odprtem pismu opozoril na nedopustne pritiske državnega sekretarja pluta na Furlanovo in na onemogočanje vstopa na MVZT M. Kucler D., ki se je morala tja "prebiti le skozi kletne prostore".
  Preobrazba: Gregor  Golobič. Politično šikaniranje. Reporter,   ponedeljek, 15. december 2008
  Minister G. Golobič zavrača očitke o šikaniranju uslužbenke MVZT. Državni sekretar je moral sporočiti postopek ugotavljanja, kako je prišlo do vpisa NU v razvid. Furmanova, ki je vpis vodila, je dobila priložnost, da v poročilu pove, kako je to potekalo, to ni bilo šikaniranje, "notranje ugotavljanje stanja se bo nadaljevalo". "Poročilo uslužbenke sem preletel in mislim, da je pomanjkljivo. Zaradi tega se bom z njo tudi osebno pogovoril".

  Prva v Sloveniji. Žurnal24 Štajerska,   sreda, 17. december 2008
  Majda Pajnkihar je bila na FZ UM izvoljena kot prva docentka s področja zdravstvene nege v Sloveniji.

  Podnebje je naš zaveznik. Kandidatka za Slovenko leta 2008. R.U., Jana, torek, 16. december 200
  Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je "odločna, močna ženska raziskovalnega duha". Zapletene klimatske probleme približa na razumljiv način. Uči nas "prevzeti  svoj del odgovornosti za ohranitev našega planeta in življenja na njem".

  Svetovno znani fizik. V.M. Demokracija,  četrtek, 11. december 2008
  Anton Peterlin je bil največji slovenski fizik 20. stoletja. SAZU in IJS sta o njem izdala obširen zbornik. Predstavitev njegovega življenja in dela.

  Pravni strokovnjaki v podporo Slovencem v Italiji.  M.Z., Dnevnik, 12.12.2008
  50 profesorjev in sodelavcev PF UL je v odprtem pismu pozvalo državne organe da posredujejo pri italijanskih oblasteh v zašito slovenske manjšine. (Fotografija. L. Bavcon, pobudnik pisma).

  V Natu vsi damo kaj; če ne damo sil, damo denar. Kaj damo rajši? Jelica Jelušič, ministrica za obrambo. D.K.,  Sobotna priloga, Delo, 13.12.2008
  J. Jelušič, ministrica za obrambo, je ohranila stike s staro službo,  še vedno predava, a manj. Na FDV UL se je na katedri za obramboslovje ukvarjala z vojsko, varnostjo, mednarodnimi odnosi. V nekem trenutku "postaviš samega sebe v precep. Toliko pripomb imaš in toliko ugotovitev, toliko ljudi si že srečal, da počasi postajaš del tega sistema". Obramba ni nekaj stalnega, treba je gledati naprej, zato bo vesela tudi kritike, zlasti mladih. "Slovenska vojska je prehodila neizmerno veliko pot; od teritorialne obrambe, ki je branila vsako njivo, smo prišli do poklicne vojske, ki je sposobna pomagati v kriznih razmerah doma in na tujem." Obrambni sistem je dobila v dobrem stanju, pravi. Sistem zaščite in reševanja deluje, vojska izpolnjuje svoje naloge, tudi na misijah. Upa, da bo čez štiri leta "sistem še bolj profesionalen, bolj strokoven in bolj etičen", s spoštovanjem "sotovarišev", pod/nad-rejenih, civilne javnosti in "svojega političnega nadzornika".
  Standarde strokovnosti mora doseči še več ljudi. "Strokovnjaki se niso dolžni politično omejevati, zato strokovni odgovori niso nujno tisti, ki so politično najkorektnejši. Politik pa je dolžan poiskati za politiko najboljšo rešitev (potrka po mizi). Nikakor pa se ne sme zgoditi, da vojaki začnejo razmišljati politično ali sprejemati politične odločitve".

  Včasih se država obnaša kot v silobranu pred varuhom Alenka Šelih, profesorica kazenskega prava.  U.Š.K., Dnevnik, 10.12.2008
  A. Šelih, akademkinja, PF UL meni, da politika ne spoštuje dovolj varuha človekovih pravic. Ta funkcija je nastala "na hitro, z zakonom", pred tem pa sta (konec 80') delovala Svet za varstvo človekovih pravic in Odbor za človekove pravice. Odbora sta bila "dobro sprejeta, ker sta oblast kritizirala". Takrat in v začetku 90' so bile človekove pravice razlog za spremembe v socialističnem taboru, "pravzaprav izrabljene za politične cilje". Koncept teh pravic pa je nastal prej, zaradi "groze druge svetovne vojne" ni spoznanja, da se tudi v pluralnosti "lahko znova zgodi kaj strašnega"; "tudi demokratična država lahko krši človekove pravice".
  Primer izbrisanih kaže, da politiki zaradi volitev niso naredili kar je treba. A politik je tisti, ki "misli na naslednje volitve, državnik pa tisti, ki misli na naslednje generacije".

  Dr. Gregor Virant, novi predsednik Zbora za republiko. B.M.,   Mladina, 12.12.2008
  V daljšem pogovoru je G. Virant, donedavna minister, povedal, da se vrača "v profesorske in svetovalne kroge". Sprejel je Jambrekovo ponudbo za vodenje Zora za republiko, da bi ostal v stiku "s politiko in z razpravami o širših družbenih vprašanjih".
  Glede zgodovinske kontinuitete političnih opcij je dejal, da Demos ni bil "kontinuiteta kolaboracije iz 2. sv. vojne".  "LDS pa ima kontinuiteto v ZSMS. To so bili študentje, ki so se uprli komunistom", pravi novinar. "ZSMS je bila v prejšnjem sistemu ena od monopolnih političnih organizacij", odgovarja G. Virant. "Ampak ta povezava s preddemokratičnim obdobjem danes ni več tako bistvena". V politiki sta se oblikovala dva pola, a to ni tradicionalno levo in desno. Levi (vladni) trojček podpira finančni kapital, tudi eden največjih kapitalistov Z. Janković.
  Za stranko SDS priporoča strategijo odprtosti. "Še posebej pri mladih generacijah. Te cenijo iskrenost, cenijo tudi, če si sposoben priznati napake. Zaprtost je prispevala k volilnem izidu, Janša je bolj zaprt človek. Pahor je zmagal zaradi odprte komunikacije z mediji, sindikati in drugimi skupinami.
  Na vprašanje o predlogu za odpravo izrednega študija pravi, da se bo moral novi minister za visoko šolstvo "pogovoriti s tisoči izrednih študentov". "če bo vlada našla denar, da bo vsem, ki se ne morejo vpisati v omejen redni študij, zagotovila brezplačen vpis, si bo zaslužila izredne čestitke. Če pa bodo ob omejenosti vpisa blokirali dodatno ponudbo bo hudo". Minister bi se moral pogovarjati tudi z "vodstvi fakultet, ki želijo to dodatno ponudbo".

  Zaslužki nove vlade. B.M., Mladina, 12.12.2008
  V času prejšnje vlade je bilo znano, da  "državni uradniki s poučevanjem ob koncu tedna zaradi načina organizacije izrednega študija zaslužijo toliko, kolikor znaša njihova redna plača. Prejšnji minister Gregor Virant je v času, ko je bil še državni sekretar z "učenjem na treh fakultetah"..."zaslužil več kot 48 tisoč evrov na leto.
  Iz članka o premoženju članov nove vlade povzemamo podatke o prihodku v 2007, posebej prihodke iz pedagoško-raziskovalnega dela ministrov - profesorjev.
  Boštjan Žekš: 131.000 evrov, od tega 58 tisoč za delo na MF UL, 37 tisoč za predsedovanje SAZU in 4,3 tisoč avtorskih honorarjev za raziskovanje na UNG.
  Milan Pogačnik: 80.500 evrov, od tega 66 tisoč plača na VF UL, 14,5 tisoč za pedagoško delo na podiplomskem študiju, kot vabljeni predavatelj in za izvedenska mnenja ter druga strokovna dela.
  Ivan Svetlik: 80.000 evrov, kar vključuje plačo na FDV UL, predavanja izrednim in podiplomskim študentom in 16,1 tisoč kot plačilo za sodelovanje z zunanjimi institucijami npr. CPI
  Igor Lukšič: 77.000, od tega 54 tisoč plače na FDV UL, 23 tisoč za predavanja rednim in izrednim ter podiplomskim študentom.
  Matej Lahovnik: 70.000 evrov, od tega 64 tisoč poslanske plače, 6 tisoč za predavanja in mentorstvo podiplomskim študentom na EF UL.
  Jelica Jelušič: 61.800 evrov, od tega 44 tisoč plača na FDV UL, 8 tisoč za predavanja izrednim in za raziskovanje ter 9,8 tisoč za izvajanje usposabljanj za MO.
  Patrick Vlačič: 49.000 evrov, od tega plača na FPP UL in 8,6 tisoč evrov za pogodbeno delo.

  Kritično pero politike. Vlado Miheljak. Intervju. A.K. Katedra, 2.12.2008
  V. Miheljak je profesor za socialno  in politično psihologijo na FDV UL. Pisal je kolumne v Mladini; Republiki, Sobotni prilogi Dela, danes v Dnevniku.  Politični analitik, ki ne prizanaša nikomur. Govori o političnem razvoju in strankah v Sloveniji po osamosvojitvi in danes, o ZDA in Obami, o novi vladi in medijih.

  Raziskovalec po duši. A.G., Žurnal Štajerska,  petek, 12. december 2008
  Dejan Zadravec, zgodovinar, je dobil priznanje zgodovinskega društva Maribor. "Imeti v rokah 400 let stare dokumente, jih raziskovati in pisati zgodovino, je zanimiva in odgovorna naloga".

  Biti v skupini "modercev" je velika čast. Dr. Žiga Turk. V.K., Demokracija, četrtek, 11. december 2008
  Ž. Turk, FGG UL je bil doslej minister zadolžen za razvoj, zdaj pa imenovan za sekretarja Skupine za premislek o prihodnosti EU. Skupina naj bi "idetificirala ključne teme in premike, s katerimi se bo EU soočala v letih 2020-2030. Med drugim bo morala modernizirati model "ekonomske uspešnosti in socialne odgovornosti, izboljšanja konkurenčnosti EU", s čimer se je "ukvarjal v okviru lizbonske strategije in trajnostnega razvoja".
  Slabe razmere lahko povzročijo, da so množice bolj naklonjene "demagoškim rešitvam in skrajnim političnim opcijam", grozi razpad varnostnega sistema ali kar celih držav. EU zagotavlja demokracijo in brani pred totalitarizmom. A "to dvoje mladim /.../ nič več ne pomeni. Mir in demokracija se jim zdita samoumevna", tudi enotni trg, denar in potovanje brez potnega lista.
  "Zmagovalci krize bodo tisti, ki bodo iz nje izšli s podjetji, ki bodo zmagovalci naslednje konjukture". Za Sovenijo  (njeno vlado) je to priložnost, da "iz nje izide z boljšimi podjetji, novimi visokotehnološkimi podjetji, prenovljena, hitrejša, ambicioznejša; kot motiv za ukrepe, ki v dobrih časih niso sprejemljivi." Prejšnja vlada je pripravila ukrepe za olajšave vlaganja v raziskave in razvoj, v investicije, naročila, delo...
  Državne intervencije morajo izboljšati delovanje trga, ne njegovega omejevanja. "Skrb za delovanje trga pa seveda predpostavlja tudi vzpostavitev preglednih razmer in pogojev za  pošteno tekmo".

  Teden Univerze v Ljubljani
  Novi redni profesorji 2008

  Zaslužni profesorji 2008

  Če resno jemlješ mnenja študentov si zmagovalec. J.S., J.J., Večer,   sobota, 6. december 2008
  Pogovor o zadovoljstvu študentov s študijem in pedagoškim delom na UL, UP in UM.
  Katja, FDV UL pravi, da "bolonja" ni prinesla toliko sprememb, kot se zdi navzven; preimenovali so se predmeti, v predavalnicah je še vedno nad sto študentov, dela se podobno kot prej, dodana je le obvezna prisotnost in pisne naloge, zato so študenti bolj obremenjeni. Ankete o profesorjih so neustrezne, tudi najslabši dobijo odlične ocene.
  Maja, PF UL meni, da so "dvojčki" in "trojčki" (več izpitov hkrati) nesmiselni.
  Teja, FF UL meni, da je po koncu predavanj je preveč izpitov hkrati, a najbolj jo moti pomanjkanje prostora v predavalnicah.
  Miha, izredni študent FŠ UL pravi, da je nedopustno, da se predavanja in vaje za redni in izredni študij izvajajo hkrati, dopoldan, kar onemogoča študij tistim, ki delajo. npr. kot profesionalni športniki, ob veliki šolnini.
  Na članicah vseh univerz se izvajajo študentske ankete o zadovoljstvu s študijem, ni pa podrobnejših raziskav o tem na ravni države, kot npr. v Nemčiji in V. Britaniji.
  Alenka Andrejašič, Služba za spremljanje in razvoj izobraževalne dejavnosti UP pravi, da so po novem pravilniku o anketah ocene profesorjev javno objavljene. V vprašalniku je 6 tematskih sklopov: pedagoško delo, strokovna praksa, študijska literatura, organiziranost fakultete. Študenti so najbolj zadovoljni s pedagoškim delom, izredni bolj kot redni, manj pa z literaturo in organiziranostjo, najmanj pa z referati za študente.
  Center  za socialno psihologijo FDV UL v svojem  poročilu o zadovoljstvu študentov štirih univerz (s kakovostjo in razumljivostjo predavanj, sodelovanju in odnosu profesorjev s študenti, vajami in seminarji, o pridobljenem znanju, študentskem referatu in izpitnimi roki; tabela z rezultati, vir ŠOS, vzorec in leto nista navedena, op. B.M.) ugotavlja,
  da je glede tega pri nas prva UL, nato UM, UP in UNG. Najbolj so zadovoljni slovenski študenti s predavanji in pripravljenostjo profesorjev ter njihovem odnosu do študentov, manj z vajami in seminarji in pridobljenim znanjem, študentskim referatom in najmanj z izpitnimi roki.
  Igor Tičar, dekan FERI UM pravi, da je na tehničnih fakultetah manj študentov na učitelja in več sodelovanja, izpitnih rokov pa  je pri nas več kot v tujini. S študenti je zadoviljen, a vsi niso enako sposobni.
  Željko Knez, dekan FKKT UM pravi, da na tehniške fakultete prihajajo vedno boljši maturanti. Tako kot I. Tičar meni, da se vsi študenti pri izpolnjevanju anket ne vedejo odgovorno. primer: Anketa je pokazala nezadovoljstvo z literaturo, a je bila hkrati izposoja v knjižnici majhna. Učitelj mora imeti vrhunsko znanje in tudi pedagoška znanja. Najbolj je vesel, ko se v predavalnici razvije diskusija. Problem je premalo denarja, saj s 2500-3500 evrov letno na študenta na tehniških fakultetah težko shajajo. V ZDA pride na študenta tudi 24.000 evrov, v Nemčiji 9.000.

  Sašo Polanec, ekonomist. Delo FT, 8.12.2008
  S. Polanec je prepričan, da bi z opustitvijo "Virantove reforme" lahko dobili boljše fakultete in učinkovitejša sodišča:
  "Ker želimo doseči višjo stopnjo razvitosti, je pomembno, da se kakovost visokega šolstva izboljša, in izločitev plač akademikov bo omogočala, da se tudi slovenske univerze začnejo na trgih dela akademikov potegovati za najboljše kadre." Podobno je tudi s sodniškimi poklici, meni, kjer se zaradi boljših plač odvetnikov, za sodnike odločajo slabši odvetniki.

  Profesor v politiki. Dr. Andrej Rus, sociolog ter pretepeni član državnega in ljubljanskega mestnega sveta.  T.G.,  Sobotna priloga, Delo,  sobota, 6. december 2008
  A. Rus (46, profesor FDV UL, doktorat na Columbia univ. NY, ZDA je bil  1985 med voditelji študentskega protesta, s katerim so zahtevali, da denar za subvencioniranje študentskih domov zagotovi država", ne pa od dela študentov preko ŠS.  Z bojkotom plačevanja stanarin so dosegli, da je zaslužek servisa dobila študentska organizacija - takratna Univerzitetna konferenca ZSMS (UK ZSMS).  Do tedaj obubožana ni marginalizirana UK ZSMS je s temi prilivi začela podpirati alternativne medije, kulturo, gibanja ne nazadnje tudi politične stranke. Novo vodstvo je izšlo iz študentskega bojkota, med njimi je bil idejni vodja A. Rus. Takrat je univerzitetna partijska (UK ZKS, op.B.M.) sprožila gonjo proti voditeljem bojkota, zato so poiskali zaščito znotraj organizacije ZSMS. Izvoljen je bil za člana predsedstva (ljubljanske)  študentske organizacije. Bil je tudi glavni urednik študentskega časnika Tribuna, ki je postala aktualen in kritičen časopis. Angažiral se je proti samoprispevku (oblika davka, zbiranje denarja za določene namene,  npr. za vrtce, šole..., op. B.M.) v Ljubljani, ki je na referendumu padel, čeprav so proti agitirali le študentski mediji. 1987 je na volitvah v ljubljanski študentski organizaciji (Op. slovenske ni bilo, B.M.) zmagala njegova lista, ne pa ekipa pod vodstvom Boruta Pahorja.
  Takrat je v kleti Kersnikove 4, kjer je domovala UK ZSMS, deloval klub K4, v 2. nadstropju poleg Tribune tudi Časopis za kritiko znanosti in Knjižnica revolucionarne teorije 8KRT), nekaj časa je imel tam pisarno Janez Janša, pa SDZ (Slovenska demokratska zveza, z D. Ruplom), Tomšičeva SDSS... Tam so se sestajali (tudi v stranišču, zaradi prisluškovanja) člani Odbora za varstvo človekovih pravic, po aretaciji Janše, Borštnerja in Tasiča.
  A. Rus je "vseskozi povezoval akademsko sfero z aktivističnimi gibanji", vodil je sekcijo Sociološkega društva za nova socialna gibanja, skrbel za mednarodne stike in povezave študentov sociologije. Kandidiral je na listi J. Janše za RK ZSMS, a je bil izvoljen Jožef Školč. A. Rus je bil sicer izvoljen za predstojnika Marksističnega centra (CK ZKS, op. B.M.), a funkcije ni prevzel, na njegovo mesto je stopil gregor Golobič. Odšel je v ZDA, tam doktoriral, se vrnil in zaposlil v Ljubljanski banki, začel na FDV UL predavati menedžment in voditi center za strateške in evalvacijske študije ter se sčasoma vrnil v politiko, tokrat ne na listi Janeza Janše. Zdaj je državni svetnik in svetnik v mestnem svetu v Ljubljani ter podpredsednik Zares, druge največje vladajoče stranke. neznanec ga je pred dnevi pretepel pred parlamentom. Upa, da je šlo za naključje, ne za politiko.

  Visoko šolstvo in znanost. Matjaž Gams, SVIZove strani, Šolski razgledi, 6.12.2008
  Predstavnik sindikata SVIZ piše o neuresničenih obljubah o povišanju plač in nepravilnostih novega plačnega sistema. Po 2002 so se plače v visokem šosltvu in znanosti znižale za 7% glede na inflacijo, pokojnine pa so za 15% večje. Zdaj zdravnik dobi do 30% več od svojega profesorja na MF, direktorji bolnišnic dvakrat več od dekana, rektorja ali direktorja inštituta. Zdravstvo je za plače dobilo 300 milijonov evrov, visoko šolstvo in znanost le pet.
  Obstoječe univerze oz. fakultete dobivajo vedno manj denarja, na račun odpiranja novih, rešujejo se z zmanjševanjem plač zaposlenih. Poleg tega se zelo povečuje obremenitev zaposlenih v tem področju, tudi več kot za 100%, višanju pogojev za napredovanje (objave). "Čeprav vodilni v tem vidijo skrb za bolj kakovostne dosežke, je to le še dodatna degradacija področja, saj izjemno otežuje napredovanje", v primerjavi z bolje plačanimi uradniki.
  Nesprejemljiva je "postopna degradacija odnosa do visokega znanja, ki smo ji bili priča v zadnjih nekaj letih". Vzpostaviti bo treba normalen odnos in dogovarjanje politike in predstavnikov visokega šolstva in znanosti.
  Čestitke novim ministrom s predlogi za sestanke.  SVIZ je predlagal ministru G. Golobiču, da bi izmenjali stališča o učinkih plačnega sistema, o sestavi upravnih odborov inštitutov, o razlagi Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost in o novem zakonu o univerzah.

  Ministrska strokovnost. Peter Lah, Finance,  petek, 5. december 2008
  P. Lah, jezuit in profesor komunikologije pravi, ob novem ministru, pravkar diplomiranem filozofu, da nič ne škodi, če človek kaj ve o svojem poslu in da "obvlada jezik politične stroke: moč". Večja je moč, večja je odgovornost, moč je treba uporabljati v javno korist.  Za tiste, ki obvladajo jezik moči velja, da je molk zlato.

  Pričevanje in vizija.  Aleš Debeljak,  Sobotna priloga, Delo, 6. 12. 2008
  Pesniki, pisatelji, umetniki in intelektualci pripovedujejo zgodbe o lastnem času in prostoru. Iz podedovanih simbolov razvijajo nove in ustvarjalno preoblikujejo pripovedi o doživetjih skupnosti in posameznika, da bralec postane in spozna - o "tebi zgodba govori". Tako ljudem pomagajo živeti "z neko mero individualne svobode in dostojanstva ter medsebojne avtonomije in spoštovanja".
  Drugačne pa so mrgoleče množice oglasov in reklam, izdelane "v znamenju trga, v imenu ponudbe in povpraševanja", v globalnem kapitalizmu. Tržna ekonomija priznava le tisto, kar se meri z njenim merilom, s tveganjem izgube in pridobitvijo dobička. Tudi knjiga postaja blago, prav tako umetnost. A je več od tega, izpolnjuje "nemogočo nalogo: predstavlja pričevanje o svojem času in prostoru, hkrati pa ju vizionarsko presega. Umetnina povezuje ustvarjalca z možnostjo za "smiselno kolektivno življenje". R. Williams: "Biti radikalen pomeni ustvarjati možnost za upanje, ne pa za prepričljivi cinizem." Samo tako lahko zgodba o času in prostoru postane verodostojna, ne zgolj tržno uspešna.

  Otipal sem poslednji Michelangelov kip. V oči so mi privrele solze. Evgen Bavčar, slepi fotograf.  U.Š.K.,  Objektiv, Dnevnik, 29.11.2008
  E. Bavčar (62), filozof in fotograf, oslepel kot otrok, civilna žrtev vojne, po gimnaziji diplomiral na FF UL, od 1972 živi v Parizu, 1976 doktoriral na Sorboni, gostujoči profesor na evropskih in ameriških univerzah. Predava o estetiki in problematiki slepih. Zavzema se za dostop slepih do  knjig (npr. v NUK in v digitalni obliki, tako kot v Kongresni knjižnici v ZDA.). Ko je študiral na UL je bilo le malo knjig  za slepe, pomagal si je s knjižnicami v Zurichu, Ženevi in Parizu.  Ko so kolegu Francozu so na Harvardu ponudili profesorsko mesto je dejal da je slep in so rekli: "Dobro, kaj torej potrebujete?"

  Umrl je direktor fotografije Vilko Filač. Ž.L. Delo,  četrtek, 27. november 2008
  V. Filač (1950-2008) je snemal filme z E. Kusturico, K. Godino, F. Štiglicem  in drugimi, tudi tujimi režiserji. Sedem let je na SGRFT UL poučeval filmsko kamero.

  Domorodec dvajsetega stoletja. Levi-Straus - prvih sto let. Mladen Dolar,  Sobotna priloga, Delo, 29.11.2008
  C. Levi-Starus, raziskovalec domorodskih kultur, je praznoval 100-letnico. V svojih knjigah (prevedene so: Oddaljeni pogled, Rasa in zgodovina, Divja misel)  piše o tem, da so te kulture "ključ za enigmo človekovega duha, tu se skrivajo vzvodi naše lastne družbenosti". Physis in thesis. Incest. Kulinarika. Miti.
  (Njegov) strukturalizem je imel zvezdne trenutke v 60' letih, Levi-Straus je bil utelešenje "neke miselne  revolucije, nekega iskanja, nekega gibanja, ki je do korenov spremenilo naše načine mišljenja." "Na mnoga leta, dragi Učitelj!", mu želi avtor, ki je poslušal njegova navdušujoča predavanja pred četrt stoletja na College de France.
  
  Srečanje z zgodovino iz prve roke. Boris Pahor, častni doktor Univerze v Ljubljani. A.Ž., Delo,
  B. Pahor, književnik iz Trsta, je kot prekoocenaska ladja, ki je iz rojstnega mesta odplula po svetu. Vprašanje identitete. Ohranimo svoje obraze. Sakralni odnos do jezika. Mladi mu verjamejo.

  Novi častni nazivi samo moškim. Univerza. Žurnal24, 3.12.2008    sreda, 3. december 2008
  Rektorica UL A. Kocijančič je na  slavnostni seji senata UL (v latinščini) podelila priznanja UL. Častna doktorja sta postala Boris Pahor, zamejski književnik in Robert Badinter, fransoski pravnik, častni senator Hans E. Juninger, farmacevt, plakete za zasluge pa so dobili gospodarstveniki B. Sterle, J. Škrabec in J. Anderlič.

  Odlikovanje japonske vlade prvič v roke slovenskemu državljanu. Morel, splet,   torek, 2. december 2008
  Andrej Bekeš, predstojnik odd. za azijske in afriške študije FF UL je prejel Red vzhajajočega sonca.

  14.000 kratkih dosjejev. Senja Požar, vodja projekta Osebnosti.   Rudi Rizman,  Objektiv, Dnevnik, 29.11.2008
  Pogovor ob izidu knjige Osebnosti, ki je doslej največji  slovenski biografski leksikon. Sicer se s tem ukvarja Inštitut za biografiko in bibliografijo pri ZRC SAZU.
  V leksikonu so pri izboru upoštevali doseženo izobrazbo, nagrade in priznanja, častna članstva domačih in tujih univerz, narodno delovanje v zamejstvu, pomembne dosežke na vseh področjih, npr. priznanja za medijsko prepoznavnost, in to ne le "pomembnih ampak tudi zanimivih ljudi".

  Miha Brejc.  "Janez Janša je še vedno najboljši". Z.P., Sobotna priloga, Delo, 29.11.2008
  M. Brejc (62) , evropski poslanec in podpredsednikom stranke SDS govori o slovenski politiki in politikih.
  Izhaja iz partizanske družine, vendar se je 1994 pridružil SDS, ki takrat še ni imela dobrega kadrovskega zaledja in je bila edina resna opozicija silam, ki so prej vladale 40 let. Njegov osebni cilj je bil, da se "končno prenehajo ločevanja, ki izvirajo iz 2.sv. vojne". Zdaj prepušča priložnost mlajšim. "Tudi na fakulteti (FU UL, op. B.M.) me postopno nadomeščajo mlajši sodelavci, pa na Inštitutu Jožeta Pučnika tudi".
  Neuspeh vladnih strank na volitvah pripisuje tudi medijem, ki so se navijaško obnašali in uveljavitvi novega sistema plač v mesecu volitev.  "Janševa vlada je naredila veliko dobrega za ljudi in državo". Dobili smo pohvale za vodenje EU.  Tudi v njej so bili ministri z doktorskimi naslovi (Bajuk, Virant, Zver). Mediji niso njenim uspehom namenjali pozornosti.  A počasi se bodo spremenili. "Demokracija ne nastane čez noč, to je proces. Tudi visoko šolstvo, policija in kmetijstvo se le počasi spreminjajo." Ni dobro, če "ima vse niti v rokah ena politična opcija".   Minister Virant je zaupal "svojim sodelavcem in sindikatom", ki pa niso preverili vsake poklicne skupine, kaj prinaša novi sistem.

  Naj raziskovalec je Iztok Kramberger. D.P.,  Žurnal24 Štajerska,    sreda, 3. december 2008
  Na srečanju gospodarstvenikov in raziskovalcev UM so že drugič razglasili za najboljšega raziskovalca po mnenju gospodarstva I. Krambergerja FERI UM.

  "Vlada potrebuje modrost". Govora dveh Pahorjev. J.K.S., Delo,  sreda, 3. december 2008
  Na svečani seji senata UL je Borut Bahor, predsednik vlade pozval univerzo v razvojni dialog in podprl predlog zakona o univerzi, razen predlogov o plačah, saj bi to lahko  usodno vplivalo na sistem plač v javnem sektorju.
  Boris Pahor, književnik pa je po podelitvi častnega doktorata dejal, da je presenečen nad "nenadno naklonjenostjo najvišjega slovenskega izobraževalnega foruma" in pikro ocenil izjavo novega zunanjega ministra, da je "prihodnost manjšine odvisna od nje same", saj je tako omejil vlogo ministra B. Žekša.
  Država potrebuje znanje in modrost. F.Ž., Večer,  sreda, 3. december 2008
  Na svečani seji UL je premier Borut Pahor pozval univerze in SAZU k sodelovanju pri reševanju krize. "Država potrebuje vaše znanje in modrost bolj kot kdajkoli prej."
  Podprl je osnutek zakona o univerzi, ki so ga dale v razpravo univerze. Univerza naj bo avtonomna je dejal. Glede plačnega sistema pa je predlagal, da ostane kot je, dokler ne " pripravimo alternative", ki bo omogočila tudi avtonomijo plač.

  Novi državni sekretarji. Delo,  petek, 28. november 2008
  Predstavitev (tudi fotografije)  državnih sekretarjev v vseh ministrstvih nove vlade, npr:
  Helena Kamnar (finance) je bila že 4 leta na istem delovnem mestu, od 2005 je bila prokuristka in nato prorektorica za finančno gospodarsko področje.
  Alenka Kovšca (MŠŠ) je bila že državna sekretarka na MDDSZ, svetovalna delavka,  ravnateljica v OŠ Piran. Je članica predsedstva SD.
  Jozef Gyorkos (MVZT) (47), elektrotehnik. dr. informacijskih znanosti, je bil že državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo, zdaj redni profesor na FERI UM. Aktiven član Zares.
  Anka Kopač Mrak (MDDSZ) (34) diplomantka kadrovskega managementa FDV, doktorirala iz reforme socialne države. Na fakulteti sodelovala pri projektih socialne politike, zaposlovanja, pokojninskega sistema.

  Dr. Janez Bleiweis - vsestranski prosvetljevalec. G.M., Delo,    četrtek, 4. december 2008
  Veterinarska fakulteta UL je izdala zbornik o dr. Bleiweisu.
  J. Bleiweis se je rodil  v Kranju, na Dunaju je 1833 končal medicino in še 2 - letni živinozdravski študij. Poučeval je na Medikokirurškem zavodu v Ljubljani, bil tajnik Slovenske kmetijske družbe, nato dolga leta izdajatelj časnika Kmetijske in rokodelske novice  (novize, op. B.M.), namenjene bolj umnemu gospodarjenju kmetov in obrtnikov.  Ukvarjal se je s prosvetljevanjem ljudstva in za to mu je cesar Franc Jožef 1 1873 podelil plemiški naslov - "Trsteniški". Deloval je kot takrat najpomembnejši narodni voditelj.  Umrl je 1881.

  Prof. dr. Andrej Bekeš prejel elitno nagrado Vlade Japonsk     www.uni-lj.si  07.11.2008 

  Državne plače na udaru. H.H., Žurnal24, 12.11.2008
  Na napovedi, da bo nova vlada poskušala zajeziti rast plač v javnem sektorju so se kritično odzvali sindikati.

  Vlada ugotavlja hibe novega sistema javnih plač. I.D., Dnevnik, 19.11.2008
  Konec "misije nemogoče"? Gregor Virant še zadnjič o sistemu plač v javnem sektorju.  M.B., Delo, 20.11.2008
  G. Virant je predstavil poročilo o plačnem sistemu. Prepričan je o pravilnosti finančnih projekcij. Tabela kaže, da se bo masa za plače v javnem sektorju do marca 2010 povečala za 12,9%, vendar pa v izobraževanju le 5,3%, v državni upravi 8,8%, v raziskovanju 12,7% in v zdravstvu 28.1%.  "Za nezadovoljstvo so kriva prevelika pričakovanja". Pravi, da bo treba spremeniti položaj nekaterih skupin zaposlenih, npr. srednje medicinskih sester, visokošolskih asistentov, lektorjev in bibliotekarjev ter poklicev iz skupine J, t.j. strokovno tehničnih delavcev.
  Sindikati hočejo popraviti krivice. J.G.,  Delo, 20.11.2008
  Sindikati - nezadovoljni s plačno reformo - prerazporejajo sile za prihodnja pogajanja z vlado. Novi vodja sindikalne pogajalske skupine za javni sektor je janez Posedi, VF UL, član sindikata veterinarjev. Sindikalist Drago Ščernjavič pravi, da je vlada obljubila tudi analizo kataloga delovnih mest in pregled parafiranih kolektovnih pogodb. B. Štrukelj, SVIZ pravi, da novi sistem pomeni dolgoročno znižanje plač večine javnih uslužbencev. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja zahtevajo, da se opredelijo pogoji za sprejem spremembe kolektivne pogodbe.
  Plače v javnem sektorju iz enih nesorazmerij v druga. Janez Zeni, Delo,  20.11.2008
  Svetovalec za organiziranost poslovanja in plačne sisteme v daljšem članku opisuje probleme novega sistema plač. Med nezadovoljnimi so tudi asistenti, strokovno tehnični uslužbenci..., saj je pri določanju plač prevladoval argument moči. Razlike so prevelike. "Namesto, da bi bila napredovanje in stimulacija na osnovi dosežene delovne uspešnosti najbolj vitalna dela novega sistema, sta najbolj nedodelana, zapletena, zbirokratizirana in terminološko zmedena".
  Na koncu se opravičuje Eriku Kerševanu, ker ni verjel njegovim kritikam v članku Plačni sistem je šele na začetku (Delo, avgust 2008). Žal je imel prav.
  
  Lojze Sočan 80 letnik. V.Ravbar, Delo,  četrtek, 27. november 2008
  Prof. dr. Lojze Sočan, 70-letnik. V.R., Dnevnik, 19.11.2008
  L. Sočan je diplomiral na ekonomiji  leta 1962, postal mag. ekonomskih znanosti 1973 in 1977 doktor na EF UL. Izpopolnjeval se je na univerzah in drugje v tujini. Je eden redkih profesorjev UL, ki je "ves čas prenašal svoje znanje v prakso, v ekonomsko politiko, tako na državni ravni kot v sama podjetja". Delal je v gospodarstvu, na GZS, kot raziskovalec in direktot na IER v Ljubljani, kot predstavnik RS v Bruslju in končno kot profesor na EF in FDV UL, kjer se je tudi upokojil.  Proučeval je trajnostni razvoj, sodeloval z Rimskim klubom, največ naporom je namenil sinergiji me tehnološkim, ekonomskim in družbenim razvojem. Znanje je prenašal na do- in podiplomske študente in na predavanjih na SAZU, GZS, DZ, IJS, posvetovanjih.... Pri predmetu Ekonomske integracije je razvil interaktiven način stika s študenti v obliki skupinske izdelave seminarjev, ki so bili kasneje tudi objavljeni. Nedavno je izdal knjigo "Forces shaping EU", v tisku je študija, ki jo je pripravil za rektorat UL "Vloga ni položaj univerze v prehodu Slovenije v gospodarstvo in družbo znanja".

