ISKANJE/SEARCH:  
Poiščete na ekranu  zgoraj "Searh options" in Najdi (na tej strani) / Find (on this page)  ter  vtipkate značilno besedo, avtorja ali številko. 

Prva stran

Učitelji in drugo osebje

•   Kodeks univerzitetnih profesorjev Slovenije     http://www.uni-lj.si/Univerza/kodeks.asp
   

  Zimsko šola iz visokošolske didaktike:  KAKO SPODBUDITI ŠTUDENTE K  AKTIVNEMU ŠTUDIJU,  26.1. - 28.1. 2009 na FF UL 
  Cilji in vsebine:   Razvijanje in uresničevanje  idej za spodbujanje študentov k čimbolj poglobljenemu in učinkovitemu študiju, seznanjanje ob praktičnih primerih z različnimi načini aktiviranja študentov na predavanjih, seminarjih, v skupinskem delu in s primernimi metodami preverjanja in   ocenjevanja.
  Izvajalka:  - dr. Oliva Peeters* - Univerza v Nijmegenu, Nizozemska v sodelovanju z:  - ddr. Barico Marentič Požarnik  in  - dr. Cirilo Peklaj - FF UL.
  Seminar bo potekal v angleščini, delo po skupinah pa tudi v slovenščini.
  Rok prijave: 23. december 2008
  Da bi bilo omogočeno vsem aktivno sodelovanje, je število mest omejeno na 25 udeležencev. V primeru prevelikega števila  kandidatov  bomo upoštevali vrstni red prijav.
  Kotizacija: 250 € + ddv
  Informacije:  lea.avgustin@ff.uni-lj.si
  * Dr. Oliva Peeters, profesorica psihologije, ima 25-letne izkušnje v organiziranju in izvajanju seminarjev za visokošolske učitelje različnih disciplin. Seminarji in druge  dejavnosti  profesorice (svetovanje, coaching, supervizija) so namenjene strokovni podpori univerzitetnim učiteljem in sodelavcem pri posodabljanju študija ter uveljavljanju novih metod in pristopov. Zaposlena je na IOWO  - Centru za raziskovanje in razvoj visokošolskega poučevanja Univerze v Nijmegnu na Nizozemskem.  Sodeluje pri zasnovi in izvedbi novega programa didaktičnega izpopolnjevanja za učitelje nizozemskih univerz. Pri nas je  uspešno izvedla  že dve poletni šoli na temo študijskih strategij in problemsko zasnovanega študija.

  Delova osebnost leta 2008. Delo,  četrtek, 18. december 2008
  Marko Kranjec, guverner banke Slovenije.
  Marko Mikuž, profesor FMF UL, Zoisov nagrajenec, dela na IJS in je vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu pri projektu hadronskega trkalnika LHC, kjer iščejo Higgsov bizon, zadnji manjkajoči osnovni delec.

  Nepredvidljivi opisovalec. Predstavitev Mediteranskega brevirja. I.B., Delo, 20.12.2008
  Predrag Matvejević,  v svoji knjigi o Sredozemlju, ki je bila prevedena v mnoge jezike, zdaj ponovno tudi v slovenščino, piše za tiste, ki jih zanimajo "olive, kruh, vino, kis, ladje, kamni, zemljevidi, trgi, vetrovi"...
  Kot mladi univerzitetni asistent je bil tudi avtor Pogovorov s Krležo, kasneje zaradi drugačnega mišljenja od uradnega  17 let prostovoljni emigrant (v Parizu, Italiji, op. B.M.).  Zdajšnje stanje odnosov med Hrvaško in Slovenijo ga "ponižuje in žalosti".  Mali narodi morajo sicer braniti tradicijo, a pridejo trenutki, ko se je treba pred tradicijo zaščititi, pravi.