  Politično nevtralen minister. Delo, 21. novembra 2008. Aleš Iglič, Veronika Kralj-Iglič. PP 29, Sobotna priloga, Delo, 23.11.2008
  Avtorja (s FE in  MF UL, op. B.M.) imata "pomisleke glede nastavitve prof.dr. Boštjana Žekša za ministra". Očitata mu pristranost in neupoštevanje habilitacijskih meril ("mednarodno priznane objave") v primeru izbire učitelja, njegovega sodelavca, za "del" delovnega mesta, ki ga je opravljal na MF. Pojavil se je tudi sum, da B. Žekš "v preteklih letih ni opravljal pedagoškega dela, ki je bilo prijavljeno na MVZT na njegovo ime." MF je zato tudi "ukrepalo za obdobje lanskega leta". Pišeta tudi, da krši načelo izogibanja konfliktu interesov, saj je B. Žekš zaposlen na več ustanovah hkrati (UL, IJS, UNG) in je hkrati predstojnik UNG in član senata MF UL.

  Novi predsednik ZZR? Demokracija,  četrtek, 27. november 2008
  Gregor Virant, nekdanji predavatelj na FU in minister, je bil (po virih revije) nedavno izvoljen za predsednika Zbora za republiko. ZZR je pred volitvami podprl dosedanjo vlado.  ZZD je doslej vodil Peter Jambrek, nekdanji ustavni sodnik, ki je "veljal za sivo eminenco" in je povezoval tudi vse javne tribune ZZD.
  Jambreka na mestu predsednika Zbora za republiko zamenjal Virant.  STA, splet,  petek, 28. november 2008
  Peter Jambrek, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, sedaj dekan Evropske pravne fakultete (v Novi Gorici, op. B.M.) se je po petih letih umaknil z mesta predsednika ZZR. 14.10.(oktobra) 2008 je bil na njegov predlog za predsednika izvoljen Gregor Virant, nekdanji minister, svetovalec Ustavnega sodišča in profesor javne uprave. P. Jambrek pravi, da je "vrhunski intelektualec s področja družboslovja in prava, pripadnik mlajše generacije, ki ima obilo idej in energije, ter odprta in komunikativna osebnost s prepričljivimi pogledi na razvoj Slovenije".

  Ključ je v naših rokah! Študentska gibanja za univerzo in boljši študij. UL, Arhivsko muzejska služba,  Ljubljana, 2008
  Predstavitev knjige Bogomira Mihevca, v ponedeljek 1. decembra 2008 ob 10 uri v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, v okviru Tedna univerze.
  Iz vsebine: Univerze in študenti v srednjem veku, nastajanje, širjenje in kriza novoveškega modela visokega šolstva, študenti v raznih deželah in obdobjih (npr. Dunaj 1948, Hamburg 1920-1945,  ZDA, Zagreb, Beograd, Pariz, 1968, ljubljanski študenti 1919 - 1972, Varšava, Lodz, Italija..., raziskave CRU o slovenskih študentih 1977 - 1990, stališča in zahteve študentov o avtonomiji in upravljanju univerze, znanosti, študijskih programih, razmerah za študij, profesorjih, pedagoških metodah in študiju,  dostopu do študija in položaju študentov...  Glej tudi besedilo disertacije B.M. na www.uni-kakovost.net (B.M.)

  Prevladujoča deleža ljubljanske univerze in naravoslovja. Dobitniki državnih nagrad za znanost in razvoj. J.K.S., Delo,  četrtek, 27. november 2008
  Predstavitev (s fotografijami) Zoisovih nagrajencev (Robert Blinc, Ignacij Voje, Peter Križan, Marko Topič), dobitnika priznanja Ambasador znanosti Matija Peterlin in prejemnikov Zoisovih (D. Arčon, Š. Bojnec, J. Juhant, I. Škrjanec, P. Trebše) in Puhovih priznanj (G. Dolanc, R. Uršič).
  Med dvajseterico je ena ženska, polovica je zaposlenih na UL, po eden na UP, UNG in kalifornijski univerzi, eden je podjetnik; prevladujejo naravoslovci, trije so fiziki.
  Nagradi za življenjsko delo fiziku in zgodovinarju. Državna priznanja za delo v znanosti in tehnologiji. J.K.S., Delo,  torek, 25. november 2008
  R. Blinc je naš vodilni fizik kondenzirane snovi. I. Voje se je ukvarjal predvsem s srednjeveško zgodovino Zahodnega Balkana.

  Naj raziskovalec je Iztok Kramberger. D.P.,  Žurnal24 Štajerska,    sreda, 3. december 2008
  Na srečanju gospodarstvenikov in raziskovalcev UM so že drugič razglasili za najboljšega raziskovalca po mnenju gospodarstva I. Krambergerja FERI UM.

  Milan Pogačnik - strogi profesor si želi biti še enkrat minister. T. P.,  Dnevnik, 19.11.2008
  Zaslišanje kandidata za kmetijskega ministra M. Pogačnika (62), "predavatelj številnih predmetov na VF UL, kjer je že 18 let tudi dekan". Leta 2004 je bil 6 mesecev kmetijski minister. Pravi, da ima pred upokojitvijo energije tudi za 4-letni mandat. Odločilno bo, s kakšnimi sodelavci se bo obdal.

  Učne ure raztresenega profesorja. J.P., Dnevnik, 11.11.2008
  Komentator meni, da je Pavel Gantar, novi predsednik parlamenta z z nekaj potezami nakazal, da bo bolj neodvisen do vladnih strank kot dosedanji. Glede na novo sestavo odborov DZ bo zanimivo spremljati razprave z ministri, npr. med Brankom Grimsom (predsednikom odbora za visoko šolstvo, op. B.M. in (verjetnim) ministrom G. Golobičem.

  Ko sem prvič prišel na sejo akreditacijskega senata, sem samo debelo gledal...  J.K.S., Delo, 17.11.2008
  Pogovor z akademikom Brankom Stanovnikom (FKKT UL) pred nadaljevanjem odločanja o Novi univerzi (NU).
  Senat za akreditacijo (Sveta za visoko šolstvo, SVŠ) je pred časom podprl ustanovitev NU. Glasovanje na seji je bilo tesno, po seji sta protestno odstopila Dejan Škorjanc (predsednik) in član Janko Prunk. Iz pogovora je mogoče sklepati, da je B. Stanovnik nasprotoval ustanovitvi NU. Pred letom je bil imenovan v senat in je bil presenečen nad načinom obravnave vlog za nove inštitucije, najbolj pa nad tem, da večina predvidenih učiteljev na teh institucijah "nima relevantnega znanstvenega opusa" in da so v odločanju sodelovali taki, ki so povezani z novimi institucijami. Nihče ne skrbi dovolj za ocenjevanje akademske kakovosti. Ne moremo si privoščiti (pod)povprečnih univerz, tako kot narod s 100 univerzami. Zabolela ga je odgovor "visokega  vladnega uradnika", kaj bo z diplomanti, če se bo pokazala slabša kakovost univerz, da bodo "to presodili delodajalci teh diplomantov". nepopravljiva škoda je, če ob koncu študija ugotovite, da "vaše znanje ni dovolj kakovostno, ker ste se vpisali na slabo univerzo". Fakultete, ki bi se želele združiti v NU, samo s tem ne bi postale nič boljše, univerza pa ima pravico do  habilitiranja, in "to bi dolgoročno lahko pomenilo veliko škodo".

  Več vprašanj od odgovorov. Reporter,  ponedeljek, 24. november 2008
  Mnenja zgodovinarja Staneta Granda, ekonomista Rada Pezdirja in sociologa Mateja Makaroviča o  novih ministrih. (Izbor B.M.).
  O Ivanu Lukšiču (MŠŠ): R. Pezdir: Ima izkušnje z dekansko funkcijo, z (druge) ideološke pozicije mu očitajo ideološko pozicijo. S. Granda: Ne pozna šole, naložil si je pretežko breme. M. Makarovič: Dobro se je znašel v akademskih ustanovah in se bo tudi kot šolski minister. Je bolj premišljen in pragmatičen, kot se zdi na prvi pogled.
  O Gregorju Golobiču (MVZT): R. Pezdir: Politik, ki lahko vodi katerikoli sektor. S. Granda: "Slovenska znanost je sposobna narediti veliko več in bolje", le gospodarstvo ni sposobno izkoristiti dosežkov. M. Makarovič: Zagovarja avtonomijo delov družbe, a mu nekateri očitajo nasprotno prakso v preteklosti. Avtonomija znanstvene in visokošolske sfere je že danes visoka. Izziv: Kako jo ohraniti ali celo okrepiti ter se odreči političnemu vmešavanju.
  (Karikatura M. Golobiča kot  učenca s torbo, ki je "pravkar končal" šolo, "zdaj je minister za visoko šolstvo!!!".
  O Ivanu Svetliku (MDDSZ): R. Pezdir: Zaveda se, da so potrebna nova delovna mesta. S. Granda: "Sociologi so svet samo spoznavali, gre pa za to, da ga spremenimo". M. Makarovič, strokovnjak, z vodstvenimi spretnostmi in ambicijami. Najbolj nehvaležen resor, bodo praktični problemi.

  Borut Pahor stavi na ženske in neodvisne ministrske kandidate. V.B., M.R., Dnevnik, 12.11.2008
  Med predlaganimi kandidati za ministre sta tudi: Ivan Svetlik (ministrstvo za delo)  in Boštjan Žekš (Slovenci po svetu), nekdanji predsednik SAZU.
  B. Pahor, mandatar za sestavo vlade je poudaril, da je I. Svetlik nestrankarski kandidat, ki ga je podprla stranka DESUS; pred volitvami se je pojavil kot možni kandidat SD za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
  Pahor zadovoljen, stroka manj. Žurnal24, 11.11.2008
  Danilo Zavrtanik, UNG, o kandidatu za visokošolskega ministra G. Golobiču: "Prevzema zelo kompleksno ministrstvo z zelo malo denarja. Kljub raznim listinam je bilo finančno zanemarjeno celih 15 let. Če mu bo uspelo znanosti in visokemu šolstvu priskrbeti več denarja, bo zelo uspešen."
  Sposoben minister lahko kot strokovnjak vodi vsako področje. J.K.S, Delo, 15.11.2008
  G. Golobič, kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je močna politična osebnost.
  T. Lah Turnšek, nacionalni inštitut za biologijo je prepričana, da bosta z njim znanost in tehnologija dobili pravo mesto in da bo hitro razumel nakopičene probleme v resorju.
  Andrej Simončič, KI, KORIS meni, da tak sposoben politik lahko vodi vsako področje, je komunikativen, spreten in uglajen, analitik, marljiiv in organizator. Upa, da bo zbral dobro ekipo.
  R. Bohinc, rektor UP in predsednik SRK meni, da je visoko šolstvo področje, kjer bo potrebno največ "pospravljanja". Upa, da bo "znal vzpostaviti dialog z rektorji".
  Igor Bavčar, Istrabenz in predsednik sveta zaupnikov UP pravi, da je G. Golobič vedno celil "področje izobraževanja in znanja".
  A. Kocijančič, rektorica UL veseli, da se je odločil, da bo "s svojo avtoriteto pokrival ta resor". Verjame, da bo uspešen, saj je diplomant UL. Pomagali mu bomo pri  reševanju zahtevnih problemov.

  Kam gredo Janševi ministri? M.S., A.K., Večer,  ponedeljek, 24. november 2008
  Med ministri, ki niso bili izvoljeni za poslance v DZ, bodo nekateri (spet) postali profesorji, oz. bodo iskali drugo delo.
  Lovro Šturm (pravosodje je načelno že sprejel ponudbo za rektorja na Novi univerzi (Op: O ugovoru rektorske konference proti NU se bo odločalo te dni. B.M.)
  Vasko Simoniti (kultura) bo ponovno predaval na FF UL.
  Gregor Virant je bil tudi med mandatom petinsko zaposlen na FU UL, zdaj "ima še nekaj drugih opcij". Milan Zver (šolstvo9 se v tem študijskem letu še ne bo mogel vrniti na EPF UM, saj so predavateljske obveznosti že razporejene, zato išče drugo delo doma ali v tujini: "Predaval bom le izrednim študentom, vsega skupaj nekaj deset ur".
  Mojca Kucler Dolinar (MVZT) je postala predsednica sveta stranke NSi, a o prihodnosti se še ni odločila.
  Dimitrij Rupel (zunanje zadeve), ni dobil soglasja predsednika RS za veleposlanika in bo imel pisarno na MZZ.
  Žiga Turk (razvoj) gre v tujino, v skupino za podobo EU v prihodnosti.

  Seznam bodočih državnih sekretarjev skoraj narejen. M.R., A.B., Dnevnik,  20.11.2008
  Novi državni sekretar na MVZT bo Jozef Qyorkos, državna sekretarka na MŠŠ bo Alenka Kovšca, državna sekretarka na MDDSD bo Anja Kopač Mrak (FDV UL), na ministrstvu za finance pa Helena kamnar (Op.: doslej prorektorica UL, B.M.). Pri dialogu s socialnimi partnerji bo predsedniku  vlade pomagal Miloš Pavlica.

  Štirim svoboščinam Unije dodajamo še peto - prosti pretok znanja. Janez Potočnik. Delo, 30.10.2008  četrtek, 30. oktober 2008
  J. Potočnik, komisar EU za znanost in raziskave piše, da je treba trenutno krizo "izkoristiti za postavitev temeljev za zeleno, na znanju temelječe gospodarstvo, ki bo v prihodnosti vzdrževalo našo blaginjo in spoštovalo okolje".
  Znanja je v 27 državah več kot v eni sami. Raziskovalci se redko selijo na tuje univerze. Naložbe v raziskave v EU so neenakomerne.
  Posnemali naj bi Finsko, ki se je v devetdesetih, ko je bilo njeno gospodarstvo na robu zloma, pogumno odločila, da odpre svoje trge in investira v izobraževanje, znanost, raziskave in inovacije.
  Štirim svoboščinam Unije dodajmo še peto - prosti pretok znanja. Delo, 30. oktobra. Vilijem Merhar, PP 29,  Sobotna priloga, Delo, 8.11.2008
  V odzivu na pisanje Janeza Potočnika, komisarja EU, piše V. Merhar (Op. Upokojeni profesor EF UL, B.M.) da z svoboščino "prost pretok znanja" EU priznava, da se je začelo "nosilstvo v razvoju produktivnih sil dela prenašati z lastnikov kapitala na lastnike znanja /.../ inovatorje in podjetnike", ki naj nas z znanostjo in raziskovanjem ter pripravljanjem kadrov izvlečejo iz krize. Tržni sistem je treba nadgrajevati s planskim elementom. Reforma kapitalizma v novo gospodarsko ureditev "bo afirmirala nove nosilce razvoja - nosilce znanja" in izoblikovala nove produkcijske odnose.

  Ustvarjalnosti postavljajo ovire pravila, nazivi, hierarhija. E.K.K., Dnevnik, 8.11.2008
  Inoviranje in razvoj sta stvar vsakega podjetja; potreben je specifičen odnos z inovativnimi posamezniki, meni B. Fisher profesor upravljanja tehnologije na IMD Lausanne, Švica. "Najboljša so tista podjetja, v katerih imajo zaposleni občutek, da imajo popolno svobodo, vodstvo pa, da imajo absoluten nadzor."

  Precenjevanje znanstvenega in podcenjevanje pedagoškega dela. Tomaž Sajovic, Delo,  ponedeljek, 3. november 2008
  T. Sajovic, predsednik Neodvisnega sindikata  delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) piše o habilitacijskih merilih, pomembnem dokumentu, ki kaže, "kakšno vlogo v družbi pripisujejo univerzi njegovi sestavljavci". Podobno je visok državni uradnik hvalil naše naravoslovce, ker objavljajo v angleščini in se vprašal ali (humanisti, družboslovci) nimajo ničesar povedati tujini.
  Jezik je povezan s kakovostjo izobraževalnega in znanstvenega delovanja univerze. Višje ravni mišljenja so odvisne od jezika, jezik odseva in ustvarja človekove izkušnje, vsak jezik s svojo strukturo vpliva na način spoznavanja in razumevanja sveta. Jezik, znanost ni izobraževanje so družbeni pojavi, namenjeni človeku, skupnosti. Tuje revije najbrž niso zagrete za objavljanje članov o reševanju naših, domačih problemov, na izbor vpliva "moda" v znanosti. Prevlada angleščine je povezana z globalnim razvojem kapitalizma, v katerem je si je ekonomija prilastila tudi znanost (Badiou).
  Birokratsko številčno merjenje "kakovosti", npr. objav v tujini, odtujuje znanost in  izrinja misel. Bistveni vidik kakovosti je vključevanje znanosti in visokega šolstva v reševanje problemov domačega okolja.
  V merilih je "pedagoškost v primerjavi z znanstvenostjo zapostavljena in morda slabo razumljena". Univerza mora svoja spoznanja preverjati v družbenem okolju, pomembno je skupno delo s študentom, oboje pa je možno le s "komunikativnim slovenskim strokovnem in znanstvenem jezikom".
  "Neustrezno ostrenje meril, ki naj bi zvišalo znanstveno kakovost" povzroča birokratizacijo, ki zaposlenim na univerzi jemlje "prepotreben čas in mir za izobraževalno in znanstveno misel" in postavlja njihovo etično odgovornost pred težavno preizkušnjo.

  Evropska komisija za boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem - 6. november 2008
  Dokument EK "Boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem: močnejša podpora za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja"
  v PDF: <http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2008:0635:FIN:SL:PDF>

  Ljudje smo izgubili spoštovanje do hrane. Pogovor: dr. Peter Raspor, biotehnolog. T.P., Dnevnik,   ponedeljek, 3. november 2008
  Pogovor s P. Rasporjem, predstojnikom katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil na BF UL ob prvem evropskem kongresu o hrani in prehrani (v Ljubljani).

  Ob prehodu na nov plačni sistem težave tudi zaradi odsotnosti sistemizacij. STA, splet,  nedelja, 9. november 2008
  Ob nezadovoljstvu posameznih poklicev z novimi plačami so se v javnem sektorju marsikje pokazale težave, ker niso imeli ustrezne sistemizacije delovnih mest, npr. na RTV, v zdravstvu, kulturi. Ponekod pa so z novimi sistemizacijami "spreminjali nazive", da jim ni bilo treba višati plač.

  Turk med pravico in častjo. B.K.C., Reporter, nedelja, 9. november 2008
  Leto dni od izvolitve predsednika RS njegova obljuba, da bo predsednik, ki združuje, čedalje bolj bledi. Mnenja Mira Cerarja in Igorja Kavčiča in PF UL, Toneta Jerovška. nekdanjega ustavnega sodnika.

  Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgeneracijsko sožitje - 7. november 2008
  Statistični urada RS so z izbranimi kazalniki predstavlja nekatera "razmerja" med generacijami, ki opozarjajo na nujnost dobre strategije aktivnega staranja prebivalstva Slovenije.     Več:  <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1982>

  Dr. Maks. Tušak (1974 - 2008). M. Polič, R. Masten, Večer,  četrtek, 30. oktober 2008
  Redni profesor  na oddelku za psihologijo FF UL M. Tušak se je raziskovalno in strokovno ukvarjal z različnimi področji psihologije, tudi športa in živali.  Več kot 20 let je deloval v psihološki svetovalnici za študente na FF, marsikdo je zaradi njegova uspešno zaključil študij.
  In memoriam profesorju dr. Maksu Tušaku   Marko Polič, Robert Masten, http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=2183

  Ob visokem jubileju Koruna. I. L., Indirekt,  četrtek, 30. oktober 2008
  Mile Korun (80) je vsestranski gledališki ustvarjalec, režiser, dramaturg, scenograf, avtor dramatizacij in "profesor številnih generacij študentov na ljubljanski AGRFT" ter prejemnik mnogih priznanj.

  Potrpljenje je božja in tudi ateistična mast. Dnevnik. (1) Draško Veselinovič. Sobotna priloga, Delo, 25.10.2008
  D. Veselinovič (*1959), direktor Deželne banke Slovenije, izredni profesor za mednarodne finance na EF UL, gostujoči predavatelj na EPF UM, IEDC Bled in po svetu, nekdaj poslanec v DZ in ustanovitelj ljubljanske borze. Piše tudi mesečni  "country reprt" za Slovenijo v londonski "Economist".
  V dnevniškem zapisu omeni na začetku tudi, da se je njegova hči vpisala na finančno matematiko (FMF UL); tja bi se verjetno vpisal tudi on, če bi leta 1977 ta študij obstajal, tako pa se je vpisal na EF UL, kasneje vzporedno tudi na matematiko, a je "ostal potem samo pri/na ekonomiji". Piše o asimetrični svetovni finančni ureditvi. ZDA zakuhajo doma krizo, jo izvozijo in nato v reševanje potegnejo ves svet. Slovenska reakcija na krizo v ZDA in Evropi je ustrezna. Nič panike pravi, to ustvarjajo tudi mediji, potrebno je potrpljenje. V času (minule) konjukture bi morala vlada prihraniti proračunske presežke, ne pa da jih troši, zato je prišlo do visoke inflacije. Trošiti bi morala v času recesije, in ohranjati agregatno povpraševanje.
  Razmišlja o Nobelovih nagrajencih za ekonomijo, od katerih jih nekaj pozna osebno. V Chichagu se je srečal z Miltonom Friedmanom, z Mundellom v Pragi, v Ljubljani pa je bil lani eden od gostiteljev Stigliza. Merton ga je presenetil z odprtostjo in dostopnostjo. Paul Krugman, zadnji nobelovec, piše razumljivo, jasno, pravkar je objavil knjigo časopisnih kolumen.
  Delovnik direktorja banke je napolnjen s sestanki, kjer rešujejo "globoke vsebinske in včasih tudi čisto operativne probleme poslovanja". Delo konča ob 17, 18 uri, nato prebere e-pošto, kaj prebere in se pripravi na naslednji dan. V četrtek je imel tudi predavanje na Bančni šoli Združenja bank Slovenije. Je tudi član odbora za plačilni promet evropskega združenja bank.
  Ko predava na fakulteti (ponavadi začne od petih popoldne) je doma dosti kasneje. Popoldne, večinoma ob koncu tedna opravlja "svoje akademske (pedagoške in raziskovalne) obveznosti". Sprašuje se, kako vse to sestavi skupaj in koliko trpi družina. Različne družabne obveznosti opravi skupaj z ženo, enoletna hčerka tudi zahteva svoje.
  V Sloveniji se ves čas nekaj dogaja in malo zgodi. Dnevnik (2). Draško Veselinovič.  Objektiv, Dnevnik, 30.10.2008
  V  dnevniškem zapisu (2) piše D. Veselinovič tudi o koalicijskih pogajanjih. Ob upokojencih ne smemo zanemariti drugih, "prav tako pomembnih družbenih segmentov, kot so študentje oz. mladi, delavci z najnižjimi plačami ipd.". Upa, da bodo tudi mladi imeli svojo parlamentarno stranko, tako kot upokojenci.
  Ob člankih "staroekonomista" Mencingerja in "mladoekonomista" Damijana v Žurnalu o finančni krizi zase ugotavlja, da je predstavnik srednje generacije, v kateri so sošolci z EF UL: komisar EU Janez Potočnik, Simoniti, direktor borze še nekateri. "Staroekonomisti" so zdaj za "samoupravni (dogovorni) kapitalizem".
  Hodi na športno rekreacijo s skupino prijateljev. Pred kratkem je postal član združenja vitezov vina.
  Važno je zmagati, ne sodelovati. Dnevnik 3. Draško Veselinovič.  Sobotna priloga, Delo, 8.11.2008  sobota, 8. november 2008
  D. Veselinovič, ekonomist, bančnik, profesor EF UL, gostujoči predavatelj na EPF UM,  IEDC Bled idr. piše, da je 1. novembra na Žalah obiskal tudi grob univ. prof. Jožeta Pokorna. To je bil "finančni ekonomist, utemeljitelj slovenske finančne misli (šolal je številne generacije slovenskih ekonomistov), avtor številnih tekstov in knjig s področja financ, Kidričev nagrajenec, dr. ekonomije (dunajska fakulteta) in dr. prava ter minister v prvi slovenski vladi /.../ v Ajdovščini. Ni bil član takratne partije, saj je bil krščanski socialist /.../ Predvsem pa človek na mestu."
  Govorjenje o krizi in realnost. Prodaja Mercatorja in še kaj. Trenja in gospodarske teme. Jemati kredite v švicarskih frankih ali v evrih?
  Piše o užitku zmage pri tenisu in kako mu po tekmi "intelektualno delo še bolj tekne".
  In seveda: Barack Obama. "Njegova zmaga bo lahko zelo pomembna za reševanje politične in gospodarske krize v ZDA, v katero so potegnile ves svet. /.../ lahko povrne splošno zaupanje. In to finančni trgi in finančne institucije trenutno najbolj potrebujejo. Zaupanje in verodostojnost."

  Inauguracija Čokove. VH, Primorske novice,  sreda, 29. oktober 2008
  Lucija Čok, nekdanja rektorica UP je imela inauguracijsko predavanje. zaposlena je na Znanstveno-raziskovalnem središču UP, pedagoško delo pa opravlja na FHŠ UP: Predavala je o sodobnem konceptu medkulturne komunikacije, ki sega onkraj znanja jezikov.

  Apatija med mladimi? Ne, ta generacija je pokazala ogromno! Intervju. Bettina Aptheker, profesorica, feministka. J.J., Objektiv, Dnevnik, 8.11.2008
  B. Aptheker s kalifornijske univerze Santa Cruz, znana kot ena najboljših profesoric v ZDA, ima množično obiskana predavanja. Začela je s 35 slušateljicami, zdaj jih ima 500. David Horowitz jo je uvrstil na seznam stotih najbolj nevarnih ameriških profesorjev, ki so levičarski in protirasistični ter so nasprotniki neokonzervativcem na (Bushovi) oblasti. Pravi, da v ZDA naraščajo napadi na osebna prepričanja profesorjev in zavračanje profesur mlajšim, zlasti islamske pripadnosti, a ne zaradi kvalitete poučevanja.
  Življenje je posvetila človekovim pravicam.
  V 60' in 70' letih je bila ena od vodij Gibanja za svobodo govora (FSM) na univerzi Berkeley. Borili so se proti tistemu, kar se dogaja zdaj tudi v Santa Cruzu, da "študentarija lahko izvaja svojo svobodo govora na zgolj za to določenih lokacijah v kampusu". Na Berkeleyu so začeli kot majhno gibanje, a oktobra 1964 "kar naenkrat /.../ ogromna množica (fotografija) /.../ joj, saj je to že 44 let nazaj! No če se vrnem, vsa gibanja delujejo v valovih. Govori se, da je študentska populacija apatična, a jaz menim, da je ta generacija pokazala ogromno, posebno leta 1999 v Seattlu na protestih proti WTO. In v zadnjih leetih v Evropi. Še posebej pa se ta generacija zelo zaveda globalnih klimatskih sprememb."
  Glede nekdaj znamenitega Jerrya Rubina (kasneje poslovnež na Wall  Streetu) pravi, da je bil nagnjen k "medijsko ekstravagantnemu izpostavljanju", ni se menil za morebitne krvave posledice protestov. Bil je "oportunist, v berkleysko gibanje je prišel pozno, ko je bilo vse že dobro organizirano".
  Sicer  je zi njene "protestniške" generacije postalo nekaj uspešnih poslovnežev, veliko (civilnih) pravnikov, mnogo jih je v "akademskih vodah. Dobili smo doktorate in začeli poučevati, nekateri na univerzah, nekateri tudi v osnovnih šolah, javnih osnovnih šolah. V večini pa, mislim, nosimo vsi takratne ideje še vedno s seboj."
  B. Apteker je izdala več knjigi na temo pravic žensk in nasilja nad njimi, npr.  "Ženska desiščina: rasa, spol in razred v ameriški zgodovini", Univ. Mass.Press. V spominih "Intimate politics" piše o tem, da jo je zlorabljal oče, pisec dobre knjige o črnski zgodovini, a zagovornik "sovjetske invazije na Madžarsko, Češkoslovaško", berlinskega zidu ipd.
  Navdušena je nad izvolitvijo B. Obame, na jok ji gre. To je zmaga za mlade ljudi, ki so v 60', 70? vodili kampanijo za spremembe. Nova generacija se zdaj zaveda, da so spremembe mogoče. Pravi, da se "naš boj še ni končal. Nasilje nad ženskami, spolno zlorabljanje otrok /.../ trgovina z belim blagom, vse to so problemi vsega sveta. Diskriminacija "pri dostopu do visoke izobrazbe in zaposlitve, tako na podlagi spola kot tudi na rasni podlagi. Upa, da bo nova administracija v beli hiši poskrbela za novo zakonodajo in da se bodo izvajale "nove akcije".

  Pisatelj, profesor, pisec odprtih pisem. Dr. Dimitrij Rupel. M.R.,  Objektiv, Dnevnik, 25.10.2008
  D. Rupel, pisatelj, publicist, (profesor FSPN/FDV UL, op. B.M.), minister v šestih vladah.   Imel je več strankarskih  knjižic (partijska, SDZ, LDS, SDS). Pogosto je pisal odprta pisma. Leta 1993 je vrnil državno odlikovanje, ker ga je dobil tudi Ljubo Bavcon. Leta 1995 je kritično pisal o N: Grafenauerju, D. Jančarju, J. Pučniku, J. Snoju, R. Šeligi. se je leta 2004, ko je tožilstvo zahtevalo preiskavo v zvezi z diplomantsko akademijo v izjavi zapisal, da proti njemu "poteka izvensodni proces". Kot ustanovitelj prve nekomunistične stranke (SDZ) in osamosvojitelj in se tako postavil ob bok "preganjancem prejšnjega režima" (V. Zupan, D. Pirjevec, J. Javoršek, J. Pučnik, E. Kocbek). Nedavno je pisal predsedniku republike v zvezi z imenovanjem veleposlanikov. Nekateri pravniki dvomijo o tem, ali izpolnjuje kriterije za veleposlanika na Dunaju.

  27. oktober. Erazem Roterdamski. Dnevnik, 27.10.2008
  E. Roterdamski, nizozemski humanistični učenjak (*1469 ali 1467, umrl 1536) je bil najprej avguštinec, a je zapustil samostan in veliko potoval po Evropi. Objavil je Novo zavezo v grškem in latinskem jeziku in zgodnjekrščanske pisce. Znamenita je njegova knjiga Hvalnica norosti, satira o meništvu in cerkvi. Želel si je razumnih reform cerkve, a je zavrnil protestante. Njegove knjige so prišle na papeški indeks prepovedanih knjig. (Op.: Po njem je imenovan EU program izmenjav Erasmus, B.M.

  Pustolovec in znanstvenik. Resnični Indiana Jones. Alexander von Humboldt. S.D.,   Objektiv, Dnevnik, 25.10.2008
  Nemški učenjak Aleksander von Humboldt je bil v 19. stoletju sinonim za pravega naravoslovca, bil je podoben zvezdnik kot v 20. stoletju A. Einstein. V bogati družini je dobil dobro izobrazbo, tako kot tudi njegov brat Wilhelm, ki je bil tudi uspešen znanstvenik in politik. (Op.: W. von H. jezikoslovec, je bolj znan po svojem konceptu moderne univerze, op. B.M.). mati je Aleksandra navduševala za potovanja v oddaljene kraje. Kot mladenič je srečal mnoge učenjake in popotnike. "Obiskal je nekaj uglednih univerz, kjer je pri takrat najboljših profesorjih študiral vse od ekonomije in jezikov do astronomije, biologije in geologije". S 23 leti je končal Akademijo za rudarstvo in postal rudarski inšpektor. Zanimaj se je za takratno znanost in izvajal poskuse z "živalskim magnetizmom", tudi na lastnem telesu. Kasneje ga je presenetilo odkritje A. Volte, da za izgradnjo baterije živalsko tkivo ni potrebno. Prenehal se je ukvarjati z elektriko in se posvetil botaniki. Med 1799 in 1804 je prepotoval Južno Ameriko in pisal domov v časopise. Proslavil se s poskusom vzpona na vrh vulkana Chimborazo (Mehika, 6268) in postal medijska zvezda. Po vrnitvi v Evropo je natančno popisal vse, kar je spoznal na potovanju in kasneje napisal še vrsto knjig. Charles Darwin, biolog, je na svoje popotovanje vzel Humboldtov potopis.

  Za novi plačni sistem še 450 milijonov evrov. I. D., Dnevnik, 29.10.2008
  Po oceni ministrstva za javno upravo bo znašal povprečen dvig plač v javnem sektorju 15%. Največ se bodo plače zvišale v zdravstvu - 29,1%, v socialnem varstvu 26,8% in v kulturi 26%, najmanj pa v izobraževanju - 6,3%.
  Na UMAR pričakujejo, da se bo v 2008 povprečna plača zaposlenega zvišala za 9,4% (realno za 3%).
  Novi plačni sistem v javnem sektorju še naprej buri duhove. I. D., Dnevnik,  petek, 7. november 2008
  V razpravi o plačnem sistemu na FU UL je Bojan Bugarič, PF UL menil, da bi morali storitveni del javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo, sodstvo) zapustiti enoten plačni sistem. Janez Zeni, pripravljavec metodologije za ta sistem je dejal, da bi bilo bolje avtonomnost plačnih skupin urejati s panožnimi pogodbami. Tudi Igor Klinar, FU UL je menil, da je problematično izločanje nekaterih skupin  iz plačnega sistema javnega sektorja. "Za njihovo avtonomijo so potrebni urejeni procesi, notranja organizacija in sposoben menedžment, tega pa nimajo."
  Konrad Kuštrin, FIDES je menil, da so se plače določale na osnovi izobrazbe in "čez palec". Iz enih nesorazmerij smo ustvarili druga, krivi so tako politika kot sindikati.
  Doro Hvalica je zavrnil očitke sindikatom. Večina je zdaj na boljšem, vrnili smo ugled ustvarjalnim poklicem. Prave primerjave bodo možne šele pri novembrskih plačah. Učinke bodo spremljali do septembra 2009.
  (Grafikon, z napovedjo upada realnih stopenj rasti plač v javnem sektorju v 2009 in 2010, ob stagniranju plač v zasebnem sektorju. ).

  Nova služba za ministra. J.K.S., Delo, 25.10.2008  sobota, 25. oktober 2008
  Rektorsko funkcijo na Novi univerzi (NU) je načelno že sprejel Lovro Šturm, dosedanji pravosodni minister.
  L. Šturm je v akademski sferi od leta 1961, leta 1986 je postal redni profesor (na PF UL, op. B.M.). Ko je nedavno obiskal Evropsko pravno fakulteto v Novi Gorici, je podprl NU. V privolitvi za imenovanje ne vidi nič spornega; še vedno meni, da morajo biti za novo univerzo izpolnjeni potrebni zakonski pogoji, ki "zahtevajo ustrezno kakovostno raven".
  Šturm rektor nastajajoče Nove univerze. L.D., R.,I. Dnevnik, 24.10.2008 petek, 24. oktober 2008
  Upravni odbor NU je sklenil, da bo rektor NU postal Lovro Šturm, sedanji pravosodni minister, predsednik UO NU pa Miha Pogačnik. Na ministrstvu pravijo, da je dal L. Šturm le načelno soglasje za imenovanje, saj je univerza še v nastajanju. Že leta 2007 je dobil soglasje vlade "za opravljanje dopolnilnega dela kot univerzitetni profesor". Bojan Bugarič, PF UL meni, da je ravnanje ministra sporno. Če "resno verjame v avtonomijo univerze in kaj da na politično kulturo", bi pred imenovanjem moral počakati na iztek mandata.
  Okrožno sodišče v Novi Gorici je "dovolilo vpis univerze, ki bo imela sedež v Novi Gorici". NU bo zaživela kot univerza, ko bo vpisana v razvid visokošolskih institucij pri MVZT. Pred tem pa bo (predvidoma sredi novembra) senat za akreditacijo oz. svet za visoko šolstvo (SVŠ) odločal o pritožbi rektorjev UL; UM, UP in UNG o njeni akreditaciji.
  Namestnik predsednika senata J. Tasič je zaprosil pravo službo SVŠ za mnenje o izkazanem pravnem interesu rektorjev, saj T. Jerovšek, predlagatelj NU meni, da tega nimajo. SVŠ razpolaga s pravnim mnenjem, da naj bi soglasje za NU lahko razveljavili z izrednim pravnim sredstvom, zaradi kršitev materialnega prava.
  Krček: ŠOU ima bolj jasna merila kot svet.
  Adrej Krček, predstavnik študentov v SVŠ pravi, da pravila delovanja SVŠ in posameznih senatov niso dovolj jasna in natančna.
  Člani senatov nimajo dovolj zaščite.
  J. Tasič je ob nameravanem pogovoru kriminalista z Dejanom Škorjancem (ta je odstopil kot predsednik senata za akreditacijo, potem ko je le-ta dal soglasje k akreditaciji NU) dejal, da bi morala vlada sprejeti ukrepe za strokovno in neodvisno delovanje članov senatov in komisij SVŠ, da bodo svoje strokovno mnenje izražali "brez prisile in strahu, da bi jih predlagatelji novih študijskih programov ovadili".

  Poslanec odhaja, plača ostaja. M.K., Žurnal24, 25.10.2008  sobota, 25. oktober 2008
  Med dosedanjimi poslanci, ki bodo še leto dni prejemali plače sta tudi:
  - Slavko Gaber, ki je bil 6 let poslanec, maja 2009 pa se bo zaposlil na PeF UL;
  - Marko Pavliha, poslanec 4 leta, ki se bo zaposlil na "fakulteti za pomorstvo (FPP UL, op. B.M.), sodeluje s pravno fakulteto in gostuje v tujini".

  Za ohranitev pokojnin bodo morali delati dlje. M.R., Delo,  sreda, 22. oktober 2008
  Na posvetu o reformi pokojninskega sistema so poudarjali povezavo fleksibilnosti trga dela, socialnega in zdravstvenega sistema ter vseživljenjskega učenja.

  Z osebo, ki razmišlja o samomoru, spregovorite zelo neposredno. Jernej Kovač, Dnevnik, 27.10.2008
  J. Kovač, Center za izobraževanje, supervizijo in terapevtsko pomoč Maribor pravi, da tudi jesen vpliva na več depresij, to pa je glavni razlog za samomor.
  V depresiji ima posameznik občutke žalosti, razočaranja, nesmisla, nevrednosti, strahu, sramu in krivde, nemoči, nesposobnosti. Za ljudi, ki poskušajo narediti samomor je značilno "tunelsko" gledanje, ne vidijo družine, prijateljev in odprtih možnosti, ki jih ponuja življenje, edini izhod iz bolečine vidijo v izničenju sebe. O svoji nameri tudi govorijo, in ne drži prepričanje, da tisti, ki o tem govori, tega ne stori. Tako sporočajo, da potrebujejo pomoč.
  Posamezniku v stiski bližnji, oz. tisti, ki jim zaupa, pomaga tako, da  slišimo njegov klic, ga resno vzamemo se z njim zelo neposredno pogovorimo. Tudi o tem, ali ima že izdelan načrt. Ne izogibajmo se tem o samomoru, bolezni (depresiji) in smrti. Usmerimo ga na strokovno pomoč. Zdravljenje se začne  običajno  z antidepresivi.

  Minianketaminianketa. Šolski razgledi, 18.10.2008
  Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic pravi, da bi ljudje lepše živeli, če bi doživljali smrt kot nekaj, kar spada k življenju. Izrivanje in tabuiziranje smrti povečujeta strah in povzročata napetosti in razne motnje.
  "Kakovost življenja pomeni, da ga doživljamo kot vrednoto, kot nekaj polnega in smiselnega, tudi ob marsičem hudem, kar nas doleti, tudi v  minljivosti. Če se zavedamo, da je naš  čas omejen, bomo z njim ravnali bolj varčno, bolj bomo izbirali, kaj je vredno in kaj lahko opustimo. Ob dejstvu umrljivosti dobivajo stvari v življenju drugačen pomen in vrednost."

  GZS zavrača predlog meril UL za volitve v nazive visokošolskih učiteljev. STA, splet,  petek, 24. oktober 2008
  Gospodarska zbornica Slovenije je po obravnavi na svojem strateškem svetu za tehnološko politiko ugotovila, da predlog habilitacijskih meril UL "ne vključuje spodbud za mobilnost in vključevaje znanja v razvoj gospodarstva". Sistem napredovanja "kljub številnim kritikam temelji zgolj na citatih", so menili.  V odprtem pismu UL  GZS predlaga, da se habilitacijo doseže s skupnim številom točk pri treh enakovrednih stebrih - znanstvenih rezultatih, pedagoškem delu in sodelovanju z industrijo. En članek SCI naj bo ekvivalenten patentu in vodenju projekta z industrijo. Predvideti je treba možnost habilitiranja vrhunskih strokovnjakov iz industrije.
  Habilitacija s patenti. Žurnal24,  petek, 24. oktober 2008
  GZS predlaga UL, da bi pri habilitaciji imeli  patenti in visokotehnološki projekti z industrijo večji vpliv kot strokovni članki.

  Precenjevanje znanstvenega in podcenjevanje pedagoškega dela. J.K.S., Delo,  ponedeljek, 20. oktober 2008
  Poleti je na UL duhove razburil predlog novih meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki ga je pripravila habilitacijska komisija. Med kritiki je bilo tudi Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko (SDVD). Iztok Fajfar, njegov predsednik pravi, da je največji problem meril prešibko vrednotenje pedagoškega dela v primerjavi z znanstvenim.  Strinja se z argumentom za zaostrovanje meril, da imamo več rednih profesorjev kot docentov, in predlaga, po vzoru primerljivih svetovnih univerz, da zato zaostrimo pedagoška merila.
  SDVD in Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) sta na VF UL pripravila razpravo o predlogu meril. Na njej se je rektorica UL A. Kocijančič strinjala, da imamo premalo dodelana pedagoška merila, tudi zaradi težje merljivosti v primerjavi z merjenjem znanstveno-raziskovalnega dela. Dejala je, da bodo upoštevali vse vsebinske predloge, ne glede na rok razprave. P. Maček, prorektor UL je povedal, da  npr. na Finskem in Poljskem nimajo habilitacij, ampak objavljajo odprte mednarodne razpise. Tomaž Sajovic, NSDLU je opozoril na vprašanje jezika, ki zlasti v družboslovju močno zaznamuje način znanstvenega razmišljanja in da lahko univerza s spodbujanjem objav v tujem jeziku in tujih revijah ogrozi svojo družbenokritično vlogo.
  Razpravljavci so opozorili na neenake možnosti objav med znanstvenimi področji in predlagali, da stroke same določijo nekatere kriterije. Strinjali so se, da so merila potrebna prenove, ker s sedanjimi ni več mogoče zagotavljati kakovosti UL.
  Predolg jezik. Delo,  ponedeljek, 20. oktober 2008
  Iztok Fajfar, predsednik SDVD: "Vse to povzroča vrtoglavo inflacijo člankov in citatov, ki postanejo sami sebi namen in kradejo dragoceni čas za dejansko raziskovalno delo."

  Za družbeno odgovorno znanje.  Andrej Fištravec, Večer,  torek, 21. oktober 2008
  A. Fištravec, sociolog, je kritičen do UM, "alma mater", ki je postala zdaj njegova "krušna mati"; zanjo je značilen slonokoščeni stolp "univerzitetne samozadostnosti".
  Pred leti se je trudil z nizom predavanj "Odprte univerze", po vzoru javnih tribun, ki jih je organiziral Vlado Sruk v avditoriju na Vekšu. V "predprevratnih časih" je "obravnavala prezrte in zamolčane teme naše prejšnje države in družbe".  Odprta univerza "bije s srcem celotne družbe", ni prostorsko omejena s stenami fakultet in inštitutov. Je sistem, ki učinkovito prenaša znanje in pogumno odkriva novo znanje.
  Kulturni kapital (znanje) je danes nadvladal ekonomski kapital (surovine in denar). Umeščanje znanja v družbo ("lizbonska strategija") ni samo tehnološko-tehnično vprašanje, ampak ima tudi moralno etično razsežnost. Gre za vprašanja socialnih razlik, "severa" in "juga", globalne revščine, lakote in ekološke razgradnje planeta in družb. Odgovorno družbeno dejanje jemlje za svoje tudi vse posledice, je samoomejevalno. Kot strošek upošteva tudi posledice v naravnem in družbenem življenju.
  Potrebna je nova paradigma znanja, znanje, ki ni samo sebi namen, ki ne prispeva k ekološkim problemom, ki ne poneumlja ljudi in omejuje posameznikove avtonomije, ki ne povzroča nove revščine in globalnega stradanja. "Danes potrebujemo družbeno odgovorno znanje."

  Kosilo na gradu. Vest.si, splet,  četrtek, 23. oktober 2008
  Seznam povabljenih na kosilo z kraljico Elizabeto II. Povabljeni so bili tudi A. Kocijančič, rektorica UL .
  Država svetovalcev in njihovih soprog. n.n. Dnevnik, 22.11.2008
  V rubriki na zadnji strani negodujejo nad seznamom gostov na večerji z Elizabeto II., britansko kraljico. Nikjer nobenega "pisatelja, pesnika ali dramatika, režiserjev v tej državi ni, za skladatelje, glasbenike še nismo slišali, znanstvenikov imamo le za vzorec, univerzo imamo le v Ljubljani (povabljena je bila tudi A. Kocijančič, rektorica UL), kakega mednarodno uspešnega gospodarstvenika tudi nimamo, arhitekta jasno nobenega..."

  "Univerza ni trgovina". Prof. dr. Andreja Kocijančič. P.Š., Mag,  sreda, 22. oktober 2008
  Pogovor z A. Kocijančič, rektorico UL (od 2005), kmalu po vložitvi ugovora rektorjev zoper akreditacijo Nove univerze (NU). V istem času je pred rektoratom (Kongresni trg, op. B.M.) potekal protest študentov primorske univerze. Ta protest podpira, saj je nelogično, da vlada ne dovoli UP črpanja lastnih sredstev. Pravi, da o ugovoru zoper akreditacijo NU svet za visoko šolstvo (SVŠ) "ne bo razpravljal zdaj. Rečeno nam je bilo, da je treba po zakonu o upravnem postopku ugovor najprej nasloviti na senat za akreditacijo". Rektorji so pripravljeni sprožiti upravni in tudi ustavni spor. Prepričana je, da NU ne izpolnjuje osnovnih zahtev, nima dovolj kadra (ob gostujočih učiteljih, imajo premalo redno zaposlenih) in infrastrukture, predvsem nima lastne znanstvene knjižnice. Rektorji zahtevajo bolj natančno določitev meril za ustanavljanje institucij. V proceduri je bilo veliko napak, izpuščeno je bilo ekspertno mnenje o ustanovitvi, za ustanovitev NU je npr. glasoval član, ki je zaposlen na eni od fakultet NU. To je Krešimir Puharič, ki ima dovoljenje UL za predavanje na zasebni univerzi.
  "Bojujemo se proti divji privatizaciji visokega šolstva. Zasebne univerze so dobrodošle, če izpolnjujejo merila kakovosti", a ne smejo zajedati v sredstva za javne ustanove. "Dobro je, da je več univerz in da so razpršene po državi, vendar morajo biti kakovostne". Pomembno je število profesorjev, ki dajejo ton ustanovi in kakovost študentov. "Če sprejemajo samo študente, ki jim ne uspe na drugih univerzah, je to slabo". Marsikje bi radi imeli univerzo, a to so želje, "univerza pa ne nastane iz želje. Univerza ni trgovina: tega ne moremo primerjati z odprtjem podružnic Mercatorja. Če ti trgovina ne uspe, jo pač zapreš". Študentom je treba zagotoviti, da bodo končali študij. "Univerza nastane samo s trdim delom." Študij, habilitiranje učiteljev, podeljevanje doktoratov "mora biti na nivoju, sicer bo storjena velika škoda za visokošolski prostor, ki se bo razvrednotil".  Za lokalno okolje je slabo, če nove šole ne dosegajo ustreznih standardov.
  Na UL se "trudimo, da bi bili zelo kakovostni. Imamo sprotne samoevalvacije" /.../ uvedli smo "tutorski sistem in karierni center". Spremljali bomo zaposljivost diplomantov, diplomantom skušamo "poiskati delovna mesta, ki ustrezajo njihovemu znanju". Dobri smo pri raziskovalnem delu, "zato sodimo med 3% najboljših univerz na svetu", skupina fizikov je sodelovala s prejemniki Nobelove nagrade, vendar imamo premalo sredstev, težko konkuriramo tujini.  "Upamo, da se bo delež BDP za znanost povečal na 2%", čeprav v deklaracijah priporočajo 3%.
  Z bolonjsko reformo smo nameravali skrajšati čas študija, vedeli smo, da bo dražji zaradi individualnega dela s študenti. Ker je zakon izenačil "drugo bolonjsko stopnjo s prejšnjo fakultetno izobrazbo, smo študij še podaljšali in podražili", saj bodo skoraj vsi študenti šli na drugo stopnjo. "Temeljito reformo brez dodatnega denarja je težko speljati". Glede števila študentov na profesorja so velike razlike med fakultetami.
  Težava je, da imamo preveč profesorjev v primerjavi z asistenti, saj zaradi sistema napredovanja nekateri, ki pridejo do docenture in profesure ostanejo na delovnem mestu asistenta. Z mednarodnimi razpisi bi radi pridobili čim več ljudi zunaj univerze in preprečili samodejno napredovanje do najvišjih nazivov. Nova habilitacijska merila bodo omogočala večjo prožnost, da učitelj v soglasju z dekanom razporedi obseg dela, npr. če manj raziskuje, se povečuje obseg pedagoško dela.  Zaostrile se bodo habilitacije v višji naziv.
  Zameri sindikatom, da se spuščajo v habilitacijska merila, pri plačah pa so bili dokaj neuspešni. Pri kolektivni pogodbi so bili podcenjeni asistenti z doktorati (v 39.razredu, tisti, ki mu je bil mentor na doktorskemu študiju pa je v 46. razredu, redni profesorji imajo manjše plače kot nekateri novinarji na RTV). UL še vedno čaka na dodatna sredstva za plače. Zagovarja predlog, da se zaposlen v visokem šolstvu ne bi bili več javni uslužbenci. Na vprašanje, če se tudi pri nas  dogovarjajo o medsebojnem citiranju, o čemer je (v Delu, glej učitelji in drugo osebje / teachers)  pisal M. Omladič, A. Kocijančič pravi, da se to dogaja.
  Glede Evrosredozemske univerze upa, da to ne bo dodatna univerza, ampak da bo le "mrežila obstoječe programe, naše in tuje strokovnjake ter študente".
  Nasprotuje   šolninam pri rednem študiju. Zagovarja izredni študij za tiste, ki že delajo. Zdaj se za  ta način študija odločajo tisti, ki ne izpolnijo pogojev za vpis, in se je izrodil. Fakultete ga izvajajo (ob petkih in sobotah), ker ni dovolj denarja za raziskovalno in pedagoško delo.
  V času ministrovanja J. Zupana in M. Kucler D. "se ni zgodilo nič dobrega za ljubljansko univerzo. /.../Ustanavljali so nove institucije brez dodatnih sredstev in kadrov".
  Nova vlada bo morala spremeniti zakon o visokem šolstvu, urediti zmedo plačnega sistema, več vlagati "v visoko šolstvo in raziskave, sicer bomo izgubili tekmo s tujimi univerzami".

  Neprecenljivo bogastvo slovenske  flore. Večer,  četrtek, 23. oktober 2008
  Ob 10letnici slovenskega botaničnega društva in 70 letnici rojstva Tomaža Wrabra.

  Znanstvenice - socialna manjšina. Zvezdana Bercko. Večer - Bonton,  torek, 21. oktober 2008
  Vključevanje žensk v akademsko izobraževanje in raziskovanje še vedno poteka v okoliščinah, v katerih se seksistični vzorci počasi razkrajajo, značilnosti splone delitve dela z žensko podrejenostjo pa ohranjajo.

  Šolniki za ustavno presojo plačnega sistema. I.D., Dnevnik, petek, 17. oktober 2008
  Sindikat VIR je na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ZOFI in pravilnika o napredovanju. Ugotavljajo, da se se razlike v plačah povečale, namesto zmanjšale. Najbolj je prizadeta skupina J, kjer so strokovno tehnični delavci, skupina D (strokovni delavci v visokem šolstvu) in tudi visokošolski učitelji, ki imajo nižje plače kot znanstveni delavci.  V tabeli navajajo nekaj delovnih mest: Izredni profesor (plačni razred 51, najvišja osnovna plača 3354 evra)  ima za 726 evrov nižjo osnovno plačo kot višji znanstveni sodelavec v 56 plačnem razredu. Bibliotekar z doktoratom v visokem šolstvu  (41 razred) ima za 184 evrov nižjo plačo kot knjižničar svetnik (43 razred)  v osnovnem šolstvu.

  Iz tajnega predsednikovega dosjeja. Pavle Gantar, predsednik DZ. Prek študentskega gibanja in civilne družbe do državnega zbora. 
  A.Ž., Objektiv, Dnevnik, 18.10.2008  sobota, 18. oktober 2008
  P. Gantar povezuje "tradicije neodvisnega študentskega gibanja s konca šestdesetih let, civilnodružbenih gibanj s konca osemdesetih" izkušnje z ministrovanjem (okolje, informacijska družba) in delovanjem opozicijskega poslanca. Rojen v Gorenji vasi, dijak litostrojske industrijske šole, študent in predavatelj sociologije (FSPN oz. FDV UL). Dejaven v študentskem gibanju 1968-1972 kot eden ključnih aktivistov na FSPN, povezan z uredništvom Tribune, ki je bila v začetku sedemdesetih večkrat zaplenjena. Sredi sedemdesetih v (večkrat skreganega) uredništva Časopisa za kritiko znanosti.
  Od leta 1984 v Mladini objavljal kolumne. V osemdesetih je predsedoval Škucu, študentski kulturniški inštituciji, ki je delovala med podzemljem in obrobjem. Gantarjevo okolje je (takrat) Novi rock, Pankarti, Irwini, Neue Slowenische Kunst. V dokumentu službe državne varnosti: Značilnosti novih družbenih gibanj (1986) je med ducatom oseb iz alternativne scene tudi P. Gantar "član neformalne skupine družboslovcev", vodja Sekcije za socialna gibanja pri Slovenskem sociološkem društvu in sodelavec skupin za ekološka in mirovna gibanja. Družil se je tudi z "neformalno skupino novinarjev", ki si je prizadevala za  večjo avtonomijo tiska. V dokumentu piše s kom se je sestajal na Rožniku, v gostilni Rio, v stanovanjih, na Komiži...
  Maja 1988 je bil med iniciatorji odbora, ki je branil Janša, Borštnerja, Tasiča in Zavrla, kasneje Odbora za varstvo človekovih pravic. Zaradi tega je odložil pisanje doktorske disertacije. Sodeloval Debatnem klubu 89, bil izvoljen v ljubljanski mestni svet in postal eden od mnenjskih voditeljev stranke LDS in prevajal filozofska načela liberalizma v vsakdanjo politiko.
  Kot poslanec je postal leta 2007  vodja komisije DZ za nadzor tajnih služb. Leta 2008 izvoljen  za poslanca in  predsednika Državnega zbora RS.

  Pavel Gantar. Dober kompromis. L.J., Mag, 15. 10. 2008
  O. Gantar (59) se je po šoli za mizarja z diferencialnimi izpiti vpisal na Visoko šolo za politične vede (nato FSPN, zdaj FDV UL). Kot študent sociologije je sodeloval v Tribuni in Radiu Študent. Po diplomi 1973 je postal asistent na FSPN, dobil vzdevek "Traktor" zaradi predmeta Ruralna sociologija in s študenti na terenskih vajah tudi popil kakšno pivo. Poleg asistentstva na FSPN (Sociologija lokalnih skupnosti, Socialna in politična antropologija) je predaval tudi sociologijo na FGG UL. Magistriral na FSPN 1983, doktoriral v Zagrebu 1989. Član ZK od 1974. V Angliji se je srečal z liberalnimi idejami, z G. Tomcem, T. Mastnakom in drugimi je delal v Škucu. Konec osemdesetih je pisal kritične članke v Mladino, bil v vodstvu Odbora za varstvo človekovih pravic in izstopil iz ZK ter vstopil v  ZSMS-Liberalno stranko, postal predsednik Liberalne akademije, kasneje tudi predsednik sveta LDS. Postal minister za okolje leta 1994, kasneje minister za informacijsko družbo, poslanec in vodja komisije za nadzor varnostnih služb. Zaradi trenj v LDS je nastala stranka Zares, ki ga je kot poslanca letos pripeljala v parlament. Od njega pričakujejo, da bo znal premostiti strankarske razlike, zlasti med vladno pozicijo in opozicijo.

  Ponudba ministrskih kandidatov močno presega povpraševanje. Finance, splet,  četrtek, 9. oktober 2008
  Po pisanju časnika so med kandidate za ministre tudi:  A. Horvat (reforme), I. Svetlik (znanost), I. Lukšič (šolstvo), A. Černak Meglič, I. Pavlinič Krebs (delo in sociala), M. Širca , M. Rotovnik (kultura).
  Koalicijska pogajanja končana do nedelje? Nova vladna koalicija. T.S., Delo, torek, 14. oktober 2008
  Med verjetnimi ministri nove vlade B. Pahorja so v preglednici navedeni tudi:
  F. Križanič (finance), I. Lukšič (šolstvo), I. Svetlik (visoko šolstvo), A. Horvat (gospodarstvo), M. Lahovnik (delo, družina, socialne zadeve) idr.

  Profesor v igri. Finančno ministrstvo. A.Š.,  Žurnal23, 9.10.2008
  Kandidat za finančnega ministra naj bi bil tudi Janez Šušteršič, profesor na FM UP. 

  Ljubezen je edino, za kar je vredno biti! Saša Pavček, M.Č., Obrazi,  četrtek, 16. oktober 2008
  S. Pavček, igralka, pisateljica, profesorica AGRFT pravi v intervjuju, da je najpomembnejša ljubezen. Tudi do sebe!

  O razporejanju vpliva in upiranju skušnjavam. Igor Lukšič, podpredsednik SD. K.Š., Sobotna priloga Delo, 11.10.2008
  I. Lukšič je doktor politologije, profesor FDV UL, do nedavnega njen dekan, dolgoletni spremljevalec B. Pahorja, zdaj kandidat za ministra za šolstvo.  Pred njim je čas garanja, pravi, saj mora (nova vlada) postaviti na noge oblast, ki bo vladala enako tudi za tiste, ki je niso vodili. V šolstvu bo treba vrniti dijake v svete šol, urediti prehrano v srednjih šolah, pustiti učiteljem da poučujejo in "dvigujejo kakovost učnega procesa", pripraviti strategijo do 2020 in ne uvajati novotarij vsake pol leta.
  "Visoko šolstvo potrebuje novo ureditev, stabilno financiranje ter resno evalvacijo in akreditacijo, kar bo določil nov zakon o univerzah in posebej o visokem šolstvu".
  Popraviti bo treba nov plačni sistem, ki je "nesrečna zgodba, ko je vlada iz učiteljev, zdravnikov, profesorjev, kulturnikov naredila javne uslužbence". "Ključno vodilo pri tem je, da bodo posamezniki in poklici lahko razvijali svojo avtonomijo", sicer bodo najboljši zbežali na druga področja, npr. zdravniki v tujino, v (farmacevtsko) industrijo, "na univerze se ne rekrutirajo najboljši študenti, ker so obljubljene plače prenizke. Iz uprave uhajajo najboljši kadri."
  Svet drsi v krizo, razmere se bodo poslabšale in (nova) vlada bo ravnala po kriterijih pravičnosti in  solidarnosti, s fleksibilnostjo in varnostjo pri zaposlovanju. Za položaje v javni upravi bo kriterij "kvaliteta opravljenega dela, volja in izkazano znanje", strokovnost. "Zakaj lahko neka fakulteta, ko zamenja vodstvo, še vedno deluje ob popolnoma isti strukturi ljudi, državna uprava pa ne bi mogla?" Združiti bo treba vse strokovne potenciale, s podporo sindikatov, kar dosedanji vladi, ki se je opirala na "mlade ekonomiste", ni uspelo. "Rezultat tega je bil, da so bili na ulici študentje, delavci, sindikati, učitelji, srednješolci".
  Primer delovanja te vlade je prva zasebna univerza (Nova univerza), ko lahko z (pre)drzno idejo, torej brez kakršnega koli materialnega pokritja (stavbe, knjižnica, redno zaposleni ugledni profesorji) s pravno spretnostjo pride do tako ugledne institucije. Toda kaj se bo zgodilo z vpisanimi, kakšna bo veljavnost njihove diplome "na trgu delovne sile čet 5 ali 10 let, kdo bo tedaj odgovarjal?"
  Kljub profesionalnem delu v politiki namerava ostati v stiku s fakulteto, dobro je, "da človek ne izgubi povsem stika s svojim poklicem", a tudi politična izkušnja je pomembna (za čas po mandatu), "ker se politologije ne da iti samo iz knjig".

  Sila enakosti, svobode in solidarnosti? Levica v Sloveniji. K.B., Objektiv, Dnevnik, 11.10.2008  sobota, 11. oktober 2008
  Levica, kaj je to? So to proletarci, SD, sindikat medicinskih sester, Zares, delavci iz tujine, LDS, lezbijke ali mularija s Chejevo majico? Nekaj odgovorov:
  Matej Klarič je absolvent FDV in član študentskega društva Politus, ki želi med študenti zbuditi kritični premislek. Večine študentov poglobljene razprave ne zanima, pripoveduje. "Ne sprašujejo se o razlogih stanj! Z bolonsjko reformo se je izobraževanje podredilo trgu. Znanja zaradi znanja samega je vse manj. Pasivnost mladih generacij gre razumeti v okviru neoliberalnega diskurza, ki poudarja, da alternative sistemu ni".
  Goran Forbici, filozof in zgodovinar, nekdanji sodelavec Delavsko-punkerske univerze, dela v centru za razvoj nevladnih organizacija: "razredni boji niso več aktualni. Nekje leta 1968, med študentskimi gibanji  in n videz emancipatornimi zahtevami, so se izgubili z oblikovanjem identitetne politike" ..."gejevske, etno in feministične idetitete...".
  Luka Novak, založnik in direktor knjigarne, opozarja na nedoslednost levičarjev, ki jih zmami udobje kapitalizma: "Idej leta 1968 o dejanski spremembi rabe kapitalizma in oznanitvi estetske revolucije v smislu stike ni več", levica se potaplja v salonstvo, "govori eno, dela pa drugo". Knjige so most med levim in desnim bregom.  Manjka levičarske literature, konservativnih, desničarskih je veliko.
  Maja Breznik, Mirovni inštitut meni, da je umetnik danes determiniran s kapitalističnimi odnosti, kultura se komercializira, prilagaja pravu EU in smernicam Svetovne trgovinske organizacije.
  Mladen Dolar, filozof, pravi, da je kulturno dogajanje pestro, naklade strokovnih publikacij so visoke. Ni potrebe, da bi se vse to povezovalo. "Leta 1968 se je zdelo jasno, kaj je levica. Pariški maj, Češkoslovaška, Che Guevara, Allende v Čilu, protivojna gibanja v Ameriki. /.../ Z globalno ekonomijo Reagana in Tacherjeve, je levica izgubila sapo. Socialna demokracija v Evropi ni imela idej, poskušala je ohraniti pridobitve države blaginje, mehanizmov solidarnosti, socialnih služb, javnega zdravstva in šolstva. To je velika ločnica med levico in desnico".
  Branimir Štrukelj, sindikat SVIZ vidi neoliberalno politiko tudi "v poskusu reforme šol, da se ljudi zgolj parcialno izobrazi", da "šola ljudi le pripravi na delo". tako bodo lažje obvladljivi". leve stranke v večji meri volijo visoko izobraženi. Pravi, da se bo izkazalo, ali smo izvolili levičarsko vlado pri urejanju solidarnosti, davkov, javnega zdravstva, šolstva in pokojnin. prispevajo naj več tisti, ki imajo.  Civilna družba, sindikati, strokovna javnost bo participirala pri oblikovanju politik. Kapital mora vlada zavezati k družbeni odgovornosti, t.j. upoštevanju zdravega okolja, javnega zdravstva in šolstva ter odgovornega ravnanja z zaposlenimi.
  Tudi France Križanič, Ekonomski inštitut pri PF, kandidat za finančnega ministra, poudari pomen javnega sektorja in socialnega sistema. pri nas se zaradi poraza kmečkih uporov ni razvilo svobodno gospodarjenje na trgu, investiranje, uvajanje novih tehnologij in izkoriščanje talentov. Levica in desnica imata osnovo v francoski revolucii. Skupno jima je  načelo enakosti, desnica se bolj nagiba k svobodi, levica k bratstvu, "ki ga želi socialna država zagotoviti z ekonomsko politiko (npr. flexicurity). V Sloveniji je bilo v 90. letih zastavljenih premalo dolgoročnih razvojnih načrtov. Danes je pomen  človeškega kapitala, znanja večji, zato sta kapital in delo  odvisna drug od drugega. "Znanje in prilagodljivost sta v večini panog postala odločilnejša kot obseg kapitala".
  Marjan Smrke, FDV UL pravi, da se redni obiskovalci cerkva nagibajo k egalitarizmu, neverniki pa so manj egalitaristični in nagnjeni k spodbujanju zasebne lastnine.
  Simon Tecco je bil konec 60. let študentski voditelj v Čilu. Čilski levici ni dišal levi režim kot v SZ, poudarjala je "individualno svobodo in pravice posameznika. Vrednote študentskih gibanj '68". Po vojaškem udaru je pobegnil v Jugoslavijo., v Sloveniji je našel ljdi, ki so mislili podobno in delovali proti režimu. Levica ni znala reflektirati izkušenj dogajanja v SZ, Jugoslaviji, Vzhodni Evropi.
  Marta Verginella, zgodovinarka, FF UL se strinja s Slavojem Žižkom, da desni intelektualci ne kritizirajo svojih vlad, levičarji pa najbolje kritizirajo svoje (leve) vlade. Levica mora vzpostaviti novo politično kulturo.
  Slavoj Žižek, filozof, je 23.9.2008 po ameriškem radiu postavil finančno krizo v prostor, kjer levica še vedno nima inteligentne alternative sistemu, po katerem jo vodi desnica. Pravi, da je nujen čas razmisleka. In teorij. O tem, kje smo in kam gremo.

  Minister Virant ostaja pri svojem. Plačna reforma.  Žurnal23, 9.10.2008
  G. Virant, minister za javno upravo pravi, da je s plačno reformo začela Drnovškova vlada in to ni njegov osebni projekt. Prepričan je, da so stroški z reformo vzdržni in da so nezadovoljne skupine preglasile zadovoljne. Novi vladi svetuje, naj ne demontira plačnega sistema, temveč težave rešuje s socialnim dialogom.

  Kaj je temelj moralne teologije? Ivan Štuhec. Vaša pošta. Dnevnik, 9.10.2008
  Dr. Ivan Štuhec (TeoF UL, op. B.M.) se odziva na očitke D. Likarja (Dnevnik 10.9.2008, Ona, 16.9.2008) o njegovi domnevno visoki plači (80.000 evrov v 2006/07). Pravi, da številka velja za dve koledarski leti  in ne za eno; njegov bruto dohodek je bil okrog 25.000 evrov. Piše, da bi  D. Likar "lahko vedel, da je Teološka fakulteta v sestavu Ljubljanske univerze in da je ena od njenih ustanoviteljic. Plač si profesorji ne določamo sami, določa jih kolektivna pogodba in ostala zakonodaja, ki jo morajo Univerza in članice spoštovati. V primerjavi z drugimi članicami imamo profesorji na Teološki fakulteti prej nižje kot višje plače. Univerza je tudi ločena od države".

  "Ni vsak dober učenjak tudi dober učitelj." Angleški pregovor.   Velika knjiga pregovorov. ur. J. Stupica, Jutro, 2007, Šolski razgledi, oktober 2008

  Ravni avtonomije in odgovornosti učiteljev v Evropi - 14. oktober 2008
  Učiteljeva avtonomija, ki je temeljni pogoj za razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti v šolah, je bila med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 med pomembnejšimi prednostnimi temami. Slovensko predsedstvo je omrežje Eurydice zaprosilo za pripravo gradiva, v katerem bi preučili spreminjanje učiteljeve poklicne podobe v zadnjih letih, ko se je povečevala njegova avtonomija in z njo povezana poklicna odgovornost.
  Slovenski prevod v PDF:  <http://www.mszs.si/eurydice/pub/eurydice/slovensko/avtonomija_uciteljev_v_evropi.pdf>

  Godino so degradirali. B.M., Mladina, petek, 10. oktober 2008
  Vesna V. Godina, socialna antropologinja (FF UM), na FDV UL ima status izredne profesorice, je dobila ob zadnji študentski anketi oceno 4,4. Na volitvah dekana na FF UM je bila skupaj z A. Fištravcem proti kasneje izvoljenemu dekanu, in meni, da je zato imela težave pri habilitaciji in je morala privoliti v nižji naziv (docentke).
  
   Študijski  obiski v tujini - razpis za 2009/10 - 13. oktober 2008
  CMEPIUS vabi, da jim najkasneje do 5. novembra 2008 pošljete prijavnico za organizacijo študijskega obiska. 
  Več informacij ter razpisna dokumentacija:  <http://www.cmepius.si/razpisi/so09.aspx>

  Prof. dr. Jernej Virant, 1932 - 2008. Nikolaj Zrimic, Delo,  četrtek, 9. oktober 2008  
  J. Virant je bil eden od pionirjev računalništva pri nas in zaslužni profesor UL.

  Umiranje in smrt nista nekaj za zadnjo sobo. Dr. Urška Lunder, strokovnjakinja za paliativno oskrbo. M.H., Objektiv, Dnevnik, 11.10.2008
  V Sloveniji letno umre 19.000 ljudi. U. Lunder je s somišljeniki leta 2000 ustanovila  Zavod za razvoj paliativne oskrbe. V praksi jo izvaja v bolnišnici na Golniku, kjer je zaposlena. Razvijati je treba družbeno zavest, da nam umiranje in smrt postaneta domača, naravna. Pogumen pogled "v oči resnici ob koncu življenja terja tudi širino srca, tenkočutnost in prav nobenega koristoljublja". Pravi, da moramo izobraziti zdravnike o principih paliativne oskrbe.  temeljito je treba spremeniti študij medicine. Treba je razviti predmet Komuniciranje. V anglosaškem prostoru ga ima veliko medicinskih fakultet in šol za zdravstveno nego, tudi štiri leta; pri nas le nekaj poglavij. Učenje komunikacijskih veščin je tudi osebnostna preobrazba.

   

  Razprava o habilitacijskih merilih UL
  Javno razprava o osnutku novih habilitacijskih meril na Univerzi v Ljubljani  v torek, 14. oktobra 2008 ob 18. uri v veliki klinični predavalnici na Veterinarski fakulteti (Veterinarske klinike) na Cesti v Mestni log 47 v Ljubljani. Uvodničarji:  prof. dr. Marjan Veber, predsednik habilitacijske komisije UL,  prof. dr. Iztok Fajfar, predsednik Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko,  dr. Janez Posedi, predsednik Sindikata veterinarske fakultete in  doc. dr. Tomaž Sajovic, predsednik NSDLU. Razprave se jr udeležila tudi rektorica, prof. dr. Andreja Kocijančič. 