  Košček budističnega v Ljubljani. S.P., N.K., Delo, 19.12.2008
  Pogovor z lamo Shenpena Rinpoče, budističnim duhovnikom, ki vodi Dharmaling, budistično kongregacijo v Ljubljani. Budisti ne verjamejo v "enega Boga stvarnika, ampak v to, da ljudje sprejemajo svoje odločitve in na podlagi teh ustvarjajo svoje življenje". Ne spreobračajo ljudi, pomagajo jim, vnašajo modrost v vsakdanje življenje. "Ne želimo si nehati obstajati, ne iščemo niča, naš cilj je doseči razsvetljenje. Razsvetljenje je dobiti vse znanje, sredstva in modrost, da lahko potem pomagamo drugim. Želimo si, da bi bili, kolikor je le mogoče, del družbe."

  Sindikati proti zamrznitvi plačnega sistema v javnem sektorju. Dnevnik, 17.12.2008
  Sindikati javnega sektorja opozarjajo vlado, naj ne spreminja dinamike uvajanja novega plačnega sistema in se tako odzvali na predlog delodajalskih organizacij za zamrznitev izvajanja zakona o plačah v javnem sektorju. 

  Memorandum sindikatov  ob finančni in gospodarski krizi - 19. december 2008
  Memorandum sindikalnih zvez in konfederacij sindikatov Slovenije (ob finančni in gospodarski krizi)
  v PDF:  <http://www.sviz.si/files/aktualno/novice/18-12-08/MemorandumKonfederacijDEC2008.pdf>

  Osnutek zakona o univerzah za SVIZ nesprejemljiv. jas, Večer,  sreda, 17. december 2008
  O osnutku zakona o univerzah, ki nastaja v rektorski konferenci ima sindikat SVIZ kritično stališče.
  K pripravi sindikati niso bili povabljeni, kar je v nasprotju z načelom partnerstva.
  Osnutek uvaja v delovanje univerz izrazito tržne elemente. Zmanjšuje se vpliv zaposlenih, ki v nadzornem organu nimajo predstavnika. Zaposlene na univerzi izvzema iz sistema plač v javnem sektorju, o plačah bi odločale univerze glede na dobljena sredstva iz proračuna, ne predvideva kolektivih pogodb na ravni univerze in širi možnosti zaposlovanja za določen čas.   SVIZ predlaga sestanek visokošolskih partnerjev.
  SVIZ: Osnutek zakona o univerzi je nesprejemljiv, STA, splet,
  SVIZ je kritičen do urejanja plačnih razmerij v osnutku, saj bi univerze oblikovale plače glede na ponudbo in povpraševanje na trgu delovne sile in glede na sredstva iz proračuna. IO tega sindikata rektorski konferenci predlaga umik osnutka in razpravo partnerjev "o potrebnosti oblikovanja posebnega zakona za univerze".

  Komunikacija mora biti jasna in usklajena. J.P., Dnevnik, 13.12.2008
  Natalija Postružnik, predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi govori o pomenu komuniciranja z vsemi deležniki in o spreminjajoči se vlogi komunikatorjev. V krizne razmere so priložnost, da si podjetje pridobi kredibilnost, zaupanje. Pozornost menežerjev mora biti usmerjena na najboljše zaposlene, povedati jim je treba, da računajo nanje, da bodo kot partnerji iskali najboljše rešitve. Pomembna je komunikacija s sindikati. Treba je spremljati in meriti uspešnost komuniciranja, vendar pa vsega ne moremo meriti. Einstein: "Not everything that count can be counted, and not everything that can be counted, count."
  Na EF UL so dokazali, da so podjetja, ki odlično upravljajo trikotnik - človeški viri - inoviranje - trženje - petkrat bolj uspešna kot "povprečna". "Vsi ti trije procesi so odvisni od ljudi". Ljudje morajo imeti "občutek, da je tisto, kar počnejo, dobro za podjetje". Brez "povezovanja, učenja na dobrih primerih in izmenjave" ne gre. Ni treba vsega izumljati na novo.