  Podelitev nagrad na področju šolstva  2008 - 3. oktober 2008 
  Informacijo o podelitvi letošnjih nagrad na področju šolstva, ki je bila v četrtek, 2. oktobra 2008, dobite v Word DOC formatu na naslovu <http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/novice/doc/nagrajenci_solstvo_2008.doc>
  
  Prof. dr. Miroslav Kališnik - nagrada za življenjsko delo v visokem šolstvu.
  <http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/novice/doc/nagrajenci_solstvo_2008.doc>
  M. Kališnik, zaslužni profesor UL, je vsestranska osebnost in strokovnjak, ki izkazuje dejavnost in vrhunske dosežke na različnih področjih medicine, medicinskega izrazoslovja, stereologije in znanstvenoraziskovalne metodologije. Ob tem ima izjemno bogate raziskovale in pedagoške izkušnje z uredništvom publicističnih del in periodike. Z veliko zavzetostjo se je posvečal tudi visokošolski didaktiki, dobri šolski praksi in eksternemu preverjanju znanja. Zaposlen je bil na MF UL, v letih 1991–1993 je  bil prorektor  UL in se je zavzemal za sodobne didaktične prijeme pri pouku ter tako spodbujal pedagoško kakovost in odličnost učiteljev UL.  Leta 1996 je bil med ustanovnimi člani Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko. SDVD mu je podelilo odličje SOVA za zasluge na področju razvijanja pedagoške odličnosti v visokošolskem izobraževanju. Sodeloval je pri  izvajanju  seminarjev iz visokošolske didaktike. Prirodoslovno društvo Slovenije ga je imenovalo za častnega člana, za sodelovanje pri Proteusu je  prejel Grošljevo nagrado.  Sodeloval je v Republiški maturitetni komisiji, in tudi  pozneje kot konzulent z prispeval pri pripravi in izpopolnjevanju splošne mature.    (Povzel: B.M.)    

  Godina spet predava na fakulteti. K.P., Žurnal24 Štajerska,  petek, 3. oktober 2008
  Vesna Vuk Godina je bila na seji senata UM izvoljena za docentko na FF UM. Njeni študenti nekaj časa niso mogli opravljati izpitov, saj je dobila (začasno) odpoved ker ni pravočasno oddala vloge za habilitacijo. Zdaj bo spet lahko predavala, imela govorilne ure in izpite, je potrdil dekan M. Jesenšek.
  Nastaja sistem vertikalne prostitucije. Vesna V. Godina. D.K., Večer,  sobota, 4. oktober 2008
  V.V. Godina, socialna antropologinja (pred leti je poučevala na FF UL) je zdaj na FF UM spet docentka, kot je bila po doktoratu pred 25 leti. Zaradi različnih navodil in interpretacij je na UM letos zaprosila za habilitacijo za redno, nato izredno profesorico, dobila odpoved "zaradi razloga nesposobnosti", pred dnevi pa je prejela odločbo, da lahko opravlja svoje delo. Pravi da je docentka z največ (1402) ARRS-točkami, več kot jih imajo številni redni profesorji.  "Ljudje z elitnih univerz prihajajo k meni po mentorstva, po lokalnih merilih pa nisem sposobna".
  Njeni študenti zaradi teh zapletov niso imeli jesenskih izpitnih rokov. Pravi, da ji je "dobrobit študentov na prvem mestu, zato z njimi delam več kot mi plačujejo. Samo zaradi študentov smo tam". Nekaterim so "študenti nujno zlo". habilitacijski kriteriji so skoncentrirani na objave, "pedagoško delo je postransko". Raziskovalno delo je sicer pomembno, a "to ni tisto, kar zagotavlja dobro delo s študenti". "Univerza se ne zaveda, da je njeno temeljno delo čim bolj kvalitetno delo s študenti", pravi. Univerza je preveč "orientirana v zunanje pokazatelje uspešnosti". UM želi priti na listo najboljših univerz, zato pritiska na zaposlene (s habilitacijami, delovnim časom itd), da te objave proizvajajo. Zato trpi pedagoško delo, izgublja odlične pedagoge in raziskovalce. (Omenja primer sociologa Andreja Fištravca, FF UM.) A najboljše univerze (npr. Cambridge) se ne ustvarijo tako, to je "stvar večdesetletnega ustvarjanja odličnih pogojev za delo, ki privabijo najboljše ljudi". Namesto da bi na UM izboljševali pogoje dela "terorizirajo ljudi". Z UM bodo zato dobri odšli, ostali bodo pretirano ambiciozni, ki tam zdravijo svoj ego, z vertikalno mobilnostjo, ki niso "na univerzi zato, da bi učili. Ne delajo po moralnem, etičnem in pedagoškem kodeksu". "Vsak profesor bi moral vedeti, da je v službi študentov, in vsak, ki je nad profesorjem, bi moral vedeti, da je v službi teh profesorjev". Na privatni univerzi v ZDA je spoznala, da so nadrejeni zato, da pomagajo uresničiti projekte podrejenih. Pri nas je važno biti všeč nadrejenemu, nastaja klima "intelektualne in siceršnje servilnosti in prostitucije", sistem se je "zaprl v samozadostno logiko biciklizma".
  Rešitve ne vidi v slabih privatnih univerzah. Če pa bi skupina elitnih intelektualcev ustanovila univerzo, na katero bi se študenti vpisovali zato, "ker tam z njimi kvalitetno delajo" in bi imela korekten sistem študija za revne, bi "ostale univerze morale razmišljati drugače".
  Zdaj je "vseeno, kako se dela s študenti", to ne vpliva na dotok denarja. Zaposleni so se začeli "obnašati racionalno: minimizirajo pedagoško delo" in se usmerjajo na raziskovalni trg; tako si (mladi) zagotovijo službo, nadrejeni pa raziskave in objave. Logika univerze kot podjetja se je začela uveljavljati, "ko je država začela univerzo financirati po številu študentov. Dobre univerze po svetu se temu upirajo z vsemi sredstvi". Najbolj racionalno je postalo "spustiti vse študente naprej in jim pokloniti diplomo", visoki kriteriji znanja niso več smotrni. Degradaciji principov univerze  se nas je nekaj uprlo, pravi, "ampak utišali so nas kolegi".
  "Kdaj pa je še kak študent tožil univerzo, ker je dobil premalo znanja, da bi se lahko zaposlil? Poleg tega se služba dobi zaradi zvez. Drugače bo šele, ko bodo "s svojim neznanjem morali konkurirati diplomantom z odličnih evropskih univerz". Tisti, ki bodo imeli denar, bodo pošiljali otroke študirat v tujino. Slovenske univerze bodo postale, tako kot večina državnih v ZDA, "šole za diplomirane gospodinje". Čez 10 let bo problem, kako iz teh univerz - podjetij "za proizvodnjo imidžev izgraditi institucije, ki bodo dale diplomante z zaposljivimi diplomami."
  Pravi, da jo nekateri vidijo kot konfliktno osebo, "ker povem to kar mislim, da je treba povedati", a ta drža "znotraj akademskega prostora ni zaželena". "Akademska kultura je danes to, da kimaš nadrejenemu in da storiš to, kar zahteva". Pri tem upaš, da ti bo napisal pozitivno habilitacijo in odstopil vodilno avtorstvo pri katerem od člankov. zaposleni ne odhajajo več skupaj na dopust. Univerza ni več "mesto svobodne kritične inteligence, ki skuša reflektirati dogajanje v družbi". Od intelektualcev zahteva, "da sedijo v kabinetu in od osmih do treh pišejo članke za Web of Science" in da so čimbolj nevidni.  Konfliktni ljudje (primer Slavoja Žižka in Aleksandre Kornhauser) odhajajo. "Moram oditi proč, kjer moje znanje cenijo", pravi.

  Uran: Študenti in profesorji naj bodo oskrbniki svetilke vere, upanja in ljubezni. STA, splet, torek, 7. oktober 2008
  Ljubljanski nadškof in metropolit (tudi veliki kancler TeoF UL, op. B.M.) je med mašo ob začetku svetega leta navzočim študentom in profesorjem dejal:
  "Pred vami je veliko pomembnih dognanj, veliko pričakovanj po spoznanju novih snovi, veliko prizadevanj, da bi dosegli zastavljene cilje." Pozval jih je naj bo v njihovem akademskem prizadevanju vodilna luč ljubezen. Naj skrbijo za luč vere, upanja in ljubezni, tako kot romarji na grobu apostola Pavla.

  France Bučar. Leninizem in in iskrica na obzorju. T.S.,  Sobotna priloga, Delo,  4.10.2008
  F. Bučar (pravnik, nekdaj profesor PF UL, ki je moral odditi s fakultete zaradi konflikta z E. Kardeljem, op. B.M.) je bil prvi predsednik parlamenta in oče ustave RS. Še vedno dela, piše. "Ne moreš obstajati če ne delaš, ne moreš obstajati če ne misliš. Velikokrat je oblast kaznovala svojega sovražnika tako, da ga je enostavno postavila v kot in ni smel nič delati".
  Pravi, da je ureditev slovenske družbe leninistična, vsi podsistemi, gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo so podrejeni politiki. Preveč odločajo stranke in ministri. Večino dela, s katerim je danes obremenjen minister bi morala opravljati uprava. "Zato morajo biti državni sekretarji vrhunski strokovnjaki", vrhunec kariere "ljudi, ki so se odločili za upravljanje družbe.  Tega pri nas ni. zato menjava vlade vedno skoraj ustavi poslovanje". Uveljaviti bi morali "načelo kompetentnosti, ustreznosti", ne pa da "dobiš ali izgubiš službo zaradi tega, ker si črni ali rdeči".
  Leninističnim koncept (vzorec) dosedanjih vlad je: "Vlada je sredstvo, država je naša last, da uveljavimo eni svojo ideološko misijo, drugi pa zato, da bi pobasali materialne koristi in službe".
  Na vprašanje o Novi univerzi pravi, da je "še en velik problem. Poleg denarne inflacije imamo pri nas tudi inflacijo akademskih naslovov in spričeval, kar je lahko najmanj toliko nevarno kot finančna inflacija. Oboje lahko državo uniči."

  Peter Jambrek. Tisti, ki vleče rdečo nit. Portret tedna. J.M., Sobotna priloga, Delo,  4.10.2008
  P. Jambrek je leta 1999 v zborniku Nove revije Sproščena Slovenija zapisal: "Veliko zastarelih organizacij je obsojenih na počasno hiranje in neizbežni propad". Junija 2000 je svet za visoko šolstvo (SVŠ) dal soglasje k ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda FDEŠ na Brdu pri Kranju.  Istega leta je postal P. Jambrek notranji minister v vladi A. Bajuka. Pred letošnjimi volitvami je Zbor za republiko, ki ga vodi, podprl Janšo proti "levemu trojčku" . Zdaj Janša odhaja z oblasti, Jambrek pa je "dobil" Novo univerzo (NU),  skupaj z T. Jerovškom in M. Pogačnikom.
  Družbeni razlogi, ki so jih za to navajali vzdržijo: "dobro je imeti konkurenco", več pluralizma na visokošolskem področju, zaradi "okorelosti etabliranega visokošolskega univerzitetnega sistema, kot piše J. Markeš. Ostaja pa odprto vprašanje, ali so res izpolnjeni "strokovni in kakovostni kriteriji".
   J. Prunk je ustanavljanje NU označil za tajkunizacijo in odstopil iz senata za akreditacijo.  Iz akreditacije NU je Jambrek naredil politično vprašanje, o čemer je pisal v Demokraciji, glasilu SDS. S. Hribar je  nedavno opozorila na neetično Jambrekovo primerjavo med ustanavljanjem NU in Nove revije.  Na političnost in konflikt interesov kaže tudi sestava sveta, ki je dal soglasje k NU - vlada je vanj imenovala Petra Ješovnika iz komisije za nadzor Sove, Andreja Rahtena, predavatelja na dveh Jambrekovih fakultetah in Boruta Rončeviča, soustanovitelja NU.
  Ni dvoma o Jambrekovi uspešnosti, "ostaja pa dvom o njegovi strokovni in politični načelnosti".  V vseh njegovih tekstih se kot rdeča nit vleče "utilitarizem, ki v teoriji pomeni filozofijo koristnosti".

  Kdo koga graja? Politična instrumentalizacija strokovnjakov.  Boris Vezjak, Mladina 3.10.2008
  Sociolog Matej Makarovič se skupaj z Matjažem Tomšičem v zadnjem času pogosto pojavlja v medijih. Nastopata kot strokovnjaka fakultete za uporabne in družbene študije (FUDŠ) in navadno ne pozabita kritizirati "rdečkastih profesorjev" FDV UL.  Lani jima je vlada plačala 12.000 evrov za analizo medijev.
  M. Makarovič, dobitnik Jurčičeve nagrade za novinarstvo 2005,  je pred volitvami objavljal v brezplačniku "Ekspres", v katerem so fiktivni novinarji "pisali" "vnaprej pripravljene propagandne strankarske članke". Zanj in za "Slovenski tednik" zdaj M. Tomšič pravi, da sta bila "desno usmerjena /.../ rumeni tisk". V zadnji številki je "Ekspres" objavil dvostranski intervju z M. Tomšičem, dekanom FUDŠ in "seveda veliko reklamo za vpis na to fakulteto". Avtor (s FF UM) upa, da "razni eksperti in oblikovalci javnega mnenja svoje akademske časti in ugleda niso prodali za strankarske denarce".

  Zmaga nasprotnikov osamosvojitve. Roman Kralj, Reporter, 6.1.2008 nedelja, 5. oktober 2008
  Bralec v povolilnem komentarju piše o nasprotnikih Janše, ki se zdaj veselijo, npr. profesorica Vesna V. Godina in Igor Lukšič "podpredsednik SD, profesor na fakulteti za družbene vede in prostovoljni nadzornik cerkvenih pridig". Meni, da bi "moral velik del nekdanje rdeče "elite" imeti rezerviran prostor na smetišču zgodovine".
  Levi klerikalci.  Iva Paulin Žurman. Reporter, 6.1.2008 nedelja, 5. oktober 2008
  Bralka meni, da je čas spregovoriti o "levih klerikalcih, njihovem vplivu v medijih in družbi". Prednjačijo "člani Liberalne akademije, vidni profesorji fakultete za družbene vede in številni novinarji", Spomenko Hribar pa je zdaj prehitela poslanka Majda Širca.

  Reševanje globalnih goljufov. Prof. Jože Mencinger, ekonomist.  Sobotna priloga, Delo,  4.10.2008
  J. Mencinger je bil prvi podpredsednik vlade RS in direktor Ekonomskega inštituta pri PF UL, kjer je še predavatelj politične ekonomije. (Bil je tudi rektor UL, op. B.M.).
  V zadnjih 20 letih je skupaj z nekaterimi drugimi ekonomisti pripomogel, da Slovenija ni uvedla vseh neumnosti modernega kapitalizma, ki so jih vsiljevale mednarodne institucije, ZDA in domači "neoliberalci". Posmehovali so se mu, da je "domačijski fiziokrat", "mladoekonomisti" so to strnili v pojem "mencingerjanstvo". Pravi, da so se mladoekonomisti "hitro utrudili, nekateri zdaj pišejo že kot pravi staroekonomisti".  Slovenija se je "edina v vzhodni Evropi uspešno uprla neoliberalizmu", v skrbi za življenjsko raven in enakost ljudi, kar je razlog za njeno uspešnost.
  Korenine sedanjih težav bank (v ZDA) s hipotekarnimi posojili visi v 80' letih, ko se je razvoj "finančnega kapitalizma"  opiral na "izumljanje novih finančnih produktov za ustvarjanje virtualnega bogastva".Podobne so pred 20 leti ustvarjali Fikret Abdič, Dafina in Gazda Jezda. Pravi, da je padla "neomajna vera v svobodni trg", čeprav še ni konec "religioznega poveličevanja trga".  Gospodarska recesija lahko (tako kot nekdaj v Jugoslaviji) povzroči tudi politične napetosti, v Ameriki in tudi v EU, a morebitni zaton (imperija) bo dolgotrajen. Evropska komisija nima pravih vzvodov za reševanje takih situacij. "Zato tudi zdaj ponavlja prazne in povsem irelevantne parole lizbonske strategije in pakta stabilnosti." Ta strategija je "zbirka neoliberalnih fraz o fleksibilnosti, učinkovitosti, konkurenčnosti in družbi znanja", nihče je ne jemlje preveč zares in "spominja na nekdanje  jugoslovanske resolucije" ter je del obredja EU.
  Najboljša pot za izhod iz recesije je socialno bolj občutljiva politika, s keynesijanskim ustvarjanjem agregatnega povpraševanja in opustitvijo ideologije ponudbe, ki je "znanstveni" temelj lizbonske strategije. Veseli se neuspehov pogajanj Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in tudi spremembe na oblasti pri nas.  Motila ga je "strankarska disciplina in ustvarjanje poniglavih ljudi" ki mislijo tako kot tisti, ki je "glavni".  Pravi, da nas čaka "obdobje suhih krav", zaradi nerealiziranih sredstev in EU, plačne reforme in zunanjega dolga zaradi javnega sektorja.
  Reforma plačnega sektorja je bila največja napaka odhajajoče vlade. temeljila je na prepričanju, "da minister ve, kakšna je pravična plača in pravo razmerje med plačo profesorja, zdravnika, medicinske sestre /.../ in vseh, ki jih je spravil med javne uslužbence in s tem uničil avtonomno delujoče sisteme. jasno je, da je "pravo razmerje" odvisno od relativne moči sindikatov". Ustvarjen je sistem, v katerem bo sprememba plače ene skupine vodila v prepire in spreminjanje v celotnem sistemu.
  Glede nove vlade upa, da "nas ne čaka kakšen program velikih reform". Odločilna bo sposobnost prilagajanja gospodarskim dogajanjem v svetu.

  Zlom finančne alkimije. Rudi Rizman, Delo, 4.10.2008
  Finančni zlom (v ZDA) je poraz ideologije nereguliranega kapitalizma  (neoliberalne) ekonomske doktrine Miltona Friedmana, ki trdi, da ne more trg povzročiti nič slabega in vlada nič dobrega, ter da je prosti trg jamstvo za gospodarski razvoj.  John Gray vidi ironijo v tem, da je komunizem nasledila druga utopična ideologija - tržni fundamentalizem in ideologija deregulacije. Zdaj rešujejo kapitalizam s pomočjo države, podobno kot je Lenin reševal gospodarski kolaps sovjetov s "kapitalizmom" (NEP). Ameriški ekonomisti opozarjajo na ključni problem zagotavljanja pravičnosti in demokracije, namesto  privatizacije dobičkov in socializiranja stroškov in tveganja,  ne da bi davkoplačevalci imeli karšen koli glas.  Noam Chomsky (častni doktor UL, op. B.M.) opozarja, da je pomanjkljivost trga to, da ne zna izračunati stroškov za tiste, ki ne sodelujejo v transakcijah.
  Nobelovec Joseph Stiglitz opozarja na hipokrizijo IMF in vlade ZDA v podobnih primerih J. Koreje, Tajske, Indonezije, Brazilije, Argentine, Rusije in revnih držav, ki so jih prepuščali trgu. Tako kot pri okolju, pravi J. Stiglitz, bi morali plačati finančni zlom tisti, ki so ga zagrešili.  Po izračunih Združenja za pravično ekonomijo bi potrebni denar (700 milijard dolarjev) lahko zbrali od bogatih z ustreznim obdavčenjem.
  Zdaj menežerji in Wall Street zagovarjajo J. M. Keynesa in celo "socialistično" intervencijo države, ker jim trg ne more pokriti milijardnih izgub. Pionirji A. Smith, D. Ricardo in K. Marx so postali aktualni. Prav tako K. Poper in J.K. Galbraith, ki prav tako nista verjela v trg, ampak regulacijo države.
  Avtor, predavatelj sociologije na univerzah v Ljubljani in Bologni, končuje z idejo iz Komunističnega manifesta, napisanega pred 160 leti:
  Soobstoj velikega bogastva za manjšino in revščine za mnoge v nacionalnih in globalnih okvirih je moralno sporen in nevaren za ohranjanje družbene kohezije.

  Učitelji od vlade pričakujejo izboljšave. K.Š., Delo, 4.10.2008
  B. Štrukelj, SVIZ, je ob dnevu učiteljev dejal, da od nove oblasti pričakuje normalen enakopraven dialog in odpravo anomalij plačnega sistema. Opozarja na možnost stalnih konfliktov s skupinami zaposlenih, npr. z asistenti z doktorati. Nujno bo spremeniti sestavo upravnih odborov inštitutov. Glede osnutka zakona o univerzah (rektorske konference), ki je začel krožiti v javnosti pravi, da je problematičen v delih, ki se nanašajo na položaj zaposlenih na univerzah.

  Dodatki v novem plačnem sistemu. Pravna pisarna. T.S. Svizove strani.  Šolski razgledi, 4.10.2008
  Ob prevedbi v novi plačni sistem so bile v osnovno plačo vključeni nekateri dosedanji dodatki, nekateri so bili ukinjeni, drugim so določili novo višino.
  Tako je ostal dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat, ki pripadajo "javnim uslužbencem, ki zasedajo delovna mesta, za katera se taka izobrazba ne zahteva". Višina teh dodatkov je za magisterij 70 in za doktorat 115 evrov bruto mesečno. (Vrsto dodatkov ureja 23. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, višino dodatkov pa Kolektivna pogodba za javni sektor od 35.- 47. člena).

  Napredovanje zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovanja - predlog sprememb pravilnika.  6. oktober 2008
  Na straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo "Zakoni in drugi predpisi v pripravi" je objavljen "Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti" - glej <http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/>

  Zaposleni bodo vodstvo prijavili delovni inšpekciji. R.I., Dnevnik,  sreda, 8. oktober 2008
  Na Inštitutu za narodnostna vprašanja je sindikat SVIZ opozoril na domnevne kršitve predpisov pri vodenju INV. Z mesta direktorice je odstopila Cirila Toplak, MVZT še ni dala soglasja o razrešitvi, C. Toplak pa je za v.d. imenovala Damirja Josipoviča, ki pa mu zaposleni nasprotujejo.
  Obtožbe o sovražnem prevzemu in ustrahovanju. J.K.S,  sreda, 8. oktober 2008
  Zaposleni na INV ustanovili odbor za varstvo zakonitosti. Težave po odpovedi Cirile Toplak.

  V čast prim. prof. dr. Zori Janžeković. M.G., Večer - Bonbon,  sreda, 8. oktober 2008
  V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je bila slovesnost ob 90-letnici Z. Janžekovič, ki je delovala na oddelku za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo UKCM.

  Dekan Veterinarske fakultete prejel nagrado kitajske vlade.  Sta, splet,  četrtek, 2. oktober 2008
  Milan Pogačnik, dekan VF UL je prejel nagrado "National Friendsheep Award", ki jo kitajska vlada podeljuje tujim strokovnjakom. Njegova skupina je trdo delala pri uvajanju sonaravnega kultiviranja krasa na Kitajskem.

  Metka Zorc. Neizbrisne sledi. S. T., Šolski razgledi, 4.10.2008
  M. Zorc, zdravnica, kardiologinja, ustanoviteljica tretjega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja, predstojnica Inštituta za histologijo na MF UL.
  zanimanje za medicino se je porodilo že v osnovni šoli, želela je pomagati drugim. V gimnaziji (Šubičevam Lj.) se je pridružila Rdečemu križu in z veseljem sodelovala v kemijskem krožku, ki ga je vodil dr. Stanislav Lampič, kemik in duhovnik.

  V Sloveniji porast števila tujih predavateljev. STA, splet,  ponedeljek, 6. oktober 2008
  Raziskava T. Čelebič ( www.umar.si )  o mednarodni mobilnosti kaže, da se povečuje izmenjava domačih in tujih učiteljev. Največ naših odhaja v Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Finsko, v Slovenijo pa prihajajo predvsem učitelji iz Poljske, Avstrije in Nemčije. Število tuijih ki prihajajo je večje od odhoda domačih. Slovenija je med  vodilnimi državami v Evropi po številu učiteljev, ki so poučevali v tujini. Učitelji vidijo v tem predvsem možnost za akademski razvoj in možnost napredovanja. Tuje učitelje bi pritegnilo uvajanje pedagoškega procesa v tujem jeziku.

  Visokošolski profesorji niso nedolžni. Izpite kupovale s spodnjimi hlačkami.  dfl, Nedeljski, 5.10.2008
  Hrvaške fakultete pretresa korupcijska afera. Za izpit na zagrebški univerzi je bilo potrebno odšteti 400-2000 evrov, za diplomo 9000 evrov. Zdaj ugotavljajo, koliko državnih uradnikov ima sporne diplome, odgovorni zatrjujejo, da jih bodo preklicali.
  Pri nas so že bili dokazani primeri ponarejenih diplom, magisterija ali celo doktorata; do tega naj bi bilo nekdaj najlažje priti v Prištini, Novem Sadu, v devetdesetih se je dalo diplomo, mag. ali dr. kupiti v Srbiji, BiH. V Srbiji so v začetku leta za prodajanje izpitov (500-700 evrov) in diplom obtožili 89 ljudi.
  Je na Slovenskem bilo in je kaj drugače?
  Pri nas govorimo o posamičnih primerih "neslanega odnosa učiteljev" predvsem do študentk. Pred leti se je na (nekdanji) FSPN (Univ. Edvarda Kardelja, op. B.M.) nekoga prijel vzdevek  "profesor ...". Na FDV UL nekateri namigujejo, da je pred izpitom pri profesorju Bogomilu Ferfili  treba kupiti njegovo knjigo. B. Ferfila pravi, da imajo res med izpitom lahko njegovo knjigo, ne fotokopijo, a si jo lahko izposodijo v knjižnici.
  Na FF naj bi konec osemdesetih letih obstajal cenik za nekatere nosilce predmetov; domnevno je bilo izpit mogoče narediti za 500 mark,
  Valentin Bucik, zdaj dekan FF UL, ki je bil študent v osemdesetih se tega cenika ne spominja, zavrača, da bi bila to praksa v sedanjem času, dokazov za to ni.
  Pred časom se je pisalo o izplačevanju honorarjev; Jože Florjančič je moral zaradi tega odstopiti kot dekan FOV Kranj UM. "Sledi klientelizma, nepotizma, celo nekakšne akademske plemenske ureditve je, žal v sferi opaziti še danes". Okrog poglavarja profesorja plešejo nekdanji in sedanji asistenti, kogar sprejmejo medse ima poleg akademskih uspehov še druge koristi.

  Bo počilo še kje? Vrednost diplom. Jasna Kontler - Salamon, Šolski razgledi, 4.10.2008
  Kolumnistko je pretresel  naslov  v hrvaškem časopisu: "Akcija indeks: privedli 95 profesorjev in študentov. Vpis 9.000, izpis 2.000 evrov". Med aretiranimi profesorji je bila celo ena ugledna poslanka. Novice o kupovanju izpitov in diplom z denarjem in spolnimi uslugami prihajajo tudi iz BiH. Sprašuje se: "Je slovensko visoko šolstvo povsem varno pred takšnimi razkritji?" Sodeč po govoricah se je dogajalo marsikaj, a dokazov ni. Pred leti je bila na UM afera z italijanskimi študenti, ki naj bi za plačilo prišli do diplom na neobstoječem študiju. Legalni študij jim je kasneje omogočila Ul, da je država ušla sramoti.
  Vzrokov za kupovanje izpitov je več: pritisk tistih ki se ne morejo vpisati ali opraviti težkega izpita, slabe plače in pomanjkljiv nadzor. Podkupljivost je verjetnejša tam, "kjer  ne skrbijo zadosti za visokošolsko kakovost, ki zajema tudi nadzor nad izpeljevanjem študija. Slovenija še vedno ne premore neodvisne agencije, ki bi zagotavljala tak nadzor. Morda zdaj prihaja čas, da jo dobimo".  Kajti - "ena sporna diploma okuži še vse druge".

  Slovenski indeksi so neomadeževani. B.L. Dnevnik 3.10.2008  petek, 3. oktober 2008
  Pri nas doslej še niso obravnavali primerov podkupovanja za pozitivno oceno na izpitih, pravi Drago Mengalija, tiskovni predstavnik policije. Na UL in UP ne dvomijo o poštenosti svojih profesorjev. Med študenti sicer krožijo govorice o lažjih poteh do izpita pri posameznih profesorjih, ki pa niso koruptivnega značaja, npr. z izborom oblačil (npr. dekolte).  Če bi se izkazalo, da je študent plačal za izpit profesorju, sta oba kazensko odgovorna zaradi korupcije, čaka ju še disciplinski postopek, ki se najverjetneje konča z izključitvijo študenta in prenehanjem delovnega razmerja profesorja.

  Natečaj za izbor kandidatk za štipendije "Ženske v znanosti"  - 30. september 2008   
  MVZT objavlja "Natečaj za izbor kandidatk za štipendije 'Ženske v znanosti' 2009". Rok za prijavo je 9. januar 2009.
  Glej <http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=866>

  Pri upiranju skušnjavam je ključna kontramoč. Igor Lukšič. M.S., Večer, 27.9.2008
  I. Lukšič, podpredsednik SD, politolog, profesor na FDV UL govori o ciljih in načinu delovanja dosedanje in prihodnje vlade.
  Plakati na stenah njegovega kabineta na FDV (M. Luter King, M. Gandi, J.F. Kennedy...) govorijo o "revoluciji", ki jo napoveduje zmagovalna stranka na volitvah.
  Neokonzervativna "revolucija, začeta 2004 je doživela poraz. Ni si znala zastaviti ciljev, ki bi mobilizirali najboljše. "Približek je bil reformni program, ki pa ni bil usklajen niti s stroko niti z opozicijo, še manj s sindikati in študenti". Vlada je "ponujala privatizacijo kot rešitev vseh vprašanj v javnem sektorju". Zdaj so "mnogi podsistemi v razvalinah", družba je "v dveh kosih in utrujena. Večina je to spoznala in zato je ta koncept padel".
  Koncept politike SD je "politika partnerstva, zmernosti, soglasja", v odgovoru neokonzervativizmu "bomo krepili družbeno strukturo, katere elementarna celica je močan, izobražen, politično in kulturno orientiran posameznik, povezan v čim več združenj, skupnosti, grupacij". Na vprašanje o kapitalu pravi, da je "odgovorni kapital zainteresiran za visoko kvaliteto življenja v ožjem in širšem socialnem okolju". Zato bo vzpostavljena "prebojna koalicija" med njim, politiko, raziskovalnim in intelektualnim potencialom. "Imamo kar nekaj izkušenj in nobenega razloga ne vidim, da ne bi na njih gradili".

  Tridimenzionalna megla "drugačnega načina vladanja". Minister za javno upravo. Sobotna priloga, Delo, 27.9.2008
  Pogovor z ministrom Gregorjem Virantom, ki je bil najbolj priljubljen minister v vladi. Je "doktor pravnih znanosti in je ob ministrskem delu tudi habilitirani univerzitetni učitelj" na FU UL.  Plačna reforma je po njegovem uspeh. "Seveda pa je implementacija sistema, ki  prinese drugačne plače za 160.000 zaposlenih, izjemno projekt." Take rezultate pričakuje tudi od svojega naslednika Bojana Bugariča (PF UL, op. B.M.), ki je njegov "profesorski kolega, ugleden profesor in umirjen človek".

  Predsednik republike o pomenu akademske svobode v današnjem času  - 23. september 2008
  Predsednik RS dr. Danilo Türk se je 18. 9. 2008 v Bologni udeležil slovesnosti ob 20. obletnici listine Magna Charta Universitatum  . Tam je imel osrednje predavanje na temo "Pomen akademske svobode v današnjem času". Kot je dejal, je akademska svoboda že od nekdaj bistvena za sam obstoj evropskih univerz. Poleg njenega osnovnega namena, da ščiti univerze, profesorje in študente, je naštel še tri dodatne funkcije, zaradi katerih je akademska svoboda pomembna v današnjem času.
  1. vzpostavljanje enotnega evropskega intelektualnega in raziskovalnega prostora, ki bo postalo orodje za okrepitev ustvarjalnega potenciala Evrope.
  2. omogočiti obsežno razpravo o potrebnih reformah poučevanja, ki bodo zagotovile zaposljivost diplomantov in jih usposobile za reševanje problemov.
  3. oblikovanje novih modelov globalnega sodelovanja na področju visokega šolstva in vzpostavitev Evrope kot ključnega vzpodbujevalca kreativnosti in razvoja na globalni ravni.
  Glej <http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/C4DEED1CD5184D86C12574C8003758D9?OpenDocument>
  Glej tudi: www.magna-charta.org ,  Nagovor predsednika republike o stanju visokega šolstva v Sloveniji    www.uni-lj.si 5.3.2008

  "Pa dajmo že enkrat postati normalni". Janko Prunk., M.B., Mag, 24.9.2008
  J. Prunk, profesor FDV UL, je bil član SDS, od pomladi 2008 pa je kritik vodje stranke in premiera Janeza Janše. "Nekomu lahko dam svoje simpatije, toda nikoli ne morem dati svoje duše in svoje pameti", pravi v daljšem pogovoru.
  V SDS je vstopil leta 2004. Govorili so, "da sem ne  vem kako vpliven član. Figo sem bil. Nikoli me ni nihče nič vprašal, sam pa se tudi nisem vtikal. Toda ko je šlo za področje, ki je življenjsko pomembno za slovenski narod, sem moral povedati svoje, ker mi preprosto vest ni dala miru. Govorim seveda o resoluciji o visokem šolstvu, ki jo je forsirala vlada. Vendar smo mi napisali drugo resolucijo (Glej: http://abra.fkkt.uni-lj.si/fn01leban/resolucija/ ). Ko smo jo zagovarjali v parlamentu, so nas poslanci vladajoče koalicije grozljivo povozili, čeprav nekateri med njimi niti fakultete od znotraj nikdar niso videli. Sprašujem se, kakšna kultura se je razmahnila na Slovenskem."
  Zdaj želi uspeha novi koaliciji, vendar napoveduje Borutu Pahorju težke čase.   Mag:"Pahor je pogosto govoril o družbi znanja." J. Prunk: " Janša je tudi govoril o lizbonski strategiji, toda v realnosti se je delež za univerzo in znanost skrčil. Zato pa se ni skrčil za vojsko".

  Nov plačni sistem na UL - nedoslednosti in problemi.  www.uni-lj.si , 23.9.2008
  Univerze (javne) v Sloveniji niso bile enakovreden partner v pogajanjih o novem plačnem sistemu, čeprav bi glede na ustavno zagotovljeno avtonomijo in zakonsko določen način financiranja, morale aktivno sodelovati v pogajanjih. UL opozarja na težave pri uvajanju tega sistema.
  Nova nesorazmerja (npr. asistenti, lektorji, bibliotekarji, zaposleni v informatiki, financah in računovodstvu). Delovna uspešnost na račun obsega dela. Položajni dodatek. Hitrost in čas uvajanja. Zagotovljena sredstva.  Namesto resnega pogovora o problemih se je  MVZT odločilo opraviti nadzor nad prevedbo plač na UL.
  Glej celotno besedilo:  http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=2033
  
  Sprememba Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede - 23. september 2008 
  Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljen predlog uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede - glej <http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=2&url=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/2adbaea0ec0b1748c12574c900486c10?OpenDocument>P

  Blišč ministrskih mest. M.R., Dnevnik, 24.9.2008
  V bodočih koalicijskih (vladnih)  strankah razmišljajo o o kandidatih za ministre. Med imeni se pojavljajo tudi:  Igor Lukšič (šolstvo), Pavel Gantar (visoko šolstvo), Milan Pogačnik (kmetijstvo), Bojan Bugarič (javna uprava)...

  Ministri so se na volitvah slabo odrezali. J.P., Dnevnik, ponedeljek, 22. september 2008
  Na volitvah v Državni zbor je uspelo priti do poslanskega mesta od ministrov dosedanje vlade le V. Simonitiju in A. Vizjaku, zunaj  parlamenta so ostali/ostale:
   M. Kucler D., M. Cotman, M. Zver, D. Rupel, G. Virant, Ž. Turk in D. Mate.

  Kaj bodo v prihodnje počeli zdajšnji ministri. M.V., Delo, 23.9.2008
  Le malo ministrov je bilo izvoljenih za poslanca. Ostali bodo še leto dni dobivali nadomestilo plače ali pa se bodo zaposlili. Gregor Virant pravi, da potrebuje nekaj mesecev, da se pripravi za pedagoško delo in in izpolni habilitacijske pogoje (objave) za izvolitev v izrednega profesorja na UL. Lovro Šturm bo nadaljeval strokovno delo in delo univerzitetnega profesorja.

  Desnica ni imela medija. S.B.L., Žurnal24, 23.9.2008
  Tone Jerovšek, profesor na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici pravi, da je za volilni poraz desnice krivo tudi to, da ni imela niti enega svojega dnevnika. "Delo, Dnevnik, Pop TV so mediji, ki so štiri leta nenehno samo kritizirali vlado." Poleg "umazane kampanije s Patrio" je "zadnji teden eskaliral še plačni sistem. Vsi so začeli iskati, kako so na slabšem in napovedovati stavke", kar je prišlo na prve strani časopisov.

  Zdaj je čas za pripravo razvojnih izhodišč.  Peter Glavič. Intervju. J.K.S., Delo,   24.9.2008
  P. Glavič, upokojeni profesor FKKT UM, je še vedno vpet v podiplomski študij na fakulteti. Pogovor o vlogi Inženirske akademije Slovenije (IAS), katere predsednik, o  študiju tehnike in o delu vladnega sveta za konkurenčnost.  Pohvali delo ministra Žiga Turka, ki je omogočil, da so se lotili analiz, "na katerih naj bi temeljili bodoči resoluciji nacionalnega in razvojnega programa". Da bi imeli leta 2011  "nova, boljša razvojna izhodišča, je zdaj že skrajni čas, da se tega lotimo".
  Vpis na tehniške fakultete se povečuje, razlogi so: več mladine nadaljuje šolanje, trendi v gospodarstvu so ugodnejši, seznanjanje mladih s prednostmi tehniških študijev, štipendije, izbira delovnih ponudb in raziskovanja. Manj je očitkov iz gospodarstva, da so diplomanti premalo uporabni. Premalo se upošteva, da zdaj dobivamo "iz srednjih strokovnih šol študente s slabšim temeljnim znanjem. So pa zato spretnejši. Kdor hoče, lahko - tudi s pomočjo sošolcev - te vrzeli v znanju uspešno nadomesti".

  Na noge je postavil Inštitut Jožef Stefan. Ob stoletnici rojstva Antona Peterlina. Janez Strnad, Delo,   24.9.2008
  Anton Peterlin (1908-1993), je bil prvi slovenski učitelj na UL, ki je raziskoval v fiziki, piše J. Strnad, FMF UL. Pred drugo vojno je raziskoval lom v tekočinah, po vojni tudi fiziko jedrskih reaktorjev. Bil je dober organizator in svetovno znan raziskovalec. SAZU mu je zaupala upravo svojega Fizikalnega inštituta, ki je 1952 dobil ime po Jožefu Stefanu in naslednje leto novo stavbo. IJS je vodil do 1955 in po osamosvojitvi inštituta kot predsednik znanstvenega sveta do 1958. Leta 1960 je odšel v tujino in bil uspešen tudi v ZDA zlasti na področju  polimerov. Za svoje delo je dobil veliko priznanj, tudi Prešernovo in Kidričevo nagrado; je tudi častni doktor UL. Naslednjim rodovom fizikov je omogočil, da se vključijo v mednarodno raziskovanje.
  Izšla knjiga o življenju in delu fizika Antona Peterlina. STA, splet, 25. 9. 2008
  Zbornik prispevkov: "Anton Peterlin 1908-1993. Življenje in delo", sta izdala IJS in SAZU.
  Življenje in delo Antona Peterlina v Tehniškem muzeju Slovenije. Razstava. Indirekt, 25.9.2008
  V Bistri pri Vrhniki bo do 3. decembra razstava o A. Peterlinu.

  "Revni ne morejo, bogati nočejo". Klimatologinja prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj. Primorske novice,  25. 9. 2008
  Daljši pogovor o podnebnih spremembah in odgovornosti človeka do okolja z L. Kajfež B., profesorico BF UL, ki predava tudi na FMF UL. Je tudi članica IPCC in sodobitnica Nobelove nagrade za mir 2007.

  O ženskah v znanosti vemo premalo. Maca Jogan, Večer,  25. 9. 2008
  Ženske se stoletja niso smele izobraževati, sploh ne na najvišjih ravneh in vstopati v znanost, piše M. Jogan, sociologinja, zaslužna profesorica, FDV UL. . Prve študentke so se v Evropi pojavile v drugi polovici 19 stoletja, Avstro-Ogrska je odprla univerze ženskam leta 19897. Ženske, ki so se (takrat) sploh pojavile na univerzah, laboratorijih in inštitutih so bile pogumne in vztrajne. Srečevale so se s predstavami, da to delovišče ni zanje. Konec 19. stol. je npr. v Chicagu delovalo 14 sociologinj, a še med 1940 do 1960 tam ni bilo ženske med univ. učitelji in v ZDA so za odlične veljali sociološki oddelki, kjer so bili samo moški. M. Jogan je leta 1996 opravila raziskavo, ki je pokazalo, da smo se na Slovenskem še takrat srečevali s "takšnimi stališči", in neprijaznim okoljem za akademske ženske. Ženske so se dajale prednost raziskovanju področij, ki so veljala na nepomembna "ženska", ko zadevajo "družino, družbeno neenakost in dostopnost do blaginjskih virov, vzgojo, revščino..."
  V zadnjih desetletjih se je v Evropi in ZDA hitro povečeval delež študentk. V Sloveniji že dve desetletji prevladujejo diplomantke, med magistri in doktorji pa se približujemo izenačenosti. Ženske v znanosti se še vedno srečujejo z ovirami, diskriminacijo, predsodki, preobremenjevanje z administracijo in gospodinjskimi deli. Na spodbujanje vključevanja žensk v znanost in (tehnološko) izobraževanje so opozarjali na konferencah Unesca, na ženske v znanosti pa v zadnjem desetletju tudi EU. Na podlagi dela skupine ENWISE je Evropska komisija sprejela dokument "Ženske in znanost. Odličnost in inovacije - enakopravnost spolov v znanosti" (2005).
  Na tem področju deluje Urad vlade RS za enake možnosti.  . Na MVZT pa od 2001 obstaja komisija za uveljavljanje vloge žensk v znanosti. Pomagala je vključitev načela enakih možnosti v dokumente na področju raziskovanja. Smiselno bi bilo ustanoviti taka telesa tudi na univerzah. Pri svojem delu se lahko oprejo na "Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005-2013" (2006) (Sprejeto v Državnem zboru RS. Glej tudi prispevke v: Analize, posebni problemi, enake možnosti in učitelji in drugo osebje . op. B.M.)

  Pričakujemo lahko številne menjave. M.L., Delo,  23.9.2008
  Z imenovanjem nove vlade bo poleg ministrskih prenehala tudi funkcija sedanjih državnih sekretarjev, med njimi sta: Dušan Lesjak, MVZT in Alenka Šverc, MŠŠ. Iz kabineta predsednika vlade bo  odšel Aleksander Zorn, ki je bil izvoljen za poslanca.  Zakon daje možnost, da se v enem letu zamenjajo tudi generalni direktorji ministrstev, predstojniki organa v sestavi ministrstva in predstojniki vladne službe.

  Katera imena bodo v vladi? Kandidati za ministre. T.S., Delo, ponedeljek, 22. september 2008
  V morebitni vladi SD-Zares-LSD-Desus  bi po predhodnih napovedih strank lahko bili tudi: Andrej Horvat (razvoj, regionalna politika), Igor Lukšič (šolstvo), Ivan Svetlik, Lucija Čok (visoko šolstvo), Mitja Rotovnik (kultura), Milan Pogačnik (kmetijstvo), idr.
  Sestavljanje vlade bo enostavno. Finance, splet, 24.9.2008
  I. Lukšič, podpredsednik SD in kandidat za (šolskega) ministra meni, da bi bilo smiselno spet združiti ministrstvo za šolstvo in šport in za visoko šolstvo.

  Hrvaške kupljene diplome pri nas kot kaže nikogar ne skrbijo. B.Č., Finance,   24.9.2008
  V 2007 so v Srbiji obtožili precej profesorjev pravnih fakultet iz Kragujevca, Beograda in Niša ter Smedereva, da so prodajali izpite in diplome. Tudi v BiH teže preiskava zoper profesorje. Na Hrvaškem so nedavno več profesorjev prometne in ekonomske fakultete obtožili prodaje izpitov in diplom.
  Na MVZT pravijo, da o podobnih primerih v Sloveniji nimajo podatkov. Pač pa so reševali vloge za nostrifikacije iz Srbije, Hrvaške in drugih držav (v letu 2007 več kot 700). Leta 2003 so bile ugodno rešene ena vloga zagrebške prometne fakultete, 6 z zagrebške ekonomske fakultete in dve s pravne fakultete v Kragujevcu. Na MVZT preverjajo sum v zvezi z dvema doktoratoma, pridobljenima na pravni fakulteti v Kragujevcu.

  Popravek takoj, ne po enem letu. Plačna nesorazmerja tudi na ljubljanski univerzi. J.K.S., Delo, 18.9.2008
  Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze (NSLU) je ugotovil, da  so se pri uveljavljanju novega plačnega sistema pokazala nova nesorazmerja, pravi predsednik Tomaž Sajovic. Nekateri na Ul so dobili septembra celo manjše plače od prejšnjih, še večja odstopanja se bodo pokazala oktobra, ko nebo poračunov. V zadnjem času deli javnega sektorja tekmujejo, kdo bo od ministra Viranta še kaj iztržil.  NSDLU bo zahteval popravek kolektivne pogodbe za javni sektor za orientacijsko delovno mesto asistenta z doktoratom. To bo "potegnilo za seboj tudi vsa delovna mesta v bližini - bibliotekarje, lektorje in tudi predavatelje". NSDLU bo en mesec zbiral pripombe zaposlenih in na tej osnovi pripravil nov predlog plačnih uvrstitev. Na seji AO NSDLU so opozarjali tudi na razlike  med plačami raziskovalcev in učiteljev UL. Univerza je sama odgovorna za plače asistentov, ki so habilitirani v učiteljske nazive, ki velikokrat opravljajo tudi učiteljsko delo. Nekatere fakultete to delo dodatno plačujejo, večinoma pa dobijo le asistentsko plačo.
  SVIZ podprl popravek plačnega razreda za asistente na univerzi. STA, splet,  petek, 19. september 2008
  Predlog za popravek plačnega razreda za asistente z doktoratom, ki ga je dal Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze (NSDLU), je podprl tudi sindikat SVIZ. Zavzeli se bodo za boljše plače ostalih zaposlenih v visokem šolstvu in za odprtje aneksa k kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Opozarjajo, da je o razvrščanju posameznih delovnih mest odločila "večina sindikatov", ki med člani nimajo zaposlenih v izobraževanju.
  SVIZ podprl sindikat univerze. J.K.S. Delo,  petek, 19. september 2008
  Na stališča AO NSDLU, o čemer je 18.9.2008 poročalo Delo, se je odzval sindikat SVIZ.  Opozoril je na "žaljivo uvrstitev asistentov z doktoratom", "posledično pa še lektorjev, bibliotekarjev in predavateljev. Zavrača trditve ministra Viranta, o "skoraj popolnem soglasju sindikatov" z novim plačnim sistemom.

  V javnih zavodih zavračajo krivdo za težave pri plačah. I.D., R.I., Dnevnik, četrtek, 18. september 2008
  G: Virant, minister za javno upravo je krivdo za nejasnosti pri uvedbi plačnega sistema prevalil na direktorje/ravnatelje javnih zavodov, ki zaposlenih niso ustrezno obvestili.
  Bojan Bugarič, PF UL, kandidat za ministra za javno upravo, pravi, da je uvajanje tako zahtevnega projekta preko počitnic neresno, ta reforma je škodljiv projekt. Gradivo o novih plačah je bilo povsem nerazumljivo. Zdaj vlada novonastala nesorazmerja povečuje s popuščanjem (npr. policistom) nezadovoljnim plačnim skupinam.
  Dušam Mramor, dekan EF UL pravi, da so na EF zaposlenim razložili sistem in se z vsakim, ki je imel vprašanja pogovorili. Nezadovoljstvo v visokem šolstvu izhaja iz zniževanja vrednosti nadur in porušenih razmerij med učitelji, ki se jim plače povečujejo, medtem ko so plače nepedagogov, asistentov in lektorjev ostale enake kot doslej.
  V združenju ravnateljev šol menijo, da je za neobveščenost krivo MŠŠ ni druga pristojna ministrstva. B. Štrukelj, SVIZ pravi, da je minister Virant z nesistemskimi ukrepi nakazal razpadanje in trajno nestabilnost sistema. "Mandat nove vlade bo zaznamovan s stalnimi konflikti nezadovoljnih nezaposlenih". 

  Vprašanja sindikata SVIZ političnim strankam pred  volitvami - 4. september 2008
  <http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/dogodki/vprasanja-preds-ps-09-08>
  Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je  na predsednike največjih političnih strank, enako kot  pred štirimi leti, naslovil  vprašanja s področja šolstva, znanosti in kulture. Prosili so jih tudi za dele njihovih programov, ki nanašajo na ta področja.
  Ali visokošolski izobraževalni prostor razumete kot področje, ki naj ga ureja »nevidna roka« trga, ali kot javno dobro, katerega ureditev je v interesu vseh državljank in državljanov?
  Kako nameravate urediti financiranje javnih in zasebnih visokošolskih zavodov?
  Kolikšen delež javnih sredstev naj se v prihodnjem letu nameni za visoko šolstvo oziroma raziskovalno dejavnost (ločeno za obe dejavnosti)?
  Ali se strinjate s trenutno veljavno ureditvijo sestave upravnih odborov raziskovalnih zavodov, kjer vlada imenuje večino članov? Kako bi le-ti po vašem mnenju morali biti sestavljeni?
  Odgovori političnih strank na Svizova vprašanja:  Lipa, Zares, LDS, SD, SNS

  Teacher Education Policy in Europe: a Voice of Higher Education Institutions. (Huston, B., Zgaga, P., uredila), 2008
  Skupna publikacija univerze Umea in CEPS PeF UL, v kateri so objavljena tudi priporočila konference TEPEN (2008). Predvsem je treba zboljšati učiteljevo podobo, status učiteljskega poklica...

  Da otrok ne tava  od sanj do sanj. Profesor in raziskovalec dr. Anton Mavretič. Nedeljski, 14.9.2008
  A. Mavretič (75) je na povabilo strica leta 1957 odšel  študirat elektroniko v Denver (ZDA). Po diplomi je odslužil vojaški rok v Jugoslaviji in se vrnil v ZDA. Po doktoratu postal profesor in raziskovalec na univerzi v Bostonu in delal za  na MIT in vesoljsko agencijo Nasa.   Postal je dopisni član SAZU in se upokojil.
  Za uspeh, kot je njegov, je pomembna ljubezen do stroke, pravi, a zanjo ni recepta, je ali pa je ni. Veselje dobi, "ko ga starši ali okolje navdušijo za neki poklic", mu naredijo "kalup", ker so "prve strokovne impresije zelo pomembne". Če tega ni, mladi človek tava... Učitelji v šoli bi se morali zavedati, "kako pomembno vlogo imajo".
  V tehničnih in drugih vedah moraš "kar naprej nekaj vaditi in odkrivati nove poglede na svojo stroko", "vsak dan, sicer zdrsnemo  v rutino".
  Na vprašanje o znanju, ki so ga takrat dajale naše univerze pravi:
  "Naše univerze so zelo dobre ni na visoki ravni, še zlasti tiste z znanjem matematike ni fizike. Univerzitetni profesorji so dobri učitelji, vendar so bili v mojih časih profesorji skoraj nedostopni, nobene sproščenosti med profesorjem in študentom ni bilo. V Ameriki so to rešili preprosto, saj je veliko univerz zasebnih, z visokimi šolninami. In študent, ki plača, ima vedno dostop do profesorja, ker je študent pač "potrošnik, Kupec" ter ima pravico do profesorjevega znanja. To pa pomeni skoraj obvezno prisotnost na predavanjih in redno opravljanje izpitov. Vedno so možnosti za uspeh, v Ameriki pa imajo to dobro lastnost, da na univerzah ocenjujejo vsakega študenta posebej po tem, kaj zna in kako dober je", ne glede na to od kod je. Njega so (v času hladne vojne) sprejeli kot vsakega drugega. "Ko Američanu dokažeš, da nekaj znaš in morda veš celo več kot on, te sprejme v svoje vrste." Vedno je dovolj mest za podiplomski študij. Na bostonski univerzi zanje "ni nobenih prijav iz Slovenije, s  Kitajskega pa jih je  je na stotine".
  O izkušnjah s predavanj na fakultetah, inštitutih v Sloveniji: "Vedno imam dober občutek, ko so študenti zainteresirani in sledijo predavanjem. Priprava (t.j. dodiplomski študij, op. B.M.) na naših univerzah je odlična, problem je podiplomski študij. Ni dovolj imeti le dobrega mentorja profesorja, ampak tudi odlično organiziran laboratorij z dobro finančno podporo". Če ima profesor večjo skupino študentov se lahko tako !da naučiti več, pa tudi do več inovacij se lahko pride". Financiranje razvojnega dela je v Sloveniji skromno, ne zmore "bazičnega razvoja v vseh strokah", zato bi se morali usmeriti v nekaj izbranih strok. Rešitev bi bila, da bi bile univerze "zasebne s šolnino in da se predava v slovenščini in angleščini". Tako bi prišli študenti iz srednje in JV Evrope ter bližnje Azije. Profesorji naj bodo tuji, v ZDA gledajo postrani na tiste, ki so zrasli na isti univerzi, kot je npr. sv Sloveniji. Tisti, ki se vrnejo iz tujine imajo na težave "na teh univerzah z zaposlitvijo. Kar nenadoma so vse diplome od zunaj manjvredne".

  Prof. dr. France Strmčnik, 80 letnik. Zdenko Medveš,  Delo, četrtek, 18. september 2008
  F. Strmčnik spada med vodilne slovenske pedagoge. Po diplomi na FF UL (1954, 1955) je bil leta 1957 kot asistent začel svojo akademsko kariero na odd. za pedagogiko FF. Izpopolnjeval se je v Nemčiji in veliko objavljal, zlasti s področja didaktike, teorije vzgoje in zgodovine pedagogike.

  Boris Podrecca. T. G.,, Playboy,  sobota, 13. september 2008
  Pogovor z dunajskim arhitektom, ki je tudi Slovenec, Hrvat in Iralijan, o arhitekturi, Slovencih, Plečniku in o svojem nomadstvu in življenju nasploh. "Vse stvari, ki jih delam, bodo obstale dlje kot jaz. Mojih stvari nihče ne bo dal v muzej, cucki bodo ob vogalih lulali nanje."

  "Dovolj mi je borbe z mlini na veter".  R. I., Dnevnik, četrtek, 18. september 2008
  Jera Vodušek Starič, zgodovinarka odhaja z mesta direktorice Inštituta za novejšo zgodovino, na katerega jo je imenovala vlada jeseni 2005.  Ni zadovoljna z odnosom vlade  do humanističnih ved oz. zgodovinopisja. Namesto, da bi združevali napore starih inštitutov (INZ, ZRC SAZU, INV idr.), se drobi delo raziskovalcev in ustanavljajo novi (Inštitut za humanistične vede pri Novi reviji, Inštitut za narodnostno spravo pri ministrstvu za pravosodje). INZ ima težave z urejanjem prostorov v Kazini. Uspelo ji je uresničiti projekt "Sistory", portal namenjen izobraževanju in raziskovanju slovenske zgodovine.   Vrača se na FF UM, kjer bo kot profesorica imela tudi boljšo plačo od direktorice. 

  Ideje iz akademskih krogov v gospodarstvo. A.N.R.R., Vestnik Murska Sobota, četrtek, 18. september 2008
  Na festivalu računalništva v Murski Soboti spodbujajo uporabo sodobnih tehnologij v življenju.

  Rudi Rizman. Šport znanih Slovencev. I.Gr., Nedelo, 14.9.2008
  R. Rizman, Kamničan,  je profesor sociologije na UL, v Bologni in Sarajevu. Pravi, da je delo okoli počitniške hišice "za univerzitetnega profesorja sproščanje in priložnost za vzpostavitev ravnotežja med intelektualnim delom, predavanji ter sedenjem pred računalniškim monitorjem in tipkovnico". Hodi v (Kamniške) planine. Enkrat na teden po dve uri plava z ženo v bližnjih toplicah in  enkrat na teden po dve uri igra odbojko, "s soigralci, ki os stari med 30 in 40 let, jaz pa žal že preko 60".

Pojoči profesor v objemu Rosvite Pesek. Lady,  sreda, 17. september 2008
Mitja Ferenc, profesor FF UL, je član Prifarskih muzikantov. Dolga leta je bil pri folklorni skupini France Marolt. Zadnja leta živi z Rosvito  Pesek, TV novinarko in voditeljico, ki ji je v tem času uspelo tudi doktorirati.

Opozicija in mediji so naravni zavezniki. Profesor komunikologije na FDV Slavko Splichal. K.Š., Sobotna priloga, Delo,  sobota, 13. september 2008
S. Splichal je vodilni slovenski strokovnjak  in predstojnik centra  za raziskovanje družbenega komuniciranja na FDV UL.  Pogovor o iztekajoči volilni kampaniji in aferi Patria.

Žerjav zadnji hip prehitel Viranta. Miran Lesjak, Dnevnik,  torek, 16. september 2008
Časnik je ocenil ministre v vladi v mandatu 2004-2008 in uporabil rezultate svojih javnomnenjskih anket (Ninamedia), glasovanje bralcev in novinarjev. 
V anketah so najvišje ocenjeni ministri M. Zver (100 točk), G. Virant (84) in R. Žerjav (52), med zadnjimi so M. Kucler D. (7) in J. Zupan (6).
Bralci so najvišje ocenili J. Podobnika, R. Žerjava in I. Žagarja, M. Kucler D. je v sredini (12), J. Zupan pa pri koncu (1).
Novinarji so dali najvišje ocene G. Virantu (100), M. Cotman (89) in I. Jarca (88); M. Kucler D. je v zadnji tretjini (47), nekoliko slabši je  J. Zupan z 39 točkami.
Pri G. Virantu so novinarji pohvalili zasluge za reformo javne uprave in plačnega sistema ter njegove komunikacijske spretnosti. M. Cotman pa je pokazala, da je vladanje usklajevanje, ne diktiranje interesov, je kooperativna, dialoška in ni pretirano strankarsko usmerjena.  M. Zver je svojo oceno komentiral kot odraz zadovoljstva s slovensko šolo in finančne razbremenitve staršev.

Podatki o javnih plačah funkcionarjev za julij 2008 - 16. september 2008
Pregled 25 najvišjih izplačanih plač, po skupinah organov,  tabelaričen prikaz bruto zneskov plačil. Pregled podatkov je možen od januarja 2004 naprej. 
Informacijski servis podatkov ISPO na: <http://e-uprava.gov.si/ispo/javneplace/vstop.ispo>

Večerni gost. Pogovorna oddaja. Delo, 13.9.2008
Na TV SLO 1 je bil 14.9.2008 pogovor z Marcom L. Greenbergom, predstojnikom katedre za slovanske jezike na univerzi v Lawrenceu (Kansas, ZDA, op.B.M.)

Zakaj nam vlada "vlada". Jaro Berce, Delo, 13.9.2008  sobota, 13. september 2008
Vladanje je metoda, "s katero država izvaja dejavnosti za skupno dobro". Vlada lahko le nekdo, ki "ima občutek za ljudi, prostor in čas" ter znanje, da lahko sprejema najboljše odločitve in ustrezne postopke. Imeti mora urejeno "upravljanje znanj", "ustvarjanje, shranjevanje, porazdeljevanje in uporabljanje znanja". Avtor je z raziskavo ugotovil, da imamo v javni upravi izrazit zaostanek na področju organizacijskih pobud, vodilni štirikrat manj kot v OECD prenašajo odgovornost na svoje podrejene.
Zakaj se toliko strokovnjakov želi na ministrski stolček? Ne ločimo med strokovnjakom za določeno strokovno področje in strokovnjakom za vodenje.  Ali Lek vodi najboljši farmacevt/kemik?
"Svoje študente učim, da morajo, ko prevzamejo vodilno funkcijo, okoli sebe zbrati take sodelavce, ki znajo strokovno več kot oni sami". Osnovna naloga ministra je "vladati, ne pa s svojo strokovnostjo vplivati na vsebino dela (svojih) strokovnjakov na ministrstvu. Eden od razlogov za to je tudi razdelitev ministrskih resorjev, oz. "stolov" za zaslužne. Npr. eno skrbi za štipendije, drugo za študente, dijake, vsak "brani" le svoj resor. Postopki so zato zapleteni, konfliktni, najtežje je izpeljati medresorske projekte.  Vladanje pomeni "usklajen vpliv na celotno družbeno dogajanje, a ministrstva so žal večkrat prepuščena ljudem, ki se še niso spopadli "s tako kompleksnimi organizacijskimi enotami, kot je ministrstvo".

Zbor za zasluge. V.P., Mladina, petek, 12. september 2008
Kaj so počeli nekateri vidni predstavniki Zbora za republiko pred mandatom Janševe vlade in kaj počnejo danes?
Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Matej Makarovič, Frane Adam, Ivan Štuhec, Matevž Tomšič... (s fotografijami). Civilnopolitične zveze. Velikodušna podpora (Novi reviji).   P. Jambrek in T. Jerovšek sta pripravljala osnutek visokošolskega in raziskovalnega zakona, za katerega je vlada odštela 49.073 evrov in je bil na koncu umaknjen. Sta solastnika (dveh) zasebnih fakultet.    P. Jambrek je postal predsednik sveta za visoko šolstvo, ki je podelil "licenco" Evropski pravni fakulteti NG (glasovanja o lastni fakulteti se ni udeležil) in nato odstopil s položaja a ostal njegov član.    M. Makarovič je soustanovil FUDŠ NG, ki se tudi želi vključiti v Novo Univerzo.
(Glej tudi prispevke na www.uni-kakovost.net , ARHIV, poglavja visoko šolstvo v Sloveniji, reforma, višje šole, splošno   Razprave o reformi (visokega šolstva) 
študenti, diplomanti , zaposlovanje  Zgod(b)ovina, študentska gibanja, ... 1968 ...        druge visokošolske institucije na Primorskem   Visokošolske institucije drugje v Sloveniji 
učitelji in drugo osebje   B.M.)

Najboljši minister. Dnevnik, sreda, 10. september 2008
Andrej Ule, profesor filozofije FF UL: Za dobrega ministra je pomembno, da je samostojen in dovolj trden v svojih odločitvah, /.../ da ni le predstavnik svoje stranke, ampak da zastopa svoje državljane. Biti mora priznan strokovnjak na  področju in imeti na tem področju tudi izkušnje. Znati mora nemanipulativno komunicirati z javnostjo, ne sme se izogibati soočenjem, znati mora sprejemati kritike.

Gradi svoje življenje. Minister dr. Žiga Turk. Lady,  sreda, 10. september 2008
Ž. Turk (47), profesor FGG UL in predstojnik katedre za gradbeno informatiko, minister brez listnice, predstojnik Službe vlade za razvoj, govori o svojem življenju in delu.

Vsakih 40 minut si nekdo vzame življenje. Z. S., Dnevnik, 13.9.2008
V svetu si vsakih 40 minut nekdo vzame življenje. V Sloveniji je najbolj ogrožena celjska in koroška regija. Marijana Kašnik Janet ZZD Ravne ugotavlja, da so posebno ranljivi mladi, 16% vprašanih najstnikov na Koroškem je že v stiski  poskušalo samomor.  Pri posamezniku se začne z izgubo upanja, občutkom nemoči, mislijo na samomor in odločitvijo za samomor, ki je hkrati tudi klic na pomoč. 75% vseh, ki storijo samomor, pred tem o svoji nameni nekoga opozori.
Pomembno je, da ima tak človek nekoga, ki  njegovo stisko prepozna pravočasno; v takih trenutkih smo pomembni vsi, ne le psihiatri, pravi. Skrivna sporočila se kažejo v spremenjenem obnašanju, videzu in izjavah: "ne morem več, najraje bi zaspal, nihče me ne razume, mojim bi bilo bolje brez mene, vzemi moje stvari, ne potrebujem jih več...". Taka oseba "potrebuje nekoga, ki si bo vzel čas, poslušal, ki bo znal hrabriti in biti v oporo, bo verjel prizadetemu, si pridobiti njegovo zaupanje, bo znal pomiriti in sprejeti človeka takega kot je. Najslabše je obsojati in deliti "plastične" nasvete. Vselej je mogoče pomagati, pravi.

Profesorica ni odpuščena. U.K. Večer, sobota, 6. september 2008
Študente FF UM je presenetilo sporočilo profesorice Vesne Vuk Godina, da ne bo več izpitov pri njej, ker je dobila odpoved. M. Kotnik z rektorata UM pojasnjuje, da ni dobila odpovedi zaradi nesposobnosti, ampak je le v habilitacijskem postopku. V. Vuk Godina je najprej zaprosila za naziv redne profesorice, nato za naziv izredne prof., se premislila in zaprosila za naziv docentke. Senat FF je sklenil, da njen izpit ne bo pogoj za napredovanje.
Profesorico so vendar odpustili.  U.K., Večer,  sreda, 10. september 2008
Vesna Vuk Godina, profesorica FF UM, je 25.8.2008 dobila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Je sicer v habilitacijskem postopku, a se ji je iztekel naziv. Odpovedni rok je 4 mesece, v tem času mora pridobiti habilitacijo. Predstavniki UM pravijo, da ne pričakujejo težav, saj naj bi izpolnjevala pogoje.

Viranta pozivajo, naj že konča to moro. Delo, 13.9.2008  sobota, 13. september 2008
Zaposlenih na slovenskih univerzah niso zadovoljni s prevedbo plač. Ministru Virantu so pisali zaposleni na "Turistici" UP, da so se plače znižale od 50 do 500 evrov.
Pismo pripravljajo vse slovenski lektorji,  ki so po plači izenačeni  z vzgojiteljicami v vrtcu in organizatorji šolske prehrane. V. Bucik, dekan FF pravi, da so najbolj oškodovani asistenti in nepedagoški delavci, plače učiteljev pa se niso izenačile s sodniki in zdravniki. V zdravstvu so se plače povečale bolj kot v šolstvu. V zdravstvu se je masa denarja za plače povečala za 26%, na UL potrebujejo za 17% denarja več, na FF UL pa za 7-8%. Očitno niso vse fakultete v enakem položaju.
"Kadar gre za denar, smo vsi iste vere". Delo, 28 avgusta. Franc Forstnerič, PP 29, Sobotna priloga, Delo, 13.9.2008  sobota, 13. september 2008
F. Forstnerič, dekan FMF UL piše ministru G. Virantu neskladjih med plačami raziskovalcev in učitelji fakultet. Osnova novega plačnega sistema je bila, da bi javni uslužbenci prejemali za enako delo enako plačilo. Novi sistem je razlike povečal. Zdaj lahko večina univerzitetnih profesorjev, ki so hkrati tudi raziskovalci, doseže največ 53. plačni razred, raziskovalci v inštitutih pa 57. razred. Učitelji FMF UL, ki so hkrati tudi raziskovalci na IJS so tam razvrščeni v višji plani razred kot na fakulteti. Problem so tudi učitelji z nazivom docent, ki so zaradi pomanjkanja učiteljskih mest zaposleni na mestih asistentov. Ti so uvrščeni do devet plačnih razredov nižje od primerljivih
raziskovalcev na inštitutih, z do 42% nižjo plačo. Fakulteta FMF jem med raziskovalno najuspešnejšimi ustanovami, njeni sodelavci z objavami v vrhunskih revijah "bistveno prispevajo k uvrstitvi UL na šanghajsko lestvico 500 najboljših univerz. K temu pogosto prispevajo mlajši učitelji raziskovalci, ki že vodijo raziskovalne programe in projekte.  Če se plačna razmerja ne bodo uredila, se dekan FMF UL boji "odhoda najbolj perspektivnih mladih sodelavcev" z raziskovalno močnih fakultet UL in drugih slovenskih univerz.
"Problemi so obvladljivi". V.J., Večer, sobota, 13. september 2008
Minister G. Virant meni, da je z novim plačnim sistemom nezadovoljen le manjši del od 160.000 zaposlenih v javnem sektorju, največ šolniki, policisti, cariniki in medicinske sestre. Spomnil je, da je sistem podprla večina sindikatov javnega sektorja - razen sindikata diplomatov in "sindikata delavcev ljubljanske univerze" (NSDLU, op. B.M.)
Stavka sester, nato še tožbe. S.H.H.,   Žurnal24, 18.9.2008
Na Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana stavkajo srednje medicinske sestre. Čeprav jih več opravlja delo diplomiranih medicinskih sester v intenzivni negi, so bile ob prevedbi plač razvrščene v precej nižji razred. Ponujenega (s strani ministra Viranta) 20% povišanja vodstvo UKC ni sprejelo. 
Minister pravi, da si ni delal iluzij, da je mogoče plačni sistem za 160 tisoč delavcev urediti takoj, in priznava, da je bilo "nekaj manjših skupin pri kolektivnih pogajanjih prezrtih". Popravke bodo zahtevali "na primer asistenti, bibliotekarji in lektorji v visokem šolstvu".
B. Štrukelj, SVIZ, pa pravi, da je minister s popuščanjem medicinskim sestram, računovodjem v šolah ipd. "priznal, da plačni sistem ni pravičen" , "odprl Pandorino skrinjico" in "nakazal smer razgradnje plačnega sistema.

SVIZ napoveduje tožbe. Žurnal24, 9.9.2008
B. Štrukelj, sindikat SVIZ pravi, da novi plačni sistem ni pregleden, zaposleni ne razumejo aneksov. Številne so pritožbe zaradi napačnih izračunov in nižjih plač. Najbolj so prikrajšani zaposleni z najnižjimi plačami. D. Hvalica, vodja pogajalske skupine  napoveduje sestanek sindikatov javnega sektorja.

Osnutek pravilnika o delovni uspešnosti raziskovalcev - 9. september 2008
Na straneh MVZT "Zakoni in drugi predpisi v pripravi" je objavljen  "Osnutek Pravilnika o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti".
Glej <http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/>

 Pravilnik o napredovanju javnih uslužbencev
Uradni list RS št. 87/2008 - 8. september 2008 
Uredbeni del (PDF  dokument)  <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008087.pdf>

Razpis razveljavljen. K. T., Žurnal24, 5.9.2008
Upravno sodišče je razveljavilo razpis za ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ker svet zavoda ni imel legalne osnove za delo. V.d. direktorja ostaja Lenart Šetinc. MVZT je sicer na podlagi razpisa imenovalo za ravnateljico Matejo Komel Snoj.
L. Šetinc: Vse kadrovske poteze te vlade so politične. M.B., Žurnal24, 12.9.2008
Lenart Šetinc, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, pojasnjuje zaplete ob imenovanju novega ravnatelja NUK.
Ministrstvo za kulturo je po dveh razpisih imenovalo za ravnateljico NUK Matejo Komel Snoj. L. Šetinc se je pritožil in upravno sodišče je ugotovilo, da svet NUK-a, ki daje mnenje o imenovanju, ni imelo zakonite sestave, zaradi neusklajene zakonodaje. O reviziji bo zdaj odločalo vrhovno sodišče. L. Šetinc bo v.d. ravnatelja največ do marca 2009. Ne ve še, ali se bo prijavil  tudi na tretji razpis.
Glede gradnje novega NUK pravi, da nima posebne vloge. Je le član gradbenega odbora, ki je organ vlade in se redko sestaja. NUK 2 bi morali zgradiliti že zdavnaj, vprašanje je, če ga bodo do 2014. Na visokošolskem ministrstvu so povedali, da se končuje pridobivanje gradbenega dovoljenja.