  Izgorevanju v obdobju krize najbolj podvrženi "preživevci". N.O., Dnevnik, 15.12.2008
  Znake izgorelosti naj bi imela polovica slovenskih delavcev. V gospodarski krizi so najbolj ogroženi tisti, ki bodo delo obdržali.
  M. Dodič Fikfak, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, pravi, da se z izgorelostjo (burn out, B.M.) najpogosteje srečujejo idealisti, ki verjamejo, da s svojim znanjem in sposobnostjo lahko spremenijo svet, garači, vodje in superženske, ki želijo biti hkrati uspešne na poslovnem področju, odlične mame in dobre žene. Pred leti so bili med ogroženimi poklici zdravniki, medicinske sestre in socialni delavci, zdaj ni več varnih poklicev. Najbolj so izpostavljeni vodilni v podjetjih "in kar je slovenska posebnost v svetovnem merilu - študentje in dijaki".
  Poleg drugih okoliščin vpliva tudi vzgoja: "Zahtevni starši otroku vcepijo pravilo, da je dober samo takrat, ko zadovolji potrebe drugega, ne pa svojih lastnih." Ti ljidje so odgovorni in zavzeti delavci, skrbni partnerji, starši. "Problem pa se pojavi, ker temeljne potrebe takšne osebe ostanejo nezadovoljene, energetske rezerve pa vse bolj izčrpane".
  Od prvih znakov do zloma lahko mine 20 let. Najprej se pokaže izčrpanost, ki je ne priznavamo in se odzovemo s še večjo aktivnostjo, sledi stopnja ujetosti, občutki krivde, zmanjševanje samopodobe, vedno močnejši psihični in psihosomatski znaki. "Tik pred adrenalinskim zlomom se delavec največkrat še vedno trudi, da bi bil še naprej videti aktiven, vendar se ne more več prilagajati spremenjenim okoliščinam, sledi adrenalinski zlom, skoraj popolna izguba energije, velik psihofizični in nevrološki zlom, ki ga pogosto spremljajo depresije in anksiozni simptomi" (t.j. tesnoba, op. B.M.).

  Brezposelnost kruši samopodobo in uničuje družine. M.Č.Č., Dnevnik, 17.12.2008
  Pogovor: Argio Sabadin, profesor psihologije dela in organizacije na FF UL.
  Brezposelnost je naprej šok, nato prizadene optimizem in samozavest, sledi pesimizem in tesnoba, dvom, da bo človek sploh dobil službo, brezup in na koncu po približno dveh letih prilagoditev in vdanost v usodo. Pogosto pomeni  veliko psihično stisko, o kateri piše v številnih revijah in spletnih straneh, tam so na voljo naslovi za pomoč.
  "Ljudje se obdobju brezposelnosti prilagodijo tudi tako, da se ukvarjajo s hobiji, širijo socialno mrežo, delajo prostovoljno, prevzamejo nove naloge v okviru družine, se dodatno izobražujejo ipd. "

  Prejšnja vlada kot uradnike zaposlila kar 60 političnih kadrov. R.P., Dnevnik,  torek, 16. december 200
  Vlada je naredila seznam uslužbencev v kabinetih ministrstev, ki so pod prejšnjo vlado tam dobili službe V času prejšnje vlade je bilo zaposlenih 143 "kabinetnih ljudi", vezanih na mandat ministra. 60 jih je dobilo uradniške službe (39 zaposlilo za nedoločen čas, 21 za določen čas) 38 pa so bile izplačane odpravnine v višini treh plač. Rekorderji pri zaposlovanju svojih kadrov so Janša, Bajuk (7), Kucler Dolinar (7) Iztok Jarc (6) (Navedeno je število novih zaposlitev po jesenskih volitvah 2008). 
  Golobič: ne gre za poimenski seznam na novo zaposlenih na ministrstvih. STA, splet,  petek, 12. december 2008
  Minister Golobič je zavrnil očitke, da je vlada naročila izdelavo seznamov novo zaposlenih v obdobju prejšnje vlade ampak le statistični pregled "kolik ljudi in kdaj, ne pa kdo".

  Golobičeve spletke. B.K.C., Reporter,   ponedeljek, 15. december 2008
  Nataša Furman, uslužbenka MVZT, ki je vodila vpis Nove univerze v razvid se je znašla v "vrtiljaku kadrovskih zamenjav in pritiskov". Eva Irgl, poslanka in predsednica komisije za peticije DZ je pisala G. Golobiču in varuhinji človekovih pravic Z. Čebašek T. zaradi "zastraševanja, teroriziranja, šikaniranja in diskriminiranja javnih uslužbencev" in navedla primer Furlanove.
  V imenu ustanoviteljev NU je Miha Pogačnik v odprtem pismu opozoril na nedopustne pritiske državnega sekretarja pluta na Furlanovo in na onemogočanje vstopa na MVZT M. Kucler D., ki se je morala tja "prebiti le skozi kletne prostore".
  Preobrazba: Gregor  Golobič. Politično šikaniranje. Reporter,   ponedeljek, 15. december 2008
  Minister G. Golobič zavrača očitke o šikaniranju uslužbenke MVZT. Državni sekretar je moral sporočiti postopek ugotavljanja, kako je prišlo do vpisa NU v razvid. Furmanova, ki je vpis vodila, je dobila priložnost, da v poročilu pove, kako je to potekalo, to ni bilo šikaniranje, "notranje ugotavljanje stanja se bo nadaljevalo". "Poročilo uslužbenke sem preletel in mislim, da je pomanjkljivo. Zaradi tega se bom z njo tudi osebno pogovoril".

  Prva v Sloveniji. Žurnal24 Štajerska,   sreda, 17. december 2008
  Majda Pajnkihar je bila na FZ UM izvoljena kot prva docentka s področja zdravstvene nege v Sloveniji.

  Podnebje je naš zaveznik. Kandidatka za Slovenko leta 2008. R.U., Jana, torek, 16. december 200
  Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je "odločna, močna ženska raziskovalnega duha". Zapletene klimatske probleme približa na razumljiv način. Uči nas "prevzeti  svoj del odgovornosti za ohranitev našega planeta in življenja na njem".

  Svetovno znani fizik. V.M. Demokracija,  četrtek, 11. december 2008
  Anton Peterlin je bil največji slovenski fizik 20. stoletja. SAZU in IJS sta o njem izdala obširen zbornik. Predstavitev njegovega življenja in dela.

  Pravni strokovnjaki v podporo Slovencem v Italiji.  M.Z., Dnevnik, 12.12.2008
  50 profesorjev in sodelavcev PF UL je v odprtem pismu pozvalo državne organe da posredujejo pri italijanskih oblasteh v zašito slovenske manjšine. (Fotografija. L. Bavcon, pobudnik pisma).

  V Natu vsi damo kaj; če ne damo sil, damo denar. Kaj damo rajši? Jelica Jelušič, ministrica za obrambo. D.K.,  Sobotna priloga, Delo, 13.12.2008
  J. Jelušič, ministrica za obrambo, je ohranila stike s staro službo,  še vedno predava, a manj. Na FDV UL se je na katedri za obramboslovje ukvarjala z vojsko, varnostjo, mednarodnimi odnosi. V nekem trenutku "postaviš samega sebe v precep. Toliko pripomb imaš in toliko ugotovitev, toliko ljudi si že srečal, da počasi postajaš del tega sistema". Obramba ni nekaj stalnega, treba je gledati naprej, zato bo vesela tudi kritike, zlasti mladih. "Slovenska vojska je prehodila neizmerno veliko pot; od teritorialne obrambe, ki je branila vsako njivo, smo prišli do poklicne vojske, ki je sposobna pomagati v kriznih razmerah doma in na tujem." Obrambni sistem je dobila v dobrem stanju, pravi. Sistem zaščite in reševanja deluje, vojska izpolnjuje svoje naloge, tudi na misijah. Upa, da bo čez štiri leta "sistem še bolj profesionalen, bolj strokoven in bolj etičen", s spoštovanjem "sotovarišev", pod/nad-rejenih, civilne javnosti in "svojega političnega nadzornika".
  Standarde strokovnosti mora doseči še več ljudi. "Strokovnjaki se niso dolžni politično omejevati, zato strokovni odgovori niso nujno tisti, ki so politično najkorektnejši. Politik pa je dolžan poiskati za politiko najboljšo rešitev (potrka po mizi). Nikakor pa se ne sme zgoditi, da vojaki začnejo razmišljati politično ali sprejemati politične odločitve".