Ekipa SD: veliko razočaranje. G.K., Slovenski tednik,  petek, 5. september 2008
Od ministrske ekipe stranke SD smo pričakovali "bistveno več", piše brezplačnik. Med 17 kandidati ocenjuje tudi Igorja Lukšiča, Ivana Svetlika in Milana Pogačnika.
I. Lukšič, kandidat za šolskega ministra, "je tisti profesor na FDV, ki je svoje študente poslal raziskovat po slovenskih cerkvah" (glej povzetke na www.uni-kakovost.net : učitelji in drugo osebje , op. B.M.) . I. Svetlik (visoko šolstvo) je februarja sodeloval na programskem posvetu LDS. M. Pogačnik (kmetijstvo) prihaja iz vrst LDS, bil je minister v vladi A. Ropa in neuspešen na volitvah leta 2004.

Križ z zgodovinskim spominom. V.P., Mladina,  četrtek, 4. september 2008  petek, 5. september 2008
Spomenka Hribar očita Petru Jambreku zlorabo imena Nove revije.
P. Jambrek je v "Demokraciji" zapisal, da ga zgodba o ""prepovedi" ustanovitve Nove univerze" spominja na "svinčene čase ustanavljanja Nove revije" iz leta 1980. Nato je S. Hribar (bila je med 60 podpisniki za NR)  je nato v intervjuju v Sobotni prilogi Dela raztrgala to njegovo primerjavo in dejala, da "Jambrek namreč sploh ni bil podpisnik pobude za NR, še več, tedaj je bil na ideološko nasprotnih, partijskih pozicijah". Zloraba imena NR je  neetično, "nemoralno, takjkunsko početje", pravi S. Hribar.
Tednik piše, da je bil P. Jambrek član UK ZKS, sekretar aktiva delavcev partijske celice PF UL, prvi predsednik MC PF, član komiteja občine Lj.Center. Leta 1986 je sodeloval v projektu "Klasno biće savremenog jugoslovenskom društva i djelovanja Saveza komunista Jugoslavije" (orig.cit. po Mladini, B.M.); istega leta je objavil prvi prispevek v NR, v 57. številki. Komuniste je zapustil leta 1989 in takrat sodeloval pri ustanavljanju Slovenske demokratične zveze.

Knjiga kot pripomoček za preprečevanje samomora. lo, Dnevnik, 9.9.2008
Roman "Tunel, trgovina  s samomorilnimi pripomočki", Žige Valentiča, na nadrealistični, humorni način prispeva k osveščanju o samomoru.
V Sloveniji umre zaradi samomora 500 posameznikov, toliko kot na cesti. Leta 2004 je bila po samomorih med mladimi, starimi do 14 let, na tretjem mestu (v svetu). Razlogi za to so: alkoholizem, introvertiranost in občutek majhnosti, gospodarske in socialne razmere, ki povzročajo materialno stisko in občutke brezizhodnosti. "Večajo se zahteve delodajalcev, vse več je zaposlitev za določen čas", kar ogroža občutek varnosti in gotove prihodnosti. Med vzroki za samomor so tudi slabi medsebojni odnosi, tekmovalnost, hiter tempo, razpad družine, osamljenost, izguba bližnjih, pomanjkanje vrednot, odtujenost. Pomemben vzrok so duševne motnje (depresija, shizofrenija, alkoholizem). Pred samomorom 75% ljudi opozarja na svoje namere. Obiščejo zdravnika, psihiatra, govorijo o smrti, smislu življenja, krivdi in samomoru, urejajo premoženjske razmere, se poslavljajo. V tovrstnih situacijah je mogoče pomagati s pogovorom in iskanjem rešitev, usmerjenih v življenje.

Dr. Angelos Baš 1926-2008. J.Hudalkes, I. Slavec Gradišnik, Delo,  sreda, 3. september 2008
A. Baš je bil etnolog in zgodovinar, univerzitetni profesor na FF UL.

"Zlati  doktorat" akademiku Janezu Pekleniku. Igor Grabec, Delo,  sreda, 3. september 2008
J. Pekleniku, zaslužnemu profesorju UL je tehniška univerza v Aachnu (nemčija) podelila "zlati doktorat" za njegovo znanstvenorazsikovalno delo. Študiral je na FS UL, doktoriral v Aachnu, raziskoval avtomatizacijo obdelovalnih sistemov, leta 1961 postal docent na FS UL, delal na univerzah v ZDA in Angliji, se 1973 vrnil na FS UL, tam ustanovil katedro in Laboratorij za tehniško kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo. V študij strojništva je uvedel modularni koncept študija in projektni način dela s študenti. Za objave in znanstvene dosežke je dobil veliko priznanj, tudi v tujini. Vzgojil je 350 diplomiranih inženirjev, magistrov in doktorjev strojništva.
(Opomba: J. Peklenik je bil tudi dekan FS in rektor UL (1987-1989), glej Razstava "Univerza v Ljubljani in njeni rektorji / Universität Ljubljana und deren Rektoren"  .B.M.)

Med materinstvom in znanostjo.  Naša žena,  torek, 2. september 2008
Prof. dr. Ana Kranjc, psihologinja, pedagoginja in andragoginja. Bila je najboljša maturantka v Ajdovščini (fotografija), se po študiju izpopolnjevala v Torontu in pred 26 leti je začela predavati andragogiko kot samostojni predmet na FF UL. Objavila je knjige: Izobraževanje ob delu, Andragoška didaktika, Motivacija za izobraževanje, Metodika dopisnega izobraževanja in druge. Članica mednarodnih organizacij za izobraževanje odraslih, soustanoviteljica Univerze za tretje življenjsko obdobje, urednica revije Andragoška spoznanja. Poleg znanosti ji največ pomeni družina; ima dva sina in dva vnuka.

Uspešna mlada raziskovalka. D.B., Delo,  sreda, 3. september 2008
Ljerka Lah, podiplomska študentka biotehnologije se kot najboljša s tekmovanja evropskih podiplomskih študentov udeležila svetovnega srečanja Novartisovega tekmovanja  Bio Camp v Hong Kongu.

Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti  - 5. september 2008
Uradni list RS št. 86/2008,  uredbeni del (PDF dokument)  <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008086.pdf>

Denarja za izplačilo plač po novem še ni.  Dnevnik, 2.9. 2008
Javne univerze štiri dni pred prvim izplačilom  po novem zakonu o sistemu plač še niso prejele dodatnih sredstev.  Nekateri na UL bodo zato prejeli nižje plače, nekateri brez poračuna. Celotno izplačilo po novem bodo izvedle le tiste fakultete UL, ki imajo dovolj likvidnih sredstev. Na ministrstvu za javno upravno pravijo, da je do "nesporazuma" prišlo zato, ker sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij še niso prenesli na MVZT, prenesli pa jih bodo, ko bodo znane vse obveznosti iz državnega proračuna za nove plače. Na MVZT pravijo, da bodo sredstva nakazali (univerzam) še v tem tednu. 
MVZT bo za odpravo plačnih nesorazmerij univerzam nakazalo 1,5 milijona evrov. STA, splet, sreda, 3. september 2008
UL ministrstvu očita sprenevedanje glede plač . STA, splet,   sreda, 3. september 2008

Upravičeni do nerganja. Plače. M.B., Žurnal24, 2.9.2008
UL bo za avgust izplačala svojim zaposlenim plače po starem, ker ni dobila dodatnih proračunskih sredstev. Dodatke, ki bi jih morali izplačati po novi zakonodaji o plačah (skupaj s poračunom za nazaj)  bo UL izplačala takoj, ko bo vlada zagotovila sredstva ali jim dala pisno obljubo.  Mesečno bi UL potrebovala za plače 4,67 % več denarja, skupaj s poračunom to nanese 2,2 milijona evrov.  G. Tomšič, UL, pravi, da ljudje pričakujejo, da bodo dobili, kar jim pripada.
Ministrstvo se spreneveda, UL je pravočasno sporočila podatke o plačah. www.uni-lj.si , 2.9.2008
Univerza v Ljubljani je ministrstvu (MVZT) 20. 9. in ponovno 1.9. 2008 sporočila podatke o povišanju sredstev za plače po zakonu o sistemu plač. Podatki so temeljili na prevedbi osnovnih plač v nov plačni sistem.  Sredstva za plače se na ravni celega leta povečajo za 7,7 mio EUR, za obdobje štirih mesecev (za avgustovski obračun skupaj s poračunom), pa 2,5 mio EUR.  UL mora iz drugih virov zagotoviti 15%, razliko v višini 2,2 mio EUR pa mora zagotoviti MVZT iz  proračuna.
Sporočilo za javnost MVZT (2. 9. 2008), da bodo oni zagotovili denar za izvajanje,  ni novost ker je to zakonska dolžnost. Sicer pa se univerza ni pogajala ne o zakonu, ne o kolektivni pogodbi, pač pa vlada in sindikati. UL le v skladu z zakonom razdeli denar med zaposlene. (UL razpolaga s pisnimi in ustnimi zagotovili ministra za javno upravo  ter MVZT, da bo bodo sredstva pravočasno zagotovljena.)  Obljubljena sredstva zadoščajo zgolj za pokritje polovice obveznosti države.  UL opozarja, da na podlagi obljube, niti na podlagi morebitnih dejansko prejetih sredstev v tej višini, izplačilo plač v skladu z zakonom ni mogoče, ker ni dovolj sredstev na voljo.

"Kadar gre za denar, smo vsi iste vere". Delo, 28. avgusta. Vanda Vemškar-Richter.  Sobotna priloga, Delo, 30.8.2008
V. Remškar-Richter, magistrica znanosti, lektorica za nemški jezik, FF UL, se ne strinja z ministrom Gregorjem Virantom (Delo, 28.8.2008), da novi plačni sistem temelji na popolnem soglasju s sindikati in da je bolj enoten, pregleden in pravičen.
Dva šolska sindikata (SVIZ in Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze NSDLU) nista podpisala kolektivne pogodbe za javni sektor. Lektorji z magisterijem znanosti so razvrščeni nižje kot npr. vzgojitelj-mentor v vrtcu, učitelj-mentor v OŠ in ŠŠ in kot organizator šolske prehrane-mentor. Napredovanje v višji plačni razred je v visokem šolstvu vezano na reelekcijo, na 5 let in ne na 3 leta. Obžaluje, da je aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja (podpisal ga je tudi SVIZ) podpisala ministrica M. Kucler R.
 

Janez Hribar. Delo FT,  ponedeljek, 1. september 2008
J: Hribar (62), dekan BF UL, ki se poslavlja od dekanovanja, je 1968 diplomiral na živilski tehnologiji, nato šel po "ustaljeni akademski poti" univerzitetnega učitelja, doktoriral iz sadjarstva in že dolgo let sodeluje s prehranskimi podjetji. Že četrto leto je predsednik upravnega odbora UL.
 

Prof. dr. Janko Kralj, 80-letnik, S.K., Delo, 31.8.2008
J. Kralj je od leta 1954 poučeval računovodstvo na različnih fakultetah (EF UL, VŠOD Kranj, VEKŠ oz. EPF UM, Visoko poli na zamagement oz. FM UP, na fakultetah v tujini. Predavanja je vedno podkrepil s praktičnimi primeri in dobil priznanje svetovne organizacije za študij primerov WACRA. Priljubljen je bil zaradi "korektnega odnosa, vsakokratnih novosti, dobrih predavanj ter proaktivnih in interaktivnih metod učenja in mentorskega vodenja". Napisal je nad 1000 bibliografskih enot, sodeloval je na simpozijih, predsedoval v strokovnih komisijah...

O strahu in tudi o pogumu. Pogovor s Spomenko Hribar. T.S., Sobotna priloga, Delo, 30.8.2008
S. Hribar je leta 1983 razkrila resnico o povojnih pobojih, leta 1987 je v Novi reviji pozvala partijo naj sestopi z oblasti. Zelo aktivna je bila v oboru, ki se je boril za četverico (Janša, Borštnar, Tasič, Zavrl). Z nostalgijo pravi, da so ji bili "vsi ljubi, od Bavčarja do Janše". Leta 1991 je delovala za osamosvojitev Slovenije. Leta 1992 je objavila tekst  "Zaustaviti desnico" in se upokojila. Šla je iz politike zato, "ker sem hotela ohraniti svojo moralno in intelektualno integriteto". "Vedno povem kar mislim" pravi.
Kot primer moralno nedopustnega sklicevanja na moralo navaja "Jambrekovo navezovanje ustanavljanja Nove univerze /.../ v letu 2008 na pobudo za Novo revijo iz leta 1980 in na njen tedanji moralni kapital. Jambrek namreč sploh ni bil podpisnik pobude  za Novo revijo, še več, tedaj je bil na ideološko nasprotnih, partijskih pozicijah".  Za totalitarno pamet je značilna paranoja: "Če nima vsega pod nadzorom, če vsi ne trobijo v njen rok se čuti ogroženo" /.../ kritična misel načenja njeno totalitarnost, njeno piramidalno strukturo",  vidi "povsod zaroto zoper sebe, vidiš povsod same sovražnike, čeprav jih potegneš iz naftalina".
"Vedno je bilo tako, da je manjši del ljudi strogo ideološko opredeljen, medtem ko jih večina želi živeti strpno z drugimi". Najbolj se boji pasivnosti, da ljudje ne bi šli na volitve.  Na volitvah si želi spremembe.
Glede globalne krize je prepričana, da človek ne bo uničil samega sebe. Preden se bodo problemi civilizacije rešili, bo še huda kriza (glede nafte, vode, hrane...).  Nastajajo razmišljanja, ki kažejo pot naprej. Poglablja se zavest o "občem etičnem kodeksu", o "odgovornosti za bivanje sploh - v vseh dimenzijah, od ekologije do sociale".

Katere naj bodo odlike najboljšega ministra? Igor Kavčič, Dnevnik, 2.9.2009
I. Kavčič, PF UL pravi, da je najboljši minister tisti, ki "združuje vodstvene in strokovne sposobnosti. Obvladati mora menedžerske in politične metode vodenja in znati tudi hitro sprejemati odločitve" . To pa ne pomeni, da  mora biti strokovnjak na področju. "Imeli smo namreč že primere, ko so ministrstvo prevzeli zelo kompetentni ljudje, ki pa se kot ministri niso izkazali. Zelo pomembne so "avtoriteta, politična načelnost in osebno poštenje".
(Časnik ob volitvah izvaja anketo o dosedanjih ministrih, in med njimi (s slikami) navaja tudi:   G. Virant (javna uprava), J. Drobnič in M. Cotman (delo, družina in socialne zadeve), J. Zupan in M. Kucler D. (visoko šolstvo, znanost in tehnologija), J. P. Damijan in Ž. Turk (strategija razvoja Slovenije).
Najboljši minister. Marko Milosavljević, Dnevnik,  petek, 29. avgust 2008
M. Milosavljević, profesor novinarstva FDV UL:   "Dober minister mora biti strokovnjak na svojem področju /.../ imeti mora ključne menedžerske lastnosti /.../ da zna tudi komunicirati in ustvarjati okolje, v katerem je možno izražati različna mnenja, poglede in predloge. /.../ biti sposoben sprejeti odločitev, preden jo sprejme, pa mora slišati različna mnenja in poglede. Znati mora voditi ljudi in jih spodbujati k boljšemu delu."

SD predstavil ministrske kandidate. RTV SLO, splet,  ponedeljek, 1. september 2008
B. Pahor, predsednik stranke SD je med 17 kandidati za ministre (7 je članov stranke), strokovnjake, "ki razmišljajo s svojo glavo", predstavil tudi
M: Gasparija (usklajevanje financ, gospodarstva in sociale), A. Černak Meglič (min. za delo), F. Križaniča (finance), F. Lobnika (okolje), I. Lukšiča (šolstvo), M. Pogačnika (kmetijstvo), I. Svetlika (visoko šolstvo) in L. Udeta (pravosodje).
Levosredinski šopek ministrskih kandidatov. T.S., Delo, 28. 8. 2008
Pred predstavitvijo alternativne vladne ekipe strank SD-Zares-LDS časnik navaja imena verjetnih ministrov. Za MVZT je naveden Ivo (Ivan) Svetlik, za MŠŠ Igor Lukšič, za razvoj in regionalno politiko pa Andrej Horvat.

Lukšič za izkoriščanje človekovega potenciala na področju šolstva. STA, splet,  torek, 2. september 2008
Igor Lukšič, podpredsednik stranke SD in njen ministrski kandidat je na novinarski konferenci dejal, da naj bi vsakomur omogočili v polni meri izkoristiti svoje potenciale.  SD ima v programu postopno uvedbo brezplačnih vrtcev, je dejal I. Lukšič, povečanje avtonomije šol, ponovno uvedbo ekstercev, ustalitev načina ocenjevanja, več e-pripomočkov za učenje in cenejše učbenike, podaljšanje mandata ravnateljem in vključevanje upokojenih učiteljev kot prostovoljcev v šolo, dvig kakovosti in mednarodno sodelovanje. Opozoril je na izjavo predsednika RS Danila Turka, da je šola "kul" pomembna. Na oceno ekipe SD, ki jo je dal G. Virant je dejal, da bodo "odločali volivci".
Ivan Svetlik, ministrski kandidat stranke, prorektor UL,  pa je izpostavil dvig izobrazbene strukture prebivalstva, povečanje deleža ljudi z več kot srednjo šolo z 20% na 30% v 5-8 letih. današnja vlaganja dajejo rezultate čez 10-15 let, je opozoril. V visokem šolstvu bi vzpostavili neodvisno agencijo za kakovost. Iz družbe, ki temelji na delovno intenzivnih panogah naj bi prešli na "družbo znanja", kjer bi "proizvodnja temeljila na pametnemu delu". Povečali naj bi število raziskovalcev na 1,8% populacije zaposlenih ter internacionalizirali raziskovanje in visoko šolstvo. Napovedal je sprejem novega zakona o univerzi in visokem šolstvu, dokončanje bolonjske reforme, odprava državnega omejevanja vpisa, dvig BDP za visoko šolstvo in uzakonitev brezplačnega petletnega postsekundarnega izobraževanja.

"Jugo" minister adut levice. A.J., Slovenski tednik.   petek, 29. avgust 2008
Brezplačni tednik (kot kandidate za funkcije ?, op.B.M.) omenja tudi posameznike "v visokem šolstvu, ki se deklarira kot avtonomno in neodvisno",
njihove nekdanje funkcije in strankarsko usmeritev.
Na UP je  rektorico Lucijo Čok, nekdanjo ministrico za šolstvo, znanost in šport (LDS) zamenjal Rado Bohinc, minister v vladi Branka Mikulića, nekdanji minister za znanost in tehnologijo (SD). rektorica UL je Andreja Kocijančič, žena vplivnega člana SD; dekan (prejšnji, op. B.M.) EF UL je Maks Tajnikar, nekdanji minister za malo gospodarstvo (SD), dekan FKKT UL je Radovan Stanislav Pejovnik (Zares), dekan VF UL je Milan Pogačnik, nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (LDS, SD), dekan FDV UL je Anton Grizold, nekdanji minister za obrambo (LDS, SD), dekan FDV  je bil tudi Igor Lukšič (SD), s katedre za obramboslovje prihajata Vladimir Prebelič in Ljubica Jelušič (SD).
Omenja tudi Matjaža Kmecla, nekdanjega člana CK ZKS, člana predsedstva RS in člana Slovenskega protestantskega društva.

Dr. Ivan Svetlik. U.M., Mladina,  petek, 29. avgust 2008
I. Svetlik je prorektor UL in redni profesor za socialno in kadrovsko področje na FDV UL. Iz besedila daljšega pogovora o vprašanjih visokega šolstva, univerze in bolonjske reforme je uredništvo poudarilo naslednje:
Politika prejšnjega ministra Zupana je bila usmerjena v razbitje ljubljanske univerze, s čemer naj bi povečali pluralnost in medsebojno konkurenco. Zo je tako, kot če bi iz simfoničnega orkestra naredili več komornih zasedb. Dobili bi morda več dobrih komornih zasedb, a ostali bi brez simfoničnega orkestra!
V Sloveniji imamo velik delež študentov, a hkrati majhen delež tistih z več kot srednješolsko izobrazbo. Ker je izplen tako slab, je zelo pomembno, da študij naredimo učinkovitejši.
Nobenega dvoma ni, da je ozadje (bolonjske reforme) tudi interes kapitala. A hkrati je tudi interes posameznika, da v čim krajšem času pride do izobrazbe, ki mu omogoča ustrezen zaslužek. Ali je reforma tudi v interesu akademskih institucij? Morda še najmanj.
(Glej tudi:  Okrogla miza: Kaj se dogaja z javnim šolstvom v Sloveniji. Uvodne teze:  Ivan Svetlik  http://www.sociolosko-drustvo.si/index.php?option=com_content&task=view&id=141&Itemid=27

Ogrožena kakovost pedagoškega dela na Univerzi v Ljubljani. Iztok Fajfar, Miroslav Kališnik, Barica Marentič Požarnik, Cirila Peklaj.  Delo,  25.8.2008
I. Fajfar, predsednik Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko (SDVD, http://www.sdvd.si/ )in sopodpisniki/ce opozarjajo na možne nepopravljive posledice predloga meril za volitev učiteljev in sodelavcev UL. Habilitacijska komisija UL ga je objavila na spletni strani UL 18.7.2008, rok za razpravo pa se je iztekel 15.8.2008 (povezava do dokumenta na Intranetu UL). Univerza je raziskovalna in izobraževalna ustanova, ti dve dejavnosti se prepletata, ravno v tem se loči od drugih šol in inštitutov. Podpisniki navajajo primer R. Feynmana,  ki se je trudil, da bi kompleksne fizikalne zakonitosti predstavil na način, razumljive študentov. Bistvo univerze je "imeti pogum odkrivati neznano ter imeti modrost odkrito razumeti in na razumljiv način predstaviti študentom". Mnoge stare metode poučevanja so preživele. V študij se vključujejo študentje z v povprečju nižjimi akademskimi sposobnostmi. Zato moramo "posvetiti več  časa in truda pedagoškim dejavnostim ter skrbeti za uvajanje novih in učinkovitejših učnih metod". Univerza mora poskrbeti "z vspodbujanjem primerne kakovosti pedagoškega dela", da dobijo diplomanti temeljito razumevanje področna na katerem bodo delovali.
Predlog habilitacijske komisije ne upošteva "sožitja med raziskovalnim in pedagoški delom". "Kljub mnogim predlogom in pozivom, tako od fakultet in pristojnih združenj kot študentov, naj se po zgledu mnogih svetovnih univerz v merilih izenači teža pedagoške uspešnost z raziskovalno" je komisija "naredila korak v obratno smer".
Sporen je tudi pogoj, da so "pomembna znanstvena dela objavljena v enem od svetovnih jezikov", saj "strokovni jezik predstavlja pomemben del vsakega jezika in kulture".
Podpisniki pozivajo komisijo, da ponovno razmisli in upošteva predloge za dvig kakovosti pedagoškega dela. Zahtevajo, da se javna obravnava prestavi na podopustniški čas, da se bo "strokovna javnost lahko primerno in v polni meri odzvala".  (B.M.)
Društvo za didaktiko nasprotuje predlogu novih meril za volitve v naziv učiteljev. STA, splet,  sreda, 13. avgust 2008
V Slovenskem društvu za visokošolsko didaktiko (SDVD http://www.sdvd.si/ ) menijo, da je predlog novih meril za volitve v nazive učiteljev in sodelavcev, ki ga je dala UL v javno razpravo, vprašljiv in predlagajo, da se javna razprava izvede po dopustih.
Dokument ruši že tako krhko ravnovesje med raziskovalnim in pedagoškim delom na UL. HK je po trditvah SDVD v novih merilih zaostrila pogoje in povečala število točk s področja znanstveno-raziskovalne dejavnosti, na pedagoškem področju pa  se število točk in pogoji niso spremenili, kar bo znižalo kakovost pedagoškega dela. V društvu so prepričani, da bo treba posvetiti več časa in truda pedagoškim dejavnostim ter uvajati nove učne metode. Vprašljiv je pogoj za izvolitev, ki zahteva objavo pomembnega znanstvenega dela v svetovnem jeziku, saj to ne prispeva k strokovnemu izražanju v domačem jeziku in ohranjanju narodne identitete. Nekateri ocenjujejo, da niti 10 % sedanjih učiteljev UL ne bi izpolnjevalo predlaganih znanstveno-raziskovalnih metil.
Habilitacijska komisija UL naj ponovno razmisli o vsebini dokumenta in upošteva pobude in predloge članic UL ter posameznikov, je SDVD zapisalo v sporočilu za javnost. "Napačna zastavljena politika zagotavljanja kakovosti izobraževanja utegne imeti katastrofalne posledice za slovenski prostor", saj na UL študira dve tretjini študentov.
KPU o Merilih za volitve v nazive učiteljev in sodelavcev na Univerzi v Ljubljani, J-G., Radio študent, sreda, 13. 8. 2008
http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16083
18. julija 2008 so na UL izdali predlog meril za volitve v nazive učiteljev in sodelavcev in ga podali v javno razpravo (do 15. avgusta!).
Na to je opozoril Iztok Fajfar, predsednik Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko (SDVD http://www.sdvd.si/ ). V pogovoru  se je dotaknil problemov, ki jih UL vztrajno zapostavlja in zanemarja. UL bi kot najstarejša visokošolska ustanova v Sloveniji morala pokazati kanček dobre volje in biti drugim za zgled. Druge univerze se angažirajo za izboljševanje didaktičnega dela profesorjev. (Posnetek pogovora, YouTube, komentarji.)

Pedagoško osebje na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah, Slovenija, 2007 - 14. avgust 2008, vir:  <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1801>
Po podatki SURS je bilo  v Sloveniji bilo v letu 2007  na visokošolskih zavodih zaposlenih  7.547 (v ekvivalentu polnega delovnega časa 5.944), od tega na UL 4.430 (4.012), na UM 1.630 (1.309), na UP 566 (347), na UNG 292 (54,5) in na samostojnih zavodih 574 (217) učiteljev in sodelavcev; na višjih šolah je bilo pedagoških delavcev  1.781 (570 v EPDČ). S polno obremenitvijo jih je bilo na visokošolskih zavodih 3.630, z nepolno 3.917, na višjih šolah pa s polno obremenitvijo 167, nepolno pa 1.614.
Na enega visokošolskega učitelja (EPDČ) je prišlo 21 študentov (za 0,5 manj kot lani), če upoštevamo še sodelavce pa 11,7 študenta (z izrednimi in podiplomskimi, izredni so upoštevani tretjinsko). Med visokošolskimi učitelji je bila večina stara 40-50 let; med njimi je bilo 34,5 % žensk.  (B.M.)

Plačni sistem v javnem sektorju je šele na začetku. Erik Kerševan, Delo, petek, 22. avgust 2008
 E. Kerševan, PF UL meni, da je sistem plač, ki bo uveljavljen septembra slab, to je klasičen birokratski model s hierarhično strukturo. Sprašuje se med drugim:
 " Ali bo rektor oz. rektorica univerze res vodila vojsko znanstvenikov, v kateri bodo kot generali na vrhu redni profesorji, pod njimi izredni profesorji, pod temi docenti in kot pehota asistenti, laboranti in drugi strokovni sodelavci, ki si bodo z napredovanjem v višji naziv oz. čin, prizadevali za višji položaj?" Plačni sistem je uveljavil v javnosti všečno nizko razmerje med najvišjimi in najnižjimi plačami (uravnilovka) in odpravil "nesorazmerja", ki pa niso bila ugotovljena po znanstvenih kriterijih. Prišlo je celo do tega, da so preračunavali, koliko policistov je vreden znanstvenik. Avtor je na začetku sodeloval pri  vzpostavitvi sistema, vendar na koncu ni postal ustrezno "sredstvo za zagotavljanje ustreznega delovanja javnega sektorja". Res bodo nekatere plače tudi višje, zlasti zaradi poračuna, a bo nato nekaj časa ostal sistem, ki bo terjal popravke.

(Ne)soglasje o plačnem sistemu - sporočilo SVIZ-a za javnost - 12. avgust 2008
Sporočilo SVIZ-a za javnost: "Minister Virant zavaja glede soglasja o novem plačnem sistemu" je na strani http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/sporocila/12-08-08

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-J)
Uradni list RS št. 80/2008 z dne 8. avgusta 2008
 Uredbeni del (PDF dokument)  <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008080.pdf>

1  profesor = 063 poslanca = 1,03 sodnika = ? vojaka. Jože Mencinger, Delo,  29.7.2008
J. Mencinger, ekonomist piše o novem sistemu plač v javnem sektorju. Sprašuje se, kakšna naj bi bila prava razmerja med plačami zdravnikov, učitelji idr.  Sedanja razmerja so rezultat izsiljevanja in dajanja "pod mizo", pri čemer odloča "družbena moč posameznega poklica". Napoveduje zmedo, tudi zaradi nejasnosti pri napredovanjih in iskanja novih "ravnotežij". 

Rektor plačan skoraj kot predsednik. Žurnal24 - Primorska. ponedeljek, 18. avgust 2008
R. Bohinc, rektor UP je imel v maju 6.144 evrov brutto plače, le 98 evrov manj kot predsednik države. (Podatki portala e-uprava).

Visoko šolstvo v moški domeni. ik, Indirekt, ponedeljek, 18. avgust 2008
Na visokih šolah je bilo v 2007/2008 le 34,5% zaposlenih žensk. Od 9000 zaposlenih je 20% starejših od 60 let.

Konec zapletov z agencijo za knjigo. nr, Dnevnik, 28.3.2008
Vlada je za člana sveta Javne agencije za knjigo RS imenovala Mihaela Kovača, FF UL, ki ga je prijavila rektorska konferenca RS.

Vse raziskovalno delo je za vedno izgubljeno. Delo, 4. julija. Branko Palčič, Sobotna priloga, Delo,   23.8.2008
B. Palčič, častni gostujoči profesor MF UL in častni konzul RS v Vancouvru, piše o nepopravljivi škodi zaradi uničenja arhiva raziskav M. Auersperg na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Na odpad so šli tudi posnetki prvih meritev DNK na tumorskih celicah, ki jih je z njo naredil leta 1974. Upa, da bo dogodek vplival na postopanje z upokojenimi strokovnjaki, od katerih imajo ustanove in slovenska družba le koristi. Takim "upokojencem" povsod po svetu omogočajo delo. "Svoje znanje in izkušnje prenašajo na mlade raziskovalce in s svojimi poznanstvi in mednarodnimi zvezami vzpostavljajo mrežo za nove rodove".

Varovalka v oblastnem sistemu. Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, bivša novinarka in stevardesa. Objektiv, Dnevnik,   23.8.2008
N. Pirc M. je diplomantka pravne fakultete s pravosodnim izpitom, bila je mediatorka na okrožnem sodišču, novinarka in TV voditeljica, direktorica Centra za izobraževanje in informiranje pri vrhovnem sodišču, predavateljica na simpozijih (so)avtorica knjig in večkrat izbrana med najbolj vplivne pravnike in ženske pri nas.  Od 200 6 opravlja funkcijo informacijskega pooblaščenca. Njeno ime se pojavlja ob pomembnih temah ko gre za varstvo osebnih podatkov in za dostop do informacij javnega značaja. V zadnjem času je predmet političnih ocen predvsem z vladna strani. B. Bugarič, PF UL, pravi, da informacijski pooblaščenec (tako kot računsko sodišče, državna revizijska komisija in ustavno sodišče) predstavlja varovalka v razvejanem sistemu  oblasti. Za te neodvisne institucije je potrebno  zaupanje. "Če debata ne poteka na ravni strokovnih argumentov, temveč na ravni obtožb, težko pričakujemo, da bodo državljani tem inštitucijam priznali legitimnost."

Dr.Katja Boh (1929-2008). Maca Jogan, Delo,  petek, 22. avgust 2008

Bil je daleč naprej. Doc.dr. Hugo Zagoršek 1977-2008. In memoriam.  Marko Jaklič, Dnevnik, 26.8.2009
H. Zagoršek  je kot izjemen diplomant začel delati na EF UL leta 2001, nadaljeval z magisterskim študijem in pri 27 letih doktoriral. Uveljavil se je z uporabnimi empiričnimi raziskavami, ubjavljal je v elitnih znanstvenih publikacijah, poznali so ga v mnogih podjetjih. zanimali so ga učinki posameznih politik ali poslovnih odločitev na širšo družbo. Sodeloval je v 5. in 6. okvirnem razsikovalnem programu EU. Njegov mentor in sodelavec piše, da je bil "odkrit, neposreden, izjemno razumen, hiter in poglobljen pri učenju in razumevanju novega, delaven, kritičen, pogumen, ustvarjalen, discipliniran in pošten /.../ samozavesten, pa vendar tih in skromen. /.../ Ustvaril je ogromno in zapušča trajno sled. Je naš ponos in zgled."

Pri izbiri upoštevajte prvi vtis o sodelavcih. D.T., Finance,  petek, 22. avgust 2008
Maja Konečnik, docentka na EF UL, je prejela nagrado TTRA (svetovnega turističnega združenja) za najboljšo doktorsko disertacijo. zaposlitev na fakulteti ji je prva služba. Po izkušnjah priporoča, da se je treba pri izbiri službe opreti tudi na prvi vtis o sodelavcih  oz. kolektivu. Zanjo je pomembno usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja, prilagodljiv delavnik in da se kljub vsemu umiri in vzame čas za premislek. 

Neizmerno uživam, če človeku uspe. Zmago Modic, slikar. I.L., Indirekt,   26.8.2009
Z. Modic že od 1978 vodi neformalno šolo slikanja, "iz pora proti togemu sistemu izobraževanja". Zdaj bo začel sodelovati z novo akademijo A.V.A., ki bo brez sprejemnih izpitov, prijazna do človeka, z možnostjo kombiniranja panog. "Ljudje, ki bodo tam sodelovali, so dejavni na svojem področju in iskreni".

Prof. dr. Peter Novak: Šolstvo je trd oreh. Energetika.net ,  25.8.2007
P. Novak, dekan Visoke šole za tehnologije in sisteme je nekoliko razočaran nad letošnjim vpisom. Dvomi, da je šolanje izključno energetikov v slovenskem prostoru smotrno. Ima načrte tudi za svojo šolo, ki bo imela prve diplomante v št.l. 2008/09.

Nekoč rodoljubje, danes avtocesta. B.Ž., Večer,  sobota, 16. avgust 2008
Ob državni proslavi priključitve Prekmurja so v članku naštete številne pomembne osebnosti iz preteklosti, tudi precej znanstvenikov in univerzitetnih profesorjev. Da bi zajezili beg možganov, bo potrebno vzpostaviti "akademsko avtocesto", zato so prekmurski poslanci predlagali zakon o ustanovitvi Pomurske znanstvene akademije (PAZU), po vzoru nekaterih držav. V njej bi povezali vrhunske znanstvenike in umetnike.

Prof. dr. Milan Lazar, dr. med, 1929-2008, Ludvik Vidmar, Delo,   četrtek, 14. avgust 2008
M. Lazar je študiral v Ljubljani  v Beogradu in Zagrebu (MF UL je bila takrat nepopolna). Leta 1980 je postal redni profesor MF UL na Katedri za infekcijske bolezni in epidemologijo.

Tragična smrt mladega docenta na ekonomski fakulteti. Finance, splet, 17.8.2008 ponedeljek, 18. avgust 2008
Huga Zagorška (31), docenta EF UL, je pri Rovinju povozil čoln.
Gliser povozil mladega docenta. V.J., Slovenske novice. ponedeljek, 18. avgust 2008
EF UL žaluje za docentom H. Zagorškom, ki se je kljub mladosti močno uveljavil v znanstvenoraziskovalnem delu.. D. Mramor, dekan: "Kot mlad pedagog je bil zelo priljubljen med študenti."