  Včasih se država obnaša kot v silobranu pred varuhom Alenka Šelih, profesorica kazenskega prava.  U.Š.K., Dnevnik, 10.12.2008
  A. Šelih, akademkinja, PF UL meni, da politika ne spoštuje dovolj varuha človekovih pravic. Ta funkcija je nastala "na hitro, z zakonom", pred tem pa sta (konec 80') delovala Svet za varstvo človekovih pravic in Odbor za človekove pravice. Odbora sta bila "dobro sprejeta, ker sta oblast kritizirala". Takrat in v začetku 90' so bile človekove pravice razlog za spremembe v socialističnem taboru, "pravzaprav izrabljene za politične cilje". Koncept teh pravic pa je nastal prej, zaradi "groze druge svetovne vojne" ni spoznanja, da se tudi v pluralnosti "lahko znova zgodi kaj strašnega"; "tudi demokratična država lahko krši človekove pravice".
  Primer izbrisanih kaže, da politiki zaradi volitev niso naredili kar je treba. A politik je tisti, ki "misli na naslednje volitve, državnik pa tisti, ki misli na naslednje generacije".

  Dr. Gregor Virant, novi predsednik Zbora za republiko. B.M.,   Mladina, 12.12.2008
  V daljšem pogovoru je G. Virant, donedavna minister, povedal, da se vrača "v profesorske in svetovalne kroge". Sprejel je Jambrekovo ponudbo za vodenje Zora za republiko, da bi ostal v stiku "s politiko in z razpravami o širših družbenih vprašanjih".
  Glede zgodovinske kontinuitete političnih opcij je dejal, da Demos ni bil "kontinuiteta kolaboracije iz 2. sv. vojne".  "LDS pa ima kontinuiteto v ZSMS. To so bili študentje, ki so se uprli komunistom", pravi novinar. "ZSMS je bila v prejšnjem sistemu ena od monopolnih političnih organizacij", odgovarja G. Virant. "Ampak ta povezava s preddemokratičnim obdobjem danes ni več tako bistvena". V politiki sta se oblikovala dva pola, a to ni tradicionalno levo in desno. Levi (vladni) trojček podpira finančni kapital, tudi eden največjih kapitalistov Z. Janković.
  Za stranko SDS priporoča strategijo odprtosti. "Še posebej pri mladih generacijah. Te cenijo iskrenost, cenijo tudi, če si sposoben priznati napake. Zaprtost je prispevala k volilnem izidu, Janša je bolj zaprt človek. Pahor je zmagal zaradi odprte komunikacije z mediji, sindikati in drugimi skupinami.
  Na vprašanje o predlogu za odpravo izrednega študija pravi, da se bo moral novi minister za visoko šolstvo "pogovoriti s tisoči izrednih študentov". "če bo vlada našla denar, da bo vsem, ki se ne morejo vpisati v omejen redni študij, zagotovila brezplačen vpis, si bo zaslužila izredne čestitke. Če pa bodo ob omejenosti vpisa blokirali dodatno ponudbo bo hudo". Minister bi se moral pogovarjati tudi z "vodstvi fakultet, ki želijo to dodatno ponudbo".

  Zaslužki nove vlade. B.M., Mladina, 12.12.2008
  V času prejšnje vlade je bilo znano, da  "državni uradniki s poučevanjem ob koncu tedna zaradi načina organizacije izrednega študija zaslužijo toliko, kolikor znaša njihova redna plača. Prejšnji minister Gregor Virant je v času, ko je bil še državni sekretar z "učenjem na treh fakultetah"..."zaslužil več kot 48 tisoč evrov na leto.
  Iz članka o premoženju članov nove vlade povzemamo podatke o prihodku v 2007, posebej prihodke iz pedagoško-raziskovalnega dela ministrov - profesorjev.
  Boštjan Žekš: 131.000 evrov, od tega 58 tisoč za delo na MF UL, 37 tisoč za predsedovanje SAZU in 4,3 tisoč avtorskih honorarjev za raziskovanje na UNG.
  Milan Pogačnik: 80.500 evrov, od tega 66 tisoč plača na VF UL, 14,5 tisoč za pedagoško delo na podiplomskem študiju, kot vabljeni predavatelj in za izvedenska mnenja ter druga strokovna dela.
  Ivan Svetlik: 80.000 evrov, kar vključuje plačo na FDV UL, predavanja izrednim in podiplomskim študentom in 16,1 tisoč kot plačilo za sodelovanje z zunanjimi institucijami npr. CPI
  Igor Lukšič: 77.000, od tega 54 tisoč plače na FDV UL, 23 tisoč za predavanja rednim in izrednim ter podiplomskim študentom.
  Matej Lahovnik: 70.000 evrov, od tega 64 tisoč poslanske plače, 6 tisoč za predavanja in mentorstvo podiplomskim študentom na EF UL.
  Jelica Jelušič: 61.800 evrov, od tega 44 tisoč plača na FDV UL, 8 tisoč za predavanja izrednim in za raziskovanje ter 9,8 tisoč za izvajanje usposabljanj za MO.
  Patrick Vlačič: 49.000 evrov, od tega plača na FPP UL in 8,6 tisoč evrov za pogodbeno delo.

  Kritično pero politike. Vlado Miheljak. Intervju. A.K. Katedra, 2.12.2008
  V. Miheljak je profesor za socialno  in politično psihologijo na FDV UL. Pisal je kolumne v Mladini; Republiki, Sobotni prilogi Dela, danes v Dnevniku.  Politični analitik, ki ne prizanaša nikomur. Govori o političnem razvoju in strankah v Sloveniji po osamosvojitvi in danes, o ZDA in Obami, o novi vladi in medijih.

  Raziskovalec po duši. A.G., Žurnal Štajerska,  petek, 12. december 2008
  Dejan Zadravec, zgodovinar, je dobil priznanje zgodovinskega društva Maribor. "Imeti v rokah 400 let stare dokumente, jih raziskovati in pisati zgodovino, je zanimiva in odgovorna naloga".

  Biti v skupini "modercev" je velika čast. Dr. Žiga Turk. V.K., Demokracija, četrtek, 11. december 2008
  Ž. Turk, FGG UL je bil doslej minister zadolžen za razvoj, zdaj pa imenovan za sekretarja Skupine za premislek o prihodnosti EU. Skupina naj bi "idetificirala ključne teme in premike, s katerimi se bo EU soočala v letih 2020-2030. Med drugim bo morala modernizirati model "ekonomske uspešnosti in socialne odgovornosti, izboljšanja konkurenčnosti EU", s čimer se je "ukvarjal v okviru lizbonske strategije in trajnostnega razvoja".
  Slabe razmere lahko povzročijo, da so množice bolj naklonjene "demagoškim rešitvam in skrajnim političnim opcijam", grozi razpad varnostnega sistema ali kar celih držav. EU zagotavlja demokracijo in brani pred totalitarizmom. A "to dvoje mladim /.../ nič več ne pomeni. Mir in demokracija se jim zdita samoumevna", tudi enotni trg, denar in potovanje brez potnega lista.
  "Zmagovalci krize bodo tisti, ki bodo iz nje izšli s podjetji, ki bodo zmagovalci naslednje konjukture". Za Sovenijo  (njeno vlado) je to priložnost, da "iz nje izide z boljšimi podjetji, novimi visokotehnološkimi podjetji, prenovljena, hitrejša, ambicioznejša; kot motiv za ukrepe, ki v dobrih časih niso sprejemljivi." Prejšnja vlada je pripravila ukrepe za olajšave vlaganja v raziskave in razvoj, v investicije, naročila, delo...
  Državne intervencije morajo izboljšati delovanje trga, ne njegovega omejevanja. "Skrb za delovanje trga pa seveda predpostavlja tudi vzpostavitev preglednih razmer in pogojev za  pošteno tekmo".