Janez Suhadolc, arhitekt. B.K.C., Reporter,   ponedeljek, 11. avgust 2008
J. Suhadolc (*1942) poučuje prostoročno risanje na FA UL, izdeluje pohištvo, zlasti stole in piše. Pogovor o arhitektih in različnih arhitekturah, zlasti v Ljubljani. ("Modernizem se izživlja z domislicami".) Kot študenta je njegovo pripombo o Plečnku zavrnil profesor Edo Ravnikar z besedami: "Bejšte no bejšte, to ni nič", kar ne pomeni, da je res tako mislil, hotel je le fascinirati, "da bi njegova osebnost blestela pred študenti. Osebno dvomim, da ga ni cenil, navsezadnje je bil zelo razgledan."

Tajkunizacija visokega šolstva.  V.P. Mladina  četrtek, 14. avgust 2008
Izraz visokošolski "tajkuni" je prvi uporabil Janko Prunk, član senata za akreditacijo Sveta RS za visoko šolstvo (SVŠ), ki "je ob blizu spremljal" ustanavljanje novih fakultet in univerz. V zadnjih treh letih je SVŠ akreditiral 24 novih zavodov, od tega 18 zasebnih, največ na področju družboslovja. Ustanovitelji treh zasebnih fakultet (P. Jambrek, T. Jerovšek, M. Pogačnik, B. Rončevič, M. Makarovič, M. Tomšič) so predlagali združitev v zasebno Novo univerzo,  ki pa (še) ni  dobila odobritve SVŠ. Nasprotniki tega predloga opozarjajo, da naj bi bilo na tej univerzi od 34 habilitiranih učiteljev redno zaposlenih le 11, da nimajo veliko znanstvenih objav; omenjajo skromno knjižnico in pomanjkanje predavalnic, zato pouk bi potekal v prostorih hotelov na Brdu in v Novi Gorici, občine NG in mariborske nadškofije.
Zasebnim zavodom, ki naj bi bili konkurenca javnim, je država pomagala s koncesijami. Trenutno tako finančno podpira 5 starih dodiplomskih programov, 22. programov  "bolonjske" 1. stopnje in 9 druge stopnje. Država je za 12 zasebnih zavodov v 2008 namenila 2,6 milijona evrov, za UNG 1,8 milijona in za 3 javne univerze212 milijonov evrov. Zaradi večanja števila vpisanih (v višje letnike) dobijo zasebni zavodi veno več in leta 2010 bo do po obsegu dohitele UP.
 "Tajkunizacija je služiti veliko denarja z nesolidnim delom", pravi J. Prunk. Visokošolski tajkuni ustvarjajo s študenti dobiček, pri tem pa "izrabljajo politiko oz. politika tako, da svojo vnemo za dobiček zavajajo za ideologijo, ki naj bi bila politiki na oblasti blizu" pravi J. Mencinger, nekdanji rektor UL. I. Leban, FKKT UL, nekdanji prorektor UL pravi, da so že v času ministrov Zgage in Gabra in "nastali visokošolski strokovni študiji brez pravih stavb in ustreznega učiteljskega kadra" in podiplomski študij na IJS. Minister Zupan je dovolil "pretvorbo novogoriške Politehnike v univerzo", takrat je bila "v Celju ustanovljena fakulteta za logistiko brez ustreznih kvalitetnih učiteljev", v obdobju Kucler Dolinarjeve pa s političnim lobiranjem nastaja "evro-mediteranska-univerza brez ustreznih prostorov". Leban pravi, da želijo politiki v visoko šolstvo vpeljati elemente tržne ekonomije, namesto da bi vztrajali na tem, da je izobrazba javno dobro in javna odgovornost.
M. Tomšič, dekan FUDŠ se ne strinja z očitki o služenju denarja in pravi, da javni zavodi razpolagajo z veliko denarja in ne prevzemajo tveganja (primer investicije UP). Javne univerze vsako leto prek medijev strašijo pred vpisom na zasebne ustanove. Denar od koncesij pomaga študentom, ki bi sicer morali plačevati šolnine, saj je za marsikatero družino "študij v Ljubljani ali Mariboru velik ali kar prevelik zalogaj" .

 Javna obravnava predloga Meril za volitve v nazive učiteljev in sodelavcev   www.uni-lj.si    18.07.2008 
Besedilo predloga novih meril je dostopno na intranetu:   povezava do dokumenta

Ekonomija občutkov. Renata Salecl, Sobotna priloga, Delo,  16.8.2008
Avtorica s psihoanalitičnega vidika piše o ideologiji racionalne izbire, pozitivnega mišljenja in zaupanja v občutke. Paradoks je, da naj bi bilo "življenje nekakšen sklop racionalnih izbir, na drugi strani pa naj bi bilo vodilo v življenju občutki". Glorifikacija pozitivnega mišljenja, ki ne prepoznava napak, nemožnosti in neuspeha, in priseganje na moč občutja, povzročata velike občutke krivde in nemoči. Psihoanaliza pravi, da se izbira običajno zgodi na nezavedni ravni. Pomembno "si je izbrati lastno pot in ne nujno slediti tisti, po kateri hodi večina drugih". Zavedati se moramo tudi, da "smo z izborom ene poti izgubili možnost druge". Zato nekateri nenehno menjavajo izbire, drugi puščajo vse opcije odprte.

Dr. Lev Kreft, marksist. M.H., Mladina, petek, 8. avgust 2008
L. Kreft je profesor estetike na FF UL in direktor Mirovnega inštituta. Leta 2002 je s podporo ZLSD kandidiral na predsedniških volitvah, danes v SD nima več nobene funkcije. Pogovor o krizi kapitalizma, o levici, letu 1968, Metelkovi, desnici, ipd.
"Sem levica na levici, kar se mi zdi za levičarskega intelektualca prava pozicija". Zrasel je "v obdobju po revoluciji v tej deželi in moja generacija, kolikor so nas futrali z vsemi možnimi gesli, je videla revolucijo v dvojni vlogi" - v tem, kar so naredili predhodniki, "po drugi strani pa smo vedeli, da je revolucija preveliko tveganje za nove generacije, da bi z njo spreminjali sistem". Konec osemdesetih smo "vsi mislili na to, da je treba družbene spremembe opraviti brez revolucije in brez prevelikih žrtev, kar je Sloveniji na srečo dejansko uspelo". Zavzemanje za revolucijo danes ni oznaka levice, prav tako ne razredni način razmišljanja o strukturi današnjega sveta. Na teh temeljih ni mogoče najti odgovorov na sodobne globalne izzive. Danes ne gre za običajno krizo kapitalizma, ampak za "epohalne spremembe", sistemu "se čas morda izteka", zato je treba "izumiti nove oblike urejanja življenja".  Tudi kapitalisti sami se odpovedujejo neoliberalizmu.  Zanimivo, da politična levica antiglobalizma ni pograbila za svojega, pač pa so se nad temi problemi zamislili svetovni centri moči, npr. Mednarodna banka ("WB"?, op. B.M.). (Naša) levica hoče dokazovati, da ni nevarna za kapitaliste, ni ji uspelo ustvariti alternativnega modela razvoja. Po drugi strani pa stranke kapitala "populistično gradijo ravno na solidarnostnih in socialnih vrednotah". Brez reprezentativnih ustanov na globalni ravni bo težko, a tudi predstavniški organi na ravni nacionalnih držav se bodo morali povezati s civilnodružbenimi gibanji, nevladnimi organizacijami in ekonomskimi enotami. Tako bi upravljali "svoje življenje in delo" in zagotavljali socialno varnost.
Tudi v Sloveniji obstajajo "socialno radikalne, globalno razmišljajoče" in delujoče skupine, ne v političnem smislu in ne med akademsko inteligenco. Npr. na Metelkovi se brez omejitev razpravlja o vprašanjih, ki si jih ne zastavljajo v "različnih forumih in v desnih intelektualnih krogih" /.../ "s pogumom, ki ga akademski inteligenci pač manjka". Vse več je tudi kritičnega razmišljanja "tudi na humanističnih fakultetah, ki se ne kaže več v demonstracijah, kot leta 1968, ampak v študiranju in v sodobnem načinu razmišljanja, v ustvarjanju micelija", kot bi dejal T. Kermauner. To je povezano z ustvarjanjem civilnodružbenih mrež, stičnih točk in dogodkov. "Če je v obdobju 1968 do 1972 demonstriranje študentov potekalo kot kažin, kot zabava, kot disko in veselica in je bilo le za majhen del populacije politični izziv", je danes na Metelkovi in v Rogu "možno tisto, česar na univerzi vendarle ni možno do konca početi". Denimo na delavsko-pankerski univerzi "ne študirajo za ocene in doseganje nazivov, ampak se izobražujejo na lastno pobudo in nato v razpravah soočajo poglede. To delovanje je bolj naporno kot pa organizacija demonstracij."
Danes so prava levica sindikati, ki odpirajo tudi vprašanja povezana z delom in kakovostjo življenja, poleg mezd.  Uspelo jim je ustvariti solidarnost med zaposlenimi v različnih sektorji in z upokojenci ter raznimi gibanji, s katerimi protestirajo proti neokonservativnim potezam vlade. Pri nas je problem usklajen razvoj podeželja in mest. Vladna politika je usmerjena proti urbanosti, v kulturi se vrača za sto let nazaj. Vodilna desna vladna stranka je sposobna "skrajnih potez in imeti takšno stranko predolgo na oblasti je prenevarno. Na zahodu se nihče ne boji desnih strank, kajti nihče od njih ne pričakuje ekstremnih potez, prej obstaja strah pred strankami levice." (B.M.)

Profesor in podjetnik na krmilu nove Krščansko demokratske stranke. Jože Duhovnik. J.K.S.,  Sobotna priloga, Delo,  sobota, 2. avgust 2008
Prof.dr. J. Duhovnik, je bil tudi alpinist in voznik relija. Med študijem se je sam vzdrževal, delal je v SCT, nato se je vrnil na univerzo, ker mu direktor I. Zidar ni odobril dopusta za doktorat. Nekaj časa je vodil Litostroj, zdaj ima svoje podjetje in je dekan FS UL.
Lahko bi bil prvi slovenski tajkun. S.H.V., Objektiv, Dnevnik, sobota, 2. avgust 2008
J. Duhovnik, dekan FD UL, je ustanovil novo stranko. leta 1990 je takratni profesor FS UL vodil upravni odbor časnika Slovenec, nato je bil direktor Litostroja, kjer je povzročil nezadovoljstvo delavcev, po šestih letih pa se je vrnil na FS. Bil je podpredsednik združene stranke SLS+'SKD, nato je bil kratek čas v NSi in tudi med kandidati za ministra za visokošolstvo, znanost in tehnologijo.

Dr. Igor Lukšič, podpredsednik SD. Intervju. I.K., Reporter, 28.7.2008
I. Lukšič (*1952), politolog in drugi človek največje opozicijske stranke, je 1993 doktoriral na FDV UL, bil prodekan in dekan fakultete, zdaj je redni profesor. Na vprašanje o raziskovanju njegovih študentov v cerkvah pravi, da je tudi škof Stres "ugotovil, da je njegova komisija malo prehitro napisala protestno izjavo".
Na vprašanje o kandidaturi za ministra pravi, da ga "javnost pričakuje na ministrstvu za šolstvo, vendar zadeva še ni dokončno zapečatena". Bil je vodja programaks skupine za šolstvo stranke SD. Pravi, da se govori o "vsaj petih možnih kandidatih" za ministra/ministrico za visoko šolstvo (novinar omenja Metko Tekavčič, op. B.M.). "V vsakem primeru bi si želel obdržati profesuro na FDV, saj sem bil vedno prepričan, da je za dobro politologijo treba biti tudi v praksi. Tudi kolega Zver je politolog in minister za šolstvo".

S prestolom, na katerem je sedel Stane Sever, po Ljubljani. Z.K., Večer, sobota, 2. avgust 2008
Pogovor z Alešom Valičem, dekanom AGRFT UL. Ko je bil študent, je bila stroga selekcija za študij igralstva. Za študentsko predstavo na akademiji sta s kolegom iz Drame po Ljubljani prenašala iz Drame prestol kralja Leara. Letos je sprejemne izpite opravilo 9 kandidatov za študij igre, 3 za gledališko režijo, 6 za dramaturgijo in 5 za filmsko režijo. Od ustanovitve pred 63 leti približno tretjina diplomatov izgine iz gledaliških in filmskih poklicev. Imeti moraš talent, veliko znanja in nekaj sreče, da dobiš pravo priložnost.  Režiserji in dramaturgi se težko prebijejo. Pereč problem je pomanjkanje raziskav na področjih gledališča, filma in TV. Število študentov se bo po uvedbi bolonjskih programov povečalo.  Na vprašanje o zasebnih gledaliških šolah in Umetnostni akademiji v Mariboru omeni zahtevnost študija na resnih akademijah po svetu in dejstvo, da še vsi diplomanti AGRFT ne delajo v poklicu. Problematičen je triletni študij dramske igre. Koristna bo konkurenca, a stvari je treba pretehtati. Izkušnja fakultet treh univerz, ki so dobile "na trgu" konkurenco", je, da se ni zmanjšalo število študentov, pač pa financiranje države.
Delovnih pogoji umetniških akademij so težki, optimistično pričakuje novo zgradbo akademij UL leta 2013.
V zadnjih letih se je upokojilo precej starejših profesorjev, menjujejo jih mlajši, kar je izziv na profesorje in študente. Tudi v prihodnje bodo morali  skati pot med "klasiko" in najsodobnejšimi praksami in dognanji. Ne sme se "popolnoma odreči tradiciji, ki je našo akademijo pripeljala do zavidljive pozicije v evropskem merilu".
Ni mu žal, da je postal dekan, čeprav ima rad tudi Dramo in SNG v Trstu. "Če bi zaposlitev na akademiji pomenila, da ne bi mogel delati kot igralec, me na akademiji verjetno ne bi bilo".
Valič za Večer: V proračunu bi zagotovil denar za izgradnjo stavbe umetniških akademij v Ljubljani. STA, splet, nedelja, 3. avgust 2008
Dekan AGRFT je na vprašanje, kaj bi storil, če bi imel zakonske možnosti, dejal, da bi zagotovil denar za gradnjo akademij, nabavil opremo za vse oddelke akademije, zaposlil dodatne profesorje in asistente ter vabil gostujoče umetnike iz tujine.

Bojana Filej - internacionalna sestra leta. M.G., Veče, Bonbon, 29.7.2008
B. Filej je višja medicinska sestra, doktorica znanosti in višja predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede UM. Internacionalna liga humanistov ji je dala priznanje za prispevek k mednarodnem sodelovanju v medicinski znanosti in praksi, za razvoj medicinske etike in spoštovanje bolnikovih pravic.

Kakšnega premiera si želim ..., Florijan Lužar, Delo,  29.7.2008
"In sploh ni nujno, da je - moški!", je zapisala E. Rozman (15.7.2008). Bralec vidi v tej vlogi prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj. Dodaja, da smo prvo rektorico (A. Kocijančič, UL) dobili šele v času vladajoče desnice. Lucija Čok je postala prva rektorica UP potem ko jo je predsednik vlade T. Rop odslovil z mesta ministrice za šolstvo.

Sodnice, učiteljice, zdravnice. J.S., V.Č., Večer, sobota, 2. avgust 2008
Med študenti in diplomanti je več deklet, vendar ne toliko, da bi se feminizirali poklici, ki zahtevajo diplomo. Številke kažejo, da so je več žensk v učiteljsih, zdravniških in sodniških poklicih. na univerzi ženske množično pridobivajo (nebolonjske) magisterije znanosti in doktorate, a je med rednimi profesorji le 10% žensk. Minsitrica M. Kucler D. se ne zgleduje po nemški A. Schavan, ki je z 15 milijoni evrov podprla program zaposlovanja profesoric. Morda bodo pri nas akademikinje prebile moške trdnjave na univerzi čez deset, dvajset let. 

Umrl je prof. dr. Franc Pediček - 31. julij 2008
F. Pediček je pedagogiki posvetil vse svoje življenje. Glej <http://www.mss.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/55/5822/?cHash=462a89f204>

Prof.dr. Janez Banič, 80-letnik. J.K., J.I.J., Delo,  četrtek, 24. julij 2008
Janez Banič je upokojeni redni profesor VF UL.

Dobrih tem ne bo zmanjkalo. Pogovor z umetnostno zgodovinarko doc. dr. Metodo Kemperl. I. Ž., Družina, 20.7.2008 četrtek, 17. julij 2008
Pogovor z M. Kemperl (*1971) , docentka PeF UL in vodja raziskovalnega projekta na FF UL o svojem študiju in delu, predvsem na področju sakralne arhitekture. Končala je srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, naredila diferencialne izpite za FF in bila v letu osamosvajanja Slovenije  v prvem letniku. Imeli smo, pravi, "leta 1971 okrog 20 let, /.../bili trdno prepričani, da je vse mogoče in da gre lahko vse le na bolje. To so bili vzneseni in optimistični časi". Po končanem študiju se je četa 1996 zaposlila na odd. za umetnostno zgodovino FF UL. Med podiplomskim in doktorskim študijem je proučevala romarske cerkve, zdaj pa raziskuje urbanistično in arhitekturno zgodovino na Slovenskem (16.-19. stoletje). "Iskanje arhivskih podatkov je zelo zamudno in dostikrat ne da želenih rezultatov. To, koliko mesecev nekdo preživi v arhivih, pa se kasneje ne vidi nikjer. Ampak bistvo umetnostnega zgodovinarja je, da zna s stilnokritično analizo spomenik ovrednotiti, ga uvrstiti v čas in mu pripisati avtorja".

Boštjan M. Zupančič, sodnik in filozof. Intervju, B.M., Mladina, petek, 18. julij 2008
BMZ, kot mu pravijo v strokovni javnosti je bil ustavni sodnik, profesor na PF UL in na Harvardu, zadnjih 10 let pa je sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Znanj je tudi po svojih politično-filozofskih knjigah in esejih. na vprašanje o tem, ali nismo ob osamosvojitvi hoteli kapitalistične elite (smeh v oklepaju) pravi, da je bil takrat proti temu, "da gremo v kapitalizem. /.../ Leta 1986 sem prišel iz Amerike, ker mi je šel Reaganov neoliberalizem na živce. Zato pa sem s plače 5500 dolarjev šel za 800 mark na ljubljansko Pravno fakulteto." Daljši pogovor o sodiščih, naših in Evropskem in sodnikih, tudi o feminizaciji, blokadi ojdipizacije...  Glede vrnitve v Slovenijo pravi: "Glede na regresivne procese, kot jih je prvi imenoval Rastko Močnik, mi je jasno, da se bom težko vklopil v okolje, ki je razmeroma nevrotično. Z drugo besedo: z mojega osebnega stališča se pride v Slovenijo v pokoj."

Naši možgani. Ivan Leban, Dnevnik, torek, 8. julij 2008
Profesor na FKKT v svoji rubriki piše tokrat o moških in ženskah. Gledal je nogomet in preslišal vprašanje njemu drage osebe, kdaj bo pokosil travo. Moški možgani imajo 4% več celic kot ženski, a ženski možgani so bolje prepleteni. Zato moški lahko dela le eno stvar naenkrat, ženske pa "lahko gleda televizijo, plete pulover in se hkrati pogovarja s prijateljico po telefonu". Ženske so sposobnejši spol. Lahko opravljajo več opravil hkrati, so bolj čustvene, se raje družijo, so bolj zgovorne, v vseh družbah skrbijo za otroke in za ostarele.

Igralstvo je delo, ki vrača moči. Pogovor s Štefko Drolčevo ob 60-letnici prvega slovenskega filma. Jana,  torek, 8. julij 2008
Leta 1948, ko je nastopila v filmu Na svoji zemlji, je bila igralka Štefka Drolc na začetku bogate umetniške kariere, ki še zmeraj traja. Deset let je bila tudi profesorica umetniške besede na AGRFT (UL). Začela je po naključju. Ko je sredi leta umrl kolega Rudi Kosmač "so me študentje prosili, naj prevzamem njihov letnik, in zato sem sprejela to delo, saj prošnje preprosto nisem mogla odkloniti. Delo se mi je zdelo zelo težko in odgovorno. Res sem se zelo potrudila, da bi dala največ, kar je bilo mogoče, a težko je vedeti, kakšni so sadovi dela". Mladi igralci se ji zdijo sijajni. "Že več generacij nazaj sem začudena, od kod prihajajo ti izjemni igralci. Pa ne le igralci, imamo tudi čudovite druge umetnike, pisatelje."

Skupina ti da skupinsko identiteto in z njo več moči ter manj strahu. Prof.dr. Marko Polič, intervju. Delo,  četrtek, 17. julij 2008
M. Polič (62) se je po diplomi na psihologiji FF  UL zaposlil na oddelku kot stažist in je zdaj redni profesor za občo in okoljsko psihologijo. Kot strokovnjak za psihološke vidike nesreč govori o vzrokih za tragedijo na reki Savi pri Blanci. Pravi, da je treba nesrečo temeljito raziskati, se pogovoriti z vsemi preživelimi. Tako se lahko nekaj naučimo, da v prihodnosti morda preprečimo podobno tragedijo.

Imeniten Snojev rod. Nedeljski dnevnik,  četrtek, 10. julij 2008
Na januarski razpis za ravnatelja NUK-a s se javili trije kandidati: Stane Granda, Vilenka Jakac Bizjak in Lenart šetinc, dosedanji šef NUK-a. Minister za kulturo V. Simoniti ni bil zadovoljen z nobenim, zato so razpis maja ponovili. Zdaj se je pojavila kot kandidatka še Mateja Komel Snoj, direktorica Slovanske knjižnice v Ljubljani, poročena z Vidom Snojem, pesnikom in profesorjem na FF UL sinom pesnika Jožeta Snoja.

Življenje brez kemije danes ni več mogoče. Naš časopis, 30.6.2008  nedelja, 6. julij 2008
Pogovor z akademikom prof. dr. Branko Stanovnikom, prvim človekom slovenske kemijske znanosti. Po klasični gimnaziji se je 1956/57 vpisal na tehnično visoko šolo (v Ljubljani), kjer je bila tudi Fakulteta za kemijo. Diplomiral je 1960, doktoriral pa 1963 pod mentorstvom prof. M. Tišlerja.
Njegovi študentje (sintezne organske kemije) dobijo dobre službe, so na vodilnih položajih. Osnova farmacevtske industrije je kemija.

Profesorji kot uradniki. Danijel Rebolj, Večer,ponedeljek, 14. julij 2008    www.vecer.com/blog/univerza
D. Rebolj (profesor UM, op. B.M.) piše, da so na njegovi univerzi predlagali akt o delovnem času, po katerem bi evidentirali prisotnost na delovnem mestu. Na konferenci je glede tega povprašal kolege iz 12 univerz Evrope in ZDA in nihče ni vedel za univerzo, kjer bi to počeli. Meni, da so takšni "birokratski posegi" /.../ v popolnem nasprotju s kreativnim delom univerzitetnih učiteljev", predstavljajo "nezaupnico profesorjem, raziskovalcem, asistentom, ki (vsaj v veliki večini) zelo dobro vemo, kaj je naše delo in kdaj, kje in kako ga najbolje opravljati. Raziskovalni projekti pa tudi pedagoško delo pogosto zahtevajo veliko fleksibilnosti, komunikacijo ob neobičajnih časih, marsikateri vikend". /.../ In sedaj naj bi mi postali nekakšna najbolj pridna univerza na svetu, profesorji pa poslušni uradniki?"

Sindikati pozivajo vlado k odgovornosti. J.G., Delo,  četrtek, 3. julij 2008
SVIZ in Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze se ne bosta udeležila sestanka o stavkovnih zahtevah sodnikov. Pričakujejo, da bo glede tega prevzela odgovornost vlada.

Direktorica Univerzitetnega centra za evro-sredozemske študije - N. Trunk Širca - 10. julij 2008
Vlada RS je na  seji 10. julija 2008  dala soglasje k imenovanju dr. Nade Trunk Širca za direktorico Univerzitetnega centra za evro-sredozemske študije. Imenovana je za 4 leta.  N. Trunk Širca ima 28 let izkušenj na področju izobraževanja, 12 let kot učiteljica matematike in računalništva v srednjem šolstvu, leto dni kot svetovalka za področje matematike in računalništva, leto dni je bila predstojnica enote Zavoda RS za šolstvo v Kopru in eno leto svetovalka direktorja Zavoda RS za šolstvo. Zadnjih 14 let deluje v visokem šolstvu. Najprej kot direktorica Visokošolskega sredi��a Koper, nato kot v. d. dekanice Visoke šole za management v Kopru in devet let kot direktorica Fakultete za management Koper Univerze na Primorskem. V letu 2006 je bila vključena v Projektno skupino za ustanovitev Evro-mediteranske univerze. Od decembra 2007 je v. d. direktorice Univerzitetnega centra za evro-sredozemske študije.

 

Preglova nagrada. Jana,  torek, 1. julij 2008
Veliko Preglovo nagrado kemijskega inštituta je prejel Boris Orel (KI Ljubljana), eden najvidnejših slovenskih raziskovalcev, spektroskopist, ki se ukvarja z materiali.

"Stres je tako velik, kot ga želiš videti sam". Jasna Dominko Baloh, direktorica Visoke poslovne šole Doba Maribor. U.K.,Večer, petek, 27. junij 2008
J. Dominko B. v pogovoru pravi, da zahteva vodenje ustanove, kot je Doba, načrtovanje dela, določanje prioritet. Uživa v delu in doseganju ciljev, za težave, ki jih sama ne zna rešiti poišče zunanje svetovalce. "trudim se ukvarjati s problemi, ki so rešljivi, moje mnenje pa je, da je stres tako velik, kot ga želiš videti sam."   Doba je mlada, fleksibilna ustanova, študenti so motivirani, cenijo inovativne pedagoške pristope in uvajanje e-študija. Je edina zasebna visokošolska ustanova v Mariboru, druge imajo tu le svoje enote. ne gre za rivalstvo, ampak konkurenčnost, tako da lahko Mariborčani izbirajo med različnimi programi in načini študija poslovnih šol. Z UM imajo malo stikov, čeprav bi bili koristni obema.

Gregor Virant - minister, ki strankarsko politiko potiska na stran. Intervju.  M.G., Katedra, maj 2008
G. Virant kot funkcionar na področju javne uprave deluje od leta 2000, najprej kot državni sekretar in od 2004 kot minister. Njegovo delovanje so zaznamovale spremembe v delovanju državne uprave, razprave o plačni reforme in stavkovne grožnje učiteljev, zdravnikov, sodnikov in drugih.
V daljšem pogovoru (aprila ali maja 2008) glede plač pravi, da bodo pogodbe z zdravniki vplivale na "določene korekture v visokem šolstvu /.../ denimo pri statusu rednega profesorja. /.../ Z reformo plač v javnem sektorju največ pridobivajo zaposleni v zdravstveni negi, torej srednje in diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice" ter zaposleni v kulturi, predvsem tisti z visoko izobrazbo.
Je tudi profesor (na FU UL) in pravi, da se "v predavalnici vedno počutim zelo dobro, v razredu sem celo bolj doma kot v politiki. Všeč mi je tudi, da študentje vedo, da sem v predavalnici med njimi kot profesor in ne minister in tudi tako govorim. Tudi študenti me tako sprašujejo in vedo, da lahko v tem kontekstu vse povedo in nimajo nikakršnih zadržkov."

Kaj sme početi profesor v predavalnici? Uvajati študente v znanstveno disciplino in jim razvijati analitično zmožnost.
FISH TO PROFS: STICK TO TEACHING  http://insidehighered.com/news/2008/07/01/fish
Should we be worried about politics creeping into the  classroom? Professor and columnist Stanley Fish enters the fray with a new book.
 Fish is very clear about what college professors should do in the classroom. They “can (legitimately) do two things: (1) introduce students to bodies of knowledge and traditions of inquiry that had not previously been part of their experience; and (2) equip those same students with the analytical skills — of argument, statistical modeling, laboratory procedure — that will enable them to move confidently within those traditions and to engage in independent research after a course is over.”
And what should they not do? Everything else.
In a new book to be published this month by Oxford University Press, Fish,  professor at Florida International University, argues that instructors need to approach their jobs narrowly.

Kaj je vrednota: iskanje nevidenega ali goveje prežvekovanje? Taras Kermauner, Sobotna priloga, Delo, 28.8.2008
V zadnji kolumni piše T. Kermauner o politiki, kot je (potrebna) v današnjem času. Opozarja na možnost velike koalicije, ki bi ideološko temeljila na kapitalizmu in evropeizmu, malo levem, malo desnem, tako kot v Nemčiji. Taka vlada bi v šolstvu "udejanjala bolonjsko reformo, takšen sistem informacije pouka, ki daje čim več znanja za poklice, potrebne na trgu". Dopuščala bi hedonistično porabniško ideologijo kasnega kapitalizma, kjer je vsebina reklam, s katerimi  vzgajajo vse od otrok do starcev: "Skrbi zase!" /.../ Denar in užitek sta vse!" Najvišje je vrednoteno "čim bolj polaščajoče in uživajoče življenje." Ideje "levo-desnega kapitalizma" so na kratek rok uspešne. Delavci zahtevajo le še večje plače, ne izobrazbe, novih del, naprav, novih družbenih odnosov, novega sveta. To je zmaga finančnega kapitala, v provincialni, klavrni obliki, "ne v visoko sofisticirani intelektualni, ki bi imela edina možnost za temeljitejše spremembe". "Tekma na slovenskem trgu - je zajedanje, skrito pod masko nacionalističnega slepila". Smo pri "skrajnem pragmatizmu, individualizmu, kolektivizmu, v položaju, ko izrazov pravica, zakon, dolžnost, ljubezen, vest ne razume skoraj nihče več, vsi služijo le za maskiranje egoizma".
Predlaga "novim ministrom za šolstvo, za visoko šolstvo, za kulturo, morda tudi za tehnologijo, vrednostno-interpretacijski okvir", ki bi spodbujal razmišljanje v smeri "nove svetovne paradigme, ki bi se obračala od identitete, tj. koristi, osvajanja, pobijanja, žretja drugih in drugega k ljubezni do drugega, tj. k sodelovanju z drugim, k preusmeritivi človekovega zanimanja od sebe kot utilitarca k drugemu kot cilju smisla, a ne tako, da bi postal ta drugi moj nov gospodar". Učitelji in izobraževalni sistem zdaj niso primerni za ta projekt. Kdo ga bo začel ustvarjati? Učitelji, s pomočjo učencev  in politiki. Država in spontanost, organizacija in utopija. "Projekt za vse, mogoč le, če vsi poprimejo zanj". Če "si človek ne vrne - šele ne pridobi - smisla, potem je vse zaman in je res vseeno, ali se pokonča v vojni ali zaradi debelosti, alkoholizma, strasti nakupovanja ali iger na srečo". Danes je človek na tem, da se zaigra; naslednja stopnja je avtodestrukcija.

Življenje me je naučilo, da se je treba vživeti v nasprotnika. Ernest Petrič, nekdanji veleposlanik. B.K.,  Sobotna priloga, Delo, 28.8.2008
E. Petrič v daljšem pogovoru govori o Avstrijcih in Koroških Slovencih, o jedrski oborožitvi in o diplomaciji. Kot petletni otrok je v Tržiču videl nemške vojake in kako so v Kranju obesili partizane. Predaval je mednarodno pravo (na FSPN/FDV UL), bil minister v vladi Staneta Kavčiča, in diplomant v Indiji, ZDA in v Avstriji. "V diplomacijo sem leta 1989 odšel trdno odločen, da grem samo na kratko pogledat, kako sta diplomacija in mednarodno pravo, o katerem sem predaval vse življenje, videti v praksi. Iz treh načrtovanih let jih je nastalo dvajset, tako to gre." Nedavno je bil izvoljen za ustavnega sodnika, ne več kot za devet let. "Lahko pa jih je manj, navsezadnje: natura habet sua iuria".
Pravi, da je Slovenija v 17 letih obstoja prešla od rojstva, prek "vrtca" in "osnovne šole", kar so bila priznanja in članstvo v varnostnem svetu OZN", do "magisterija", predsedovanja Ovseju, do "doktorata", predsedovanja EU.  Zdaj je dovolj mednarodnega uveljavljanja, čas je za spremembo, za ukvarjanje s lastnimi problemi. Na noge je treba postaviti tudi kvalitetno diplomacijo, zdaj smo ena redkih držav brez "resnega izobraževanja diplomatov". "Imamo nekaj mladih, obetavnih ljudi". Potrebujemo "z odličnimi ljudmi zaseden analitski sektor, prostor, kjer se razmišlja dolgoročno". "Med slovenskimi diplomati vidim premalo ambicije po izobraževanju, malo jih je, ki resneje delajo magisterije, še manj, ki bi delali doktorat".

"Politiki so me razočarali". Marko Pavliha. S.I., Žurnal-Primorska,  sobota, 28. junij 2008
M. Pavliha, poslanec, pravi, da se iz politike vrača na Fakulteto za pomorstvo in promet UL. Premalo je "državnikov, ki bi skrbeli za ljudi, in preveč stremuhov, ki ji  je mar zgolj vnovična izvolitev".

Neizbrisne sledi. (Andrej Čadež, astrofizik). (st), Šolski razgledi, 21.6.2008
A. Čadeža je prevzelo vesolje. V šoli ga je zanimala fizika, glavni je bil v matematiki, pomagala mu je razumeti, kako delujejo stvari, npr. elektromotor ali radio. Končal je Šubičevo gimnazijo v Ljubljani. Kot dijak je ekspreimentiral, kot študent se je ukvarjal z raketarstvom in radioamaterstvom. Po diplomi na takratni fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT UL) je nadaljeval študij v Severni Karolini, kjer je doktoriral, se v astronomiji izpopolnjeval v Parizu, Oxfordu in drugje. Od 1982 je profesor astronomije in astrofizike na FNT UL (zdaj je redni profesor na FMF UL, op. B.M.) Zaradi zanimanja in predvsem zaradi študentov, ki so se izkazali pri diplomskih nalogah, se je opogumil in dosegel ustanovitev študijske smeri Astronomija (na tedanjem oddelku za fiziko FNT). Skrbi za Observatorij na ljubljanskem Golovcu.

Sodišče zavrnilo pritožbo Univerze na Primorskem. B.Š., Delo, četrtek, 19. junij 2008
UP ne bi smela odpovedati pogodbe o zaposlitvi Nadi Trunk Širca, ki je bila na mestu direktorice FM UP. Na tiskovni konferenci je dejala, da je zgodbo "na osebni ravni začela rektorica UP dr. Lucija Čok s sprejetjem nove sistemizacije", ki ni predvidevala delovnega mesta direktorja FM. Prvostopenjsko sodišče je dalo prav N. Trunk Š., UP se je pritožila, drugostopenjsko sodišče je izdalo pravomočno sodbo. Oškodovani mora UP izplačati pet plač. Ker so jo na FM zaposlili na drugačen način, se odločajo, ali bodo od univerze zahtevali povrnitev 14 izplačanih plač, je dejal dekan E. Žižmond.
N. Trunk Š. zdaj opravlja dve direktorski funkciji, 40% na FM in 60% na EMUNI (evro-sredozemska univerza).
Konec mučne zgodbe. V.G.P., Primorske novice,
Potem, ko je dobila tožbo proti Luciji Čok, nekdanji rektorici, je N. Trunk Š. dejala, da bo zahtevala vse, kar ji "iz te zgodbe pripada" in ocenila dogajanje v zadnjih dveh letih kot "šikaniranje na vseh ravneh, poskusi izločevanja iz strokovnega in družbenega življenja". Dejala je, da je bila FM "trn v peti Lucije Čok", ki je fakulteto tožila leta 2003 v zvezi z njenim preoblikovanjem iz visoke šole in tožbo izgubila. Motiv za ukinitev mesta direktorja UP je bil, po mnenju N.Trunk Š., prenehanje njenega članstva v upravnem odboru UP, kjer je opozarjala na netransparentnost naložbe v obnovo Armerije-Foresterije.