  Teden Univerze v Ljubljani
  Novi redni profesorji 2008

  Zaslužni profesorji 2008

  Če resno jemlješ mnenja študentov si zmagovalec. J.S., J.J., Večer,   sobota, 6. december 2008
  Pogovor o zadovoljstvu študentov s študijem in pedagoškim delom na UL, UP in UM.
  Katja, FDV UL pravi, da "bolonja" ni prinesla toliko sprememb, kot se zdi navzven; preimenovali so se predmeti, v predavalnicah je še vedno nad sto študentov, dela se podobno kot prej, dodana je le obvezna prisotnost in pisne naloge, zato so študenti bolj obremenjeni. Ankete o profesorjih so neustrezne, tudi najslabši dobijo odlične ocene.
  Maja, PF UL meni, da so "dvojčki" in "trojčki" (več izpitov hkrati) nesmiselni.
  Teja, FF UL meni, da je po koncu predavanj je preveč izpitov hkrati, a najbolj jo moti pomanjkanje prostora v predavalnicah.
  Miha, izredni študent FŠ UL pravi, da je nedopustno, da se predavanja in vaje za redni in izredni študij izvajajo hkrati, dopoldan, kar onemogoča študij tistim, ki delajo. npr. kot profesionalni športniki, ob veliki šolnini.
  Na članicah vseh univerz se izvajajo študentske ankete o zadovoljstvu s študijem, ni pa podrobnejših raziskav o tem na ravni države, kot npr. v Nemčiji in V. Britaniji.
  Alenka Andrejašič, Služba za spremljanje in razvoj izobraževalne dejavnosti UP pravi, da so po novem pravilniku o anketah ocene profesorjev javno objavljene. V vprašalniku je 6 tematskih sklopov: pedagoško delo, strokovna praksa, študijska literatura, organiziranost fakultete. Študenti so najbolj zadovoljni s pedagoškim delom, izredni bolj kot redni, manj pa z literaturo in organiziranostjo, najmanj pa z referati za študente.
  Center  za socialno psihologijo FDV UL v svojem  poročilu o zadovoljstvu študentov štirih univerz (s kakovostjo in razumljivostjo predavanj, sodelovanju in odnosu profesorjev s študenti, vajami in seminarji, o pridobljenem znanju, študentskem referatu in izpitnimi roki; tabela z rezultati, vir ŠOS, vzorec in leto nista navedena, op. B.M.) ugotavlja,
  da je glede tega pri nas prva UL, nato UM, UP in UNG. Najbolj so zadovoljni slovenski študenti s predavanji in pripravljenostjo profesorjev ter njihovem odnosu do študentov, manj z vajami in seminarji in pridobljenim znanjem, študentskim referatom in najmanj z izpitnimi roki.
  Igor Tičar, dekan FERI UM pravi, da je na tehničnih fakultetah manj študentov na učitelja in več sodelovanja, izpitnih rokov pa  je pri nas več kot v tujini. S študenti je zadoviljen, a vsi niso enako sposobni.
  Željko Knez, dekan FKKT UM pravi, da na tehniške fakultete prihajajo vedno boljši maturanti. Tako kot I. Tičar meni, da se vsi študenti pri izpolnjevanju anket ne vedejo odgovorno. primer: Anketa je pokazala nezadovoljstvo z literaturo, a je bila hkrati izposoja v knjižnici majhna. Učitelj mora imeti vrhunsko znanje in tudi pedagoška znanja. Najbolj je vesel, ko se v predavalnici razvije diskusija. Problem je premalo denarja, saj s 2500-3500 evrov letno na študenta na tehniških fakultetah težko shajajo. V ZDA pride na študenta tudi 24.000 evrov, v Nemčiji 9.000.