Mirko Mahnič: Zapisi (1937-1947), Mladinska knjiga, Ljubljana 2008.  S.R.,  Bukla, maj 2008
Knjiga z dnevniškimi zapisi M. Mahniča (*1919) obravnavajo čas pred drugo svetovno vojno in prva leta po njej. Avtor je takrat končeval študij  slavistike na FF UL, se družil s kolegi v mrzli sobi, brlogu, v času dviganja Hitlerja. Bil je veren, napredno misleči krščanski socialist, ki se je moral soočiti z vse bolj oddaljajočim se levim in desnim polom. Vojna je razdružila trdne predvojne prijatelje, povzročila njihov razhod in razselitev. Povojna ureditev z novimi pravili igre je Mahniča zaradi neustreznih političnih karakteristik postavila na cesto. Kasneje je večino delovne dobe poučeval jezik in govor na AGRFT UL in bil lektor v Drami. "Prefinjeni in sentimentalno izpisani portret časa, o katerem mlajše generacije vedo vse manj."

Diskretni šarm buržoazije. Meščanstvo. Marjan Horvat, Mladina 13.6.2008
Andrej Studen, raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino ugotavlja, da je novi izobraženi meščanski sloj v prvi polovici 19. stoletja prevzel vodilno vlogo od aristokracije. Po letu 1848  se je naslanjal na taborsko gibanje. Božidar Jezernik, FF UL, pravi, da je Janez Bleiweis za "modernizacijo" uporabljal besedi olika" in "omika", ljudje, ki se bodo uspešno učili, bodo tudi boljši pridelovalci. Iz kmetov so nastali delavci in tudi kapitalisti.  Iz izobražencev so vzniknili liberalci, ki so prevzeli vajeti slovenstva. Janko Kos, akademik, dolgoletni profesor FF UL pravi, da je bilo pred 2. svetovno vojno meščanstvo nosilec vse politike, liberalne in katoliške. "Takrat je bilo nemogoče, da bi na univerzo prišel človek, ki ne bi bil res kakovosten. To je bila tekma med vrhunskimi  katoliškimi in liberalnimi intelektualci, liberalci so imeli večji vpliv in je bilo logično, da sta na odd. za slovansko književnost prišla Kidrič in Prijatelj, ne pa Grafenauer. Tu se je izvršila selekcija po političnem ključu, vendar ne na škodo kakovosti". Meščanstvo je bilo precej kultivirano, za seboj je imel Cankarja in Župančiča.  "Srednji sloj, ki je nastal v socializmu, je nekaj drugega. Rekrutiral se je iz preveč preprostih slojev, bil je brez kulture". Komunisti so po vojni izločili vse "meščane po premoženju", izkoriščevalce delavstva in tudi "meščane po izobrazbi". Le del meščanov, ki je sodeloval v  narodnoosvobodilnem boju je z novo oblastjo gradil socializem in dočakal njegov konec.
Zdaj nastajajo nove elite, po premoženju in po znanju, a nimajo nič skupnega z meščanstvom. Delujejo v globaliziranem svetu, živijo na Slovenskem in v tujini. Nostalgično obujanje meščanstva nima zveze s sodobnim svetom. Bogo Zupančič, Arhitekturni muzej Ljubljana pravi, da proces oblikovanja naše elite še ni končan, elite so razbite, kulturna elita nima kapitala, finančniki pa ne razumejo... Tudi B. Jezernik pravi, da smo v prehodnem obdobju oblikovanja slovenskih elit, ki se ne bo končal v eni generaciji. Novi bogataši, generacija 1991, se bodo upokojili čez 10 let, njihovi otroci bodo že bolj prilagojeni modernemu kapitalizmu, izkušnje starejših jim ne bodo koristile več. Šele vnuki bodo imeli do preteklosti drugačen odnos.

Podpora Marka Pavlihe noveli zakona o visokem šolstvu zaradi lastnih interesov? Helena Brec Loredan. Dnevnik,   četrtek, 19. junij 2008
H.B.Loredan, predstavnica za stike z javnostmi študentske organizacije UP se odziva na i nad izjavo poslanca M. Pavlihe (Dnevnik, 18.6.2008), v katerem nasprotnike novele zakona o visokem šolstvu razglaša za peščico politikantov in naščuvanih študentskih voditeljev.  M. Pavliha je glasoval za zakon zaradi "svojega" projekta Evro-sredozemske univerze, katere rektor naj bi postal. V ŠOUP so ogorčeni nad žalitvami predstavnikov študentov, ki opozarjajo na "škodljive posledice političnega projekta" EMUNI. Študenti le opozarjajo na posledice, ki jih utegne imeti "razbohotenje EMUNI na Dijaški dom Portorož". Prvotna ideja EMUNI je bila dobra, zdaj pa odpira "prostor za politično in osebno motivirane posameznike, ki so slovenski visokošolski javnosti dobro znani iz mnogih afer in nerazjasnjenih zadev".

Večer z Biološkim oktetom Biotehniške fakultete.  Slovenska filharmonija, Ljubljana, 15. 6. 2008
O Biološkem oktetu. Marjana Honigsfeld Adamič. (iz zgibanke za koncert 15.6.2008)
Biološki oktet BF je zapel prvič na odru pred tremi desetletji, ko je slovenska biologija praznovala 60-letnico. Dovolj je bilo vaj na brucovanjih, terenskih vajah in po njih... Oktetu bi se prilegel naslov "akademski", v njem so peli in pojejo  strokovnjaki, največ biologi, univerzitetni profesorji, raziskovalci, tudi dekan in rektor...
Številnim generacijam diplomantov, magistrov in doktorjev, pa Dalajlami, so  peli "Gaudeamus" z balkona v Z dvorani Univerze. Pojejo slovenske narodne in umetne, zaradi "Žab" so jih poimenovali "The Frog Songers" na zasedanju Ramsarske konvencije na Bledu. Spremljajo kongrese, posvetovanja in srečanja v organizaciji BF, inštitutov in strokovnih društev. "Ni mogoče izmeriti vrednosti vseh prijateljskih stikov, ki so se stkali ob takih priložnostih, vseh nepozabnih in toplih vtisov, ki so jih tuji gosti ponesli v svet". (B.M.)

Parafiran aneks h Kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje - 10. junij 2008
Vladni in sindikalni pogajalci so 10.6.2008 po 13 urah pogajanj uspeli uskladiti o vsebini vseh preostalih členov aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja ter o vsebini Dogovora, ki so ga usklajevali sočasno.  Več:  <http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/sporocila/10-06-08>
Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Uradni list RS, št. 60/2008 z dne 16. junija 2008
* Kazalo <http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200860>


Strah pred boljšim? Prejeli smo. Boštjan Žekš, Delo, četrtek, 12. junij 2008
B. Žekš, MF UL, se odziva na poziv A. Igliča (Delo, 29.5.2008) za hitrejše upokojevanje univerzitetnih profesorjev. . Isti dan je v ugledni reviji Nature  izšel članek: Retiring retirement, z nasprotnimi stališči in primeri uglednih starejših znanstvenikov in profesorjev. Države, ki znanstvenikov prisilno ne upokojujejo (ZDA, Kanada, Avstralija) so  tudi zaradi tega uspešnejše od drugih.

 

Umrl je Taras Kermauner. M.F.H., Večer,  četrtek, 12. junij 2008
Akademik T. Kermauner (1939-2008) je bil provokativen mislec in avtor mnogih del o literaturi, zlasti o slovenski dramatiki. Diplomiral je iz filozofije na FF UL, leto dni je bil na izpopolnjevanju v Parizu, nato asistent na odd.za filozofijo FF (krajši čas, op. B.M.). Bil je ustanovitelj Odra 57, urednik Perspektiv, krajši čas državni uradnik in ravnatelj ljubljanske Drame, sodelavec gledališča Glej. 1981 je doktoriral. Od 1995 je bil redni član SAZU. Očitali so mu nestanovitnost. Njegov modernizem so v osemdesetih letih "prevpili Žižkovi lacanovci". Začasno se je zatekel v katolicizem, se razšel z novorevijaši in umaknil v osamo. V zadnjem času se je vrnil v javnost z drznimi in iskrivimi pogledi na minulost.
Umrl je Taras Kermauner. Zdenko Vrdlovec, Dnevnik, 12.6.2008
T. Kermauner (*1930) je končal klasično gimnazijo, "po končanem študiju filozofije je postal Ziherlov asistent na  Filozofski fakulteti" (FF UL) "a zaradi političnega razhajanja z oblastjo ne za dolgo (to epizodo je K. izčrpno opisal v knjigi portretov svojih očetov in prijateljev Navzkrižna srečevanja" (Beletrina 2008). začel je objavljati 1949, nato je sodeloval v revijah Beseda, revija 57 in Perspektive. Bil je eden vodilnih piscev t.i. kritične generacije (J.Kos, P. Kozak, J. Pučnik, Veljko Rus, D. Smole idr.), ki jo je ukinitev Perspektiv poskušala utišati.  Zgodaj je zamenjal marksizem z eksistencializmom in potem pisal "pod zaščito drugih filozofov (R. Aron, Geidegger, Deluze idr.) Leta 1980 je v Sarajevu doktoriral z disertacijo o Cankarjevi dramatiki. Razšel se je s krogom Nove revije, ker so se "pustili zapeljati blodnji, da prinaša samostojna nacionalna država rešitev, smisel...". Slovenija je po njegovem prišla "v mali, a razmeroma učinkovit tržni kapitalizem in masovno družbo, napolnjeno z vrednotami trenda, zeitgeista, radikalnega pozunanjenja, odprave duše in vesti, sploh notranjosti človeka." Ker Slovencev (polnih "nizkotne, pritlehne samozavesti") ni mogel več gledati, se je z ženo umaknil na Kras.
Niko Grafenauer: "Tarasa sem prvič srečal v svojem študentskem času na reviji Perspektive. Sčasoma sva postala velika prijatelja in intelektualna družabnika, ki sva se znala zaradi mišljenjskih razlik tudi krepko sporeči."
"Sem  krik na drugo stran. Krik iz Beckettove in Rodetove kante", je dejal T. Kermauner po dolgem molčanju v intervjuju (Objektiv, Dnevnik 4.11.2006).
"resnica je šele onkraj biti in niča, življenja in smrti, onkraj resnice tega sveta" . "Verujem v vero /.../ v Boga, ki je Drugi, drugi pa je dostopen le med vrsticami..." Svoje delovanje je označil za "družbeno neuporabno. Namenjeno je drugemu, a v medsebojnem občevanju, ne v pozunanjenem druženju in utilitarnosti". T.Kermauner je svoje posmrtne ostanke namenil znanstvenemu raziskovanju, da ne bo na pogrebu dal družbi možnost, da se "znova konstituira". "Študentje se morajo učiti na truplih, zakaj le na truplih brezdomcev? Tudi sam se imam za človeka brez doma in temelja. Ne sodim v nobeno identitetno grupo, le k Drugemu /.../ v bistvu nisem od tega sveta".
Taras  Kermauner 1930-2008. Marcel Štefančič jr. Mladina 13.6.2008
T. Kermauner se je v petdesetih letih 20.stol. kot dvajsetletnik vključil v  boj za "evropeizacijo slovenske kulture, za osvoboditev izpod dogmatizma, za vračanje morale in estetskega v zideologizirani politizirani prostor". Njegova "radikalno kulturno politična kritična generacija" je za las zgrešila revolucijo in morala trpeti "breme zoprnega tutorstva /.../ in nadutosti tistih, ki so komaj odrasli sejali in sprejemali smrt". Oblast je njemu in Mladinski reviji očitala dekadenco, nihilizem, pesimizem. T. Kermauner je hotel pobegniti srednji generaciji, dogmam socialističnega realizma, skojevskemu aktivizmu, primitivni ljudsko-kmečki Sloveniji... problematiziral je vse, tudi premoč ideologije, se v šestdesetih ujel v subverzivnost modernistične literature, bruhal nove koncepte in ideje, jih vedno znova menjal in bil vedno na robu. Zaznamoval je več generacij. Bil je spiritus agens v Besedi, Reviji 57, Perspektivah, Novi reviji. Prijateljeval je - in se ohlajal, sprejemal in odbijal. Klasik, ki si še smrti ni mogel privoščiti.
Meditacija o Tarasu. V spomin Tarasu Kermaunerju 1930-2008.  Mitja Čander, Sobotna priloga, Delo, 14.6.2008
T. Kermauner sodi v močno literarno in intelektualno generacijo, rojeno okrog 1930 (Kovačič, Kozak, Rožanc, Božič, Smole, Kos, Strniša, Pučnik, Rus, Zajc, Taufer idr.). Njihovo vrenje je doseglo vrh s Perspektivami. T. Kermauner je bil naprej marksist, nato eksistencialist.  Do zatrtja Perspektiv je bil angažiran intelektualec, v drugi polovici šestdesetih se je umaknil v intelektualni stolp. Odpiral je prostor novotarijam, se navduševal  nad mladimi (Šalamun, Šeligo, Jovanović, Zagoričnik, Švabić idr.), ki je imela literaturo za igro.  Iz strukturalizma se je nato premaknil h krščanstvu in ga v devetdesetih zapustil "kot institucionalizirano obliko mišljenja". V osemdesetih se je vrnil z Novo revijo, po njeni 57. številki je "začel kritizirati kolege in njihovo navduševanje nad narodom", prav tako srbske intelektualce. Pred kratkim se je vrnil v javnost, kot "nova, izjemno močna osebnost, ki bo v marsičem zaznamovala premislek o naši zdajšnjosti, pa čeprav tudi skozi živo pričevanje o preteklosti".
Boj brez upanja na zmago. Taras Kermauner - eksistencialist. Veljko Rus, Sobotna priloga, Delo, 14.6.2008
Akademik V. Rus (FDV UL) piše, da je T. Kermauner nanj  vplival predvsem z geslom: "Boj brez upanja na zmago." To je za njegovo generacijo pomenilo  "brezpogojno resistenco, ki je edini način, da ohranimo lastno integriteto", eksistenčno nujo, "kajti brez avtonomije pač ni mogoča avtentična literatura. Vedeli smo, da so sicer vsi boji z generacijo, ki si je prilastila poleg sedanjosti tudi prihodnost, vnaprej izgubljeni, vendar je bil boj edini način za ohranitev maše generacijske eksistence".
Taras je bil nadarjen in izobražen, komunikativen in urbaniziran, ni pa prenašal institucionaliziranega življenja. Nesrečen je bil na začetku kariere kot asistent pri profesorju (Borisu Ziherlu, op.B.M.), ki ga je skušal indoktrinirati z resnicami, "ki smo jih že zdavnaj prevzeli, pregnetli in prerasli". Kasneje je bil "v konfliktu s slehrno institucijo, tudi z znanstveno, tudi s kulturno". Napadal je  srednjo generacijo literatov, ker se ni uprla paternalizmu zmagovite generacije in tako "vplival na rast samorefleksije naše kritične generacije, ki je svojo dejavnost usmerjala v askezo in intelektualno širino".
Kopal bi se rad v zelo mrzli vodi, pa ne bo več časa. Taras  Kermauner 1930-2008. Matjaž Kmecl,  Objektiv, Dnevnik, 14.6.2008
T. Kermauner je bil karizmatičen, prepričljiv govorec, razgledan evropski intelektualec, največji poznavalec slovenske dramatike, upornik in odpadnik. Njegova generacija (Dominik Smole, Primož Kozak, Veljko Rus, Veno Taufer) se je upirala očetom, opustili so njihovo ideologijo. Del je posvojil eksistencializem, kasneje reizem in ludizem, vsem pa je bil usmerjevalec T.Kermauner. On se je žrl zaradi komunističnega očeta, a hkrati bil naj ponosen. V nobenem sistemu ni obstal, kot državni uradnik, vodja gledališča, ud katoliške cerkve, celo v uredništvu literarne revije ne, tudi ne kot prijatelj "- če se je le malo pokazalo, da gre lojalnost na škodo načelom, ki jih je zagovarjal".
Vem, da boš dobro. In memoriam. Taras Kermauner 1930-2008.  Peter Božič, Dnevnik, 13.6.2008
T. Kermauner je bil spiritus agens  kulturne prenove iz spon ideologij, ki so bile značilne za preteklost. V Mladinski reviji, Besedi, reviji 57, Perspektivah in tudi v Novi reviji, dokler ni sestopila v restavracijo ideološke preteklosti. Vladajoča partijska doktrina te vloge v obdobju 1952-1972 ni nagrajevala, izvajala je sankcije, dokler ni priznala avtonomne vloge kulture. Naslednja generacija je sprejela apel - "pohod skozi institucije, ker  se je nasprotnik skrival tukaj, ne pa na formalnih ravneh oblasti in to vlogo je tedanja oblast priznala za legalno". T. Kermauner in kasneje P. Božič sta se razšla z Novo revijo, ko so "kulturniški zmagovalci" začeli iskati sovražnika, ko tega ni bilo več. Od njih sta se poslovila zaradi izkušenj z zmagovalci leta 1945, ki jih je odlikovala "samopašnost, brezčutnost, napihnjenost", samoljubje.  Sledila je osama, nato kratka vrnitev in konec poslanstva.

Dekan dr. Marko Jesenšek. Intervju, Revija Študent, junij 2008
M. Jesenšek je dekan Filozofske fakultete UM, ki je nastala po razdelitvi PeF UM na več fakultet. Na FF je 1800 študentov.  Jeseni bo prvič možen študij samostostojen študij psihologije, pripravljajo tudi samostojen študij umetnostne zgodovine, slovanskih jezikov, italijanščine in francoščine. Na drugi stopnji pripravljajo mednarodni magisterski študij slovenskega jezika. Pričakujejo, da bodo taki programi privabili veliko tujih študentov. FF ima vizijo postati "prepoznavno središče humanističnega in družboslovnega razvoja severovzhodne Slovenije", usposobljeno za povezovanje z najboljšimi evropskimi fakultetami. Študentom želijo zagotoviti odlično izobrazbo, profesorjem pa dobre pogoje za znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo, pravi dekan.
Zora na nebu mariborske humanistike. Marko Jesenšek. Intervju. M.S.M., Delo, sreda, 18. junij 2008
M. Jesenšek, dekan FF UM je je jezikoslovec, predsednik Slavističnega društva Slovenije, urednik in sodelavec v več mednarodnih projektih.

Misliti pomeni spreminjati. Tanja Lesničar Pučko. Dnevnik, 17.6.2008
Založba Studia Humanitatis je izdala knjigi Bertolda Brechta (1989-1956) Me-ti in Zgodbe o gospodu Keunerju. Na simpoziju ob tem so sodelovali tudi N. Pagon, Miklavž Komelj, M. Dolar, P. Kraševec, L. Kreft in Božidar Debenjak, ki je govoril o radikalni vlogi intelektualcev, o katerih je Brecht dejal: "Velika komika, da oni menijo, da so vodeni, donkihotovstvo zavesti, ki si umišlja, da  določa družbeno bit." Njihova ambicija je velika, pravi Debenjak in nakazuje paralelo s slovesnkim razumništvom, "pustijo se potegniti v rang rešiteljev imperija, toda resnica vedno pokuka skozi njihovo leporečje, in ta kanček resnice vsakega stane glavo".

Slovenka na največji irski univerzi. Večer, Bonbon, torek, 10. junij 2008 
Helena Šmigoc (32) poučuje matematiko na University College Dublin. Pogovor o matematiki in o tej  15O let stari univerzi.

 

Upravni odbor Univerze v Ljubljani določil cenik storitev, potrdil spremembe statuta in imenoval glavnega tajnika UL - www.uni-lj.si    6. junij 2008
Upravni odbor UL je na včerajšnji seji med drugim sprejel predlog cenika storitev za študijsko leto 2008/2009, potrdil statutarne spremembe z majske seje Senata in imenoval glavnega tajnika UL.
Novi glavni tajnik UL dr. Mirko Pečarič je magistriral in doktoriral na Pravni fakulteti UL s področja javne uprave je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov in je od leta 2004 zaposlen v Državnem svetu RS kot vodja pravne službe in sekretar Komisije DS RS za državno ureditev. Imenovan je za dobo šestih let, z nastopom mandata 1. septembra 2008.

Krojači življenjskih zgodb. Jasna Kontler Salamon, Šolski razgledi, 7.6.2008
V redni kolumni o visokem šolstvu avtorica piše o plačah visokošolskih učiteljev, ki so v zadnjem času deležne pozornosti medijev. V visokošolskih institucijah so razponi nagrajevanja veliki, ponekod si plače popravljajo z izrednim študijem in raziskavami. Kljub odločbi informacijske pooblaščenke nekatere fakultete UL ne predstavljajo zunajproračunskih dohodkov. Nešteto učiteljev svojim študentom popolnoma spremeni življenje. Glede na pomen učiteljev v življenju svojih učencev bi jih bilo treba pravično nagraditi, a vprašanje je, če je to sploh mogoče. "A je bilo vseeno spodbudno izvedeti, da so visokošolski učitelji med pogajanji menda obljubili, da bodo, ko bodo bolje nagrajevani, tudi bolje učili".

Po Erlichovih načelih. Janez Juhant. Demokracija. četrtek, 5. junij 2008
Teološka fakulteta UL je ob 60. obletnici umora Lambreta Erlicha, svojega zaslužnega profesorja, na pobudo njegovih učencev postavila spomenik v aleji profesorjev.   Zaradi zvestobe krščanstvu "so padali Erlich in številni drugi od leta 1942 pa tja v petdeseta leta po revoluciji".  E. Kocbek je ob njegovi usmrtitvi zapisal: "Kljub njegovi vedno hitrejši poti v slovenski fašizem bi zanimivi mož živel, ko bi nam fašizem ne bil vsilil neizprosne alternative: ali življenje ali smrt." Zavezanost življenju, resnici in dialogu je L. Erlich posvetil "Mariji na Višarjih kot središču srečevanju in dialoga ver, narodov in kultur. Slovani, Germani in Romani naj bi v veri našli moč za sodelovanje in povezavo". Te ideje sprave so takrat preprečili ideološki sistemi, danes pa je na teh načelih utemeljena Evropa. Letos je tudi leto medreligijskega in medkulturnega dialoga. "Le v zavezanost resnici, pravičnosti in dialogu med nami bomo prispevali k prihodnosti, za katero se je zavzemal Erlich." Na poti k resnici in spravi bomo napredovali takrat, ko mu bomo "vsi Slovenci postavili spomenik v svojih srcih".

Ne politika, politiki so lahko ogabni. Prof.dr. Stane Pejovnik. M.Č. Nedeljski, 1.6.2008
S. Pejovnik, dekan FKKT UL, je  nasledil Drnovškovo Gibanje za pravičnost in razvoj. Politik ni bil nikoli zares, samo kot "gostujoči". S politiko se ukvarja preveč ljudi, "ki ne obvladajo nobenega drugega posla". Drnovšek je vedel kaj počne. Tako kot on se zavzema za revne, npr. za trgovine s hrano, ki ji bo/je potekel rok. ne nasprotuje zasebnim šolam, a to se zdaj dela na "nesprejemljiv in pokvarjen" način. "Ustanavljajo neke napol šole z napol profesorji in mečejo pesek v oči študentom, da bodo študirali na boljših šolah. Naj namesto vseh evropskih, sredozemskih, pravnih, upravnih in ne vem še kakšnih šol naredijo eno tehniško ali naravoslovno fakulteto, ki stane vsaj 100 milijonov evrov, če si upajo in znajo". To početje podpira "ideolog vodilne stranke. Ne vem, kje ima obraz in vest. Kakšna je razlika med tajkunom Šrotom in Jambrekom?/.../ Oba trdita, da delata skladno z zakoni." 

"Iz sanj, iz spominov tvoj smeh". S. Dravinec, I. Dolenc, Primorske novice, petek, 20. junij 2008
Andrej Marušič je bil svetovno priznan znanstvenik, vrhunski terapevt, humanist, glasbenik in pisatelj.
Spomin bo živel. Sklad Andreja Marušiča. Primorske novice, petek, 6. junij 2008
Delo na področju duševnega zdravja A. Marušiča bo nadaljeval sklad pri Zavodu Celjenje.

Mentoriranje na diplomskem in podiplomskem študiju - poletna šola 2007
Poletna šola za razvoj univerze na temo mentoriranja bo 12., 13. in 14. junija 2008 v Radovljici. Sodelovala bosta nizozemska strokovnjaka za področje izobraževanja Jaap van Lakerveld in Lydia von Andel.
Udeleženci se bodo naučili prepoznavati mentorske situacije in dobro prakso, se učili mentorskih veščin in spoznali izkušnje Univerze v Leidnu pri oblikovanju učnega okolja za doktorande.
Poletno šolo organizira Center za pedagoško izobraževanje FF UL cpi@ff.uni-lj.si . Število mest je omejeno na 20. Prijave do 12.5.2008: jernej.kljucevsek@ff.uni-lj.si 

Nesporazumi in konflikti so nekaj normalnega. Psihologinja prof.dr. Mirjana Nastran Ule. Intervju. Delo, 4.6.2008 četrtek, 5. junij 2008
M. Nastran Ule, redna profesorica FDV UL, raziskuje teme povezane z mladino, ženskami, diskriminacijo, predsodki in psihologijo komuniciranja. Nekaj njenih knjig: Socialna psihologija, Sodobne identitete, Spregledana razmerja - o družbenih vidikih sodobne medicine, Psihologija komuniciranja . Daljši pogovoru govori o tem, kako ljudje komuniciramo, o vrednotah v znanosti in njihovem vplivu na delo raziskovalcev, o medkulturnem dialogu in jeziku.
Vede se pri iskanju resnice med seboj razlikujejo. "Naravoslovec se lažje distancira od svojega predmeta in ni tako vpleten v raziskovanje kot družboslovec.". Družbene znanosti pa ne ugotavljajo samo, kaj objektivno obstaja "temveč tudi ocenjujejo, vrednotijo, dajejo napotke za prakso itd.". A tudi naravoslovna odkritja imajo svoje posledice, zato se mora vsakdo "odgovorno zavedati posledic svojega dejanja, le povezave s politiko in z vladajočimi ideologijami so pri tem odveč".
V zadnjem času je veliko novega na področju t.i. odnosnega komuniciranja ("relational", dialogical communication"). Pomemben del komuniciranje je povezan z razmerjem med partnerji v komuniciranju in lahko pomembno oblikuje samopodobo človeka.  Odnos gradimo skozi komuniciranje, tudi o nesporazumih, spremembah itd. Pomembno je razčiščevati odnose, zato se ne bojmo nesporazumov, "tistega, kar ruši lepo sliko, ki smo si jo ustvarili o drugem". Pripadniki različnih svetov, kultur, etnične skupnosti, pa tudi moški in ženske, starši in pubertetniki,  komunicirajo med seboj na način medkulturnega komuniciranja.

Dr. Mladen Dolar, filozof. Intervju. B.M., Mladina, 30.5.2008
M. Dolar je med ustanovitelji t.i. ljubljanske šole teoretske psihoanalize, skupaj z S. Žižkom, R. Močnikom in Alenko Zupančič. 20 let je učil na FF UL, pred nekaj leti se je odločil mesto izrednega profesorja zamenjati za raziskovanje. Od tedaj je izdal knjige: O skoposti (2002), O glasu (2003) in Prozopeja (2006). V daljšem pogovoru govori o filozofih, generaciji in dogajanjih 1968 in 1988, o današnji politiki in tistem, kar visi v zraku.
Razsvetljenski filozofi so prispevali k deklaraciji o pravicah človeka in državljana (1789). Marx je podal konceptualno orodje za analizo, dojemanje osnovnih mehanizmov kapitalizma, a si ni predstavljal socialistične revolucije v Rusiji ali na Kitajskem in bi bil "razočaran in zgrožen nad socialističnimi režimi". Ideja se je "zgodovinsko udejanjila na tako slab način", kar nalaga levici da njeno refleksijo in reinvencijo. 
Tudi 1968, ko so po strmem razvoju (napredku?) po 2.sv. vojni zašli v krizo mehanizmi legitimiranja in organizacije življenja in vednosti, so filozofi prispevali s frankfurtsko šolo, francoskim strukturalizmom... 1968 je bil čas družbenega vrenja, "utopičnosti, radikalne retorike, zmesi maoizma in hipijevstva". Njegovo generacijo je zaznamoval maj '68, v dobrem in slabem, kot razodetje in prekletstvo. "Malo živimo z občutkom, da smo tisto revolucijo zidali in da se je stvar hitro ujela v normalizacijo, banalizacijo". Rezultat upora proti kapitalizmu je bi bolj sproščen, učinkovitejši, uspešnejši tržni kapitalizem, "hierarhijo sta zamenjala timsko delo in fleksibilnost". Tisti, ki so nekdaj spodkopavali oblast "smo" postali "politiki, ekonomisti, menežerji, kulturniki, profesorji". On se je odločil za pot teorije, tudi to je politična drža, saj je funkcija filozofije, da "postavlja pod vprašaj same okvire, v katerih se postavljajo družbeni problemi, in proizvaja nove koncepte". "Resnica leta '68 ni samo v tem, da so tisti, ki so jo začeli, nato postali menežerji in japiji, ampak tudi, da so se tedaj odprle možnosti, ki segajo pred okvira liberalnega kapitalizma".
11. september za njegovo generacijo pomeni strmoglavljenje marksističnega predsednika Čila S. Allendeja leta 1973.
Izpred leta 1988 pozna I. Bavčarja, urednika Tribune, marksističnega analitika kapitala, ki je danes strokovnjak za kapital z nasprotnega konca.
Leta 1988 se spominja kot "srečnega obdobja, ko smo se za trenutek znašli v neki razpoki v času, ko se je en sistem ali diskurz zrušil, drugi pa se še ni vzpostavil" /.../ za intelektualno, politično, kulturno življenje" srečni trenutki, "civilna družba kot prostor proste izmenjave idej in politične inovacije" /.../"od leta '85 do '92, dokler se ni zadeva etablirala". "A kot pri vseh prelomih se mi zdi pomembno ohranjati spomin na ta polet."
Leta 1989 so propadli socialistični sistemi, a polom "totalitarizmov" je "obetal precej več, kot je na koncu dal", v zraku je bila alternativa, ne le opcija zapadnega "liberalnega kapitalizma". Kapitalizem je  (od 16. stoletja) prinašal nove oblike eksploatacije, vendar je njegova dobra plat "uvedba osebne demokracije, osebne svobode, človekovih pravic, ki so bile prej v skupnostih (Gemeinschaft) nezamisljive." Sprememba oblasti pri as je prispevala k boljši družbeni klimi in dvigu standardov javnega občevanja.
V vali entuziazma je bil na začetku član LDS, ki je bila tretja pot med bivšimi komunisti in nacionalno-krščanskim Demosom, zdaj ni v nobeni stranki.
Danes (2008) gospodarska rast prinaša novo razslojenost, vplive na okolje, socialo. Hipotekarna/nepremičninska kriza v ZDA je pokazala krhkost sistema. V svetu "imamo globalizacijo, gospodarsko rast, napredek in prosperiteto, a vse je zgrajeno na nadvse krhkih temeljih. Revolucija ne visi v zraku, a vse več je mest, kjer se proizvajajo nove napetosti, antagonizmi, in brez dvoma je največja iluzija, da bo tako šlo v nedogled." Pri nas je eden večjih uspehov Janševe vlade propad neoliberalne agende, za katero ni bilo družbenega konsenza. Zaradi razočaranja se krepi populizem, namesto Janše zdaj dobiva volilce Jelinčič. Ta dela usluge sedanji koaliciji z blatenjem nekaterih ljudi, pred časom Jaše Zlobca in pogumnega Matjaža Hanžka. V zadnjih letih padajo standardi javnega diskurza, potekajo čistke ljudi "kontinuitete", ki jih zamenjujejo "naši".
Zavzema se za solidarnost in opozarja na grške začetke demokracije, kjer so bile "temeljne politične besede /.../ enakost, pravičnost in pogum". Le družba, ki si vzame za gesla ta načela, omogoča svoboden razmah posameznikov."

Učiteljsko tutorstvo kot možnost za dvig kvalitete študija - delavnica, 6. in 7. 6. 2008
Namenjena je zaposlenim na fakultetah in višjih strokovnih šolah, ki se soočajo z vlogo tutorja/ke. Predstavljena bodo teoretična izhodišča tutorstva, poudarek pa bo na razvijanju spretnosti za uspešno tutorsko delo.  Delavnico (12 pedagoških ur)  bo vodila dr. Vlasta Zabukovec, organizira pa jo CPI FF UL cpi@ff.uni-lj.si. Prijave do 16.5.2008 na naslov: ursa.gruden@ff.uni-lj.si
 

Mentoriranje na diplomskem in podiplomskem študiju - poletna šola 2007
Poletna šola za razvoj univerze na temo mentoriranja bo 12., 13. in 14. junija 2008 v Radovljici.
Udeleženci se bodo naučili prepoznavati mentorske situacije in dobro prakso, se učili mentorskih veščin in spoznali izkušnje Univerze v Leidnu pri oblikovanju učnega okolja za doktorande.  Sodelovala bosta nizozemska strokovnjaka za področje izobraževanja Jaap van Lakerveld in Lydia von Andel.
Poletno šolo organizira Center za pedagoško izobraževanje FF UL cpi@ff.uni-lj.si . Število mest je omejeno na 20. Prijave do 12.5.2008:
 jernej.kljucevsek@ff.uni-lj.si 

Podpisana kolektivna pogodba za javni sektor. id, Dnevnik, 6.6.2008
Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS) in Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede (KPSM), Uradni list RS, št. 57/2008 , <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008057.pdf> 

Končno primerno plačilo. V.K., Demokracija, četrtek, 12. junij 2008
Po šestih letih pogajanj o plačah je bila podpisana kolektivna pogodba za javni sektor, v katerem je 160 tisoč javnih uslužbencev. Podpisalo jo je tudi 21 od 27 sindikatov javnega sektorja. Niso je podpisali šolski sindikati: SVIZ ter Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze (NSDLU). Plače se bodo dvignile za 13 % v štirih obrokih, prvič v septembru. Med 2002  in 2008 je bila rast plač v gospodarstvu 12,5% višja kot v javnem sektorju. Minister G. Virant je dejal, da čaka še trdo delo pri uvajanju novega sistema, socialni mir v javnem sektorju pa bo "velika priložnost, da v naslednjih letih usmerijo energijo v izboljšanje kakovosti poslovanja javnega sektorja, da mu še dvignejo ugled".

Višje plače. sta. Večer,  četrtek, 5. junij 2008
Ministrica M.Kucler D. in Janez Stergar, predstavnik sindikata SVIZ sta parafirala aneks h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, ki bo osnovne plače raziskovalcev povečal za 12,6%.

Šolniki ne bodo podpisali. T.M.V., Primorske novice, četrtek, 5. junij 2008
Šolski sindikat (SVIZ) danes ne bo podpisal kolektivne pogodbe za javni sektor. Najprej bodo (v ponedeljek) parafirali kolektivno pogodbo vzgoje in izobraževanja in se dogovorili glede napredovanja vzgojiteljic, nato se bodo odločali o podpisu splošne pogodbe, je dejal B. Štrukelj, glavni tajnik tega sindikata. S  splošno pogodbo se ne strinjajo sodniki, ki želijo ločeno določanje njihovih plač.
Plačni dogovor na meji vzdržnosti. M.V., Finance,
Odgovori na vprašanje, ali je minister G. Virant ustrezno uredil razmerje plač v javnem sektorju:
Janez Šušteršič, FM UP meni, da je uspeh že sprejetje dogovora; čeprav niso upoštevane vse nerazumne zahteve, je dogovor na meji makroekonomske vzdržnosti.
Rado Bohinc, rektor UP pravi, da ne more soditi, ali so razmerja uspešno urejena. Številna področja javnih služb bi morali "izlključiti iz enotnega plačilnega sisitema javnega sektorja".
Franci Križanič, Ekonomski inštitut PF meni, da se bo v 3 mesecih pokazal (ne)uspeh ureditve. Zaradi zamrznitve plač v javnem sektorju so tu zaposleni doživeli nepotreben padec standarda. Če zap