  Sašo Polanec, ekonomist. Delo FT, 8.12.2008
  S. Polanec je prepričan, da bi z opustitvijo "Virantove reforme" lahko dobili boljše fakultete in učinkovitejša sodišča:
  "Ker želimo doseči višjo stopnjo razvitosti, je pomembno, da se kakovost visokega šolstva izboljša, in izločitev plač akademikov bo omogočala, da se tudi slovenske univerze začnejo na trgih dela akademikov potegovati za najboljše kadre." Podobno je tudi s sodniškimi poklici, meni, kjer se zaradi boljših plač odvetnikov, za sodnike odločajo slabši odvetniki.

  Profesor v politiki. Dr. Andrej Rus, sociolog ter pretepeni član državnega in ljubljanskega mestnega sveta.  T.G.,  Sobotna priloga, Delo,  sobota, 6. december 2008
  A. Rus (46, profesor FDV UL, doktorat na Columbia univ. NY, ZDA je bil  1985 med voditelji študentskega protesta, s katerim so zahtevali, da denar za subvencioniranje študentskih domov zagotovi država", ne pa od dela študentov preko ŠS.  Z bojkotom plačevanja stanarin so dosegli, da je zaslužek servisa dobila študentska organizacija - takratna Univerzitetna konferenca ZSMS (UK ZSMS).  Do tedaj obubožana ni marginalizirana UK ZSMS je s temi prilivi začela podpirati alternativne medije, kulturo, gibanja ne nazadnje tudi politične stranke. Novo vodstvo je izšlo iz študentskega bojkota, med njimi je bil idejni vodja A. Rus. Takrat je univerzitetna partijska (UK ZKS, op.B.M.) sprožila gonjo proti voditeljem bojkota, zato so poiskali zaščito znotraj organizacije ZSMS. Izvoljen je bil za člana predsedstva (ljubljanske)  študentske organizacije. Bil je tudi glavni urednik študentskega časnika Tribuna, ki je postala aktualen in kritičen časopis. Angažiral se je proti samoprispevku (oblika davka, zbiranje denarja za določene namene,  npr. za vrtce, šole..., op. B.M.) v Ljubljani, ki je na referendumu padel, čeprav so proti agitirali le študentski mediji. 1987 je na volitvah v ljubljanski študentski organizaciji (Op. slovenske ni bilo, B.M.) zmagala njegova lista, ne pa ekipa pod vodstvom Boruta Pahorja.
  Takrat je v kleti Kersnikove 4, kjer je domovala UK ZSMS, deloval klub K4, v 2. nadstropju poleg Tribune tudi Časopis za kritiko znanosti in Knjižnica revolucionarne teorije 8KRT), nekaj časa je imel tam pisarno Janez Janša, pa SDZ (Slovenska demokratska zveza, z D. Ruplom), Tomšičeva SDSS... Tam so se sestajali (tudi v stranišču, zaradi prisluškovanja) člani Odbora za varstvo človekovih pravic, po aretaciji Janše, Borštnerja in Tasiča.
  A. Rus je "vseskozi povezoval akademsko sfero z aktivističnimi gibanji", vodil je sekcijo Sociološkega društva za nova socialna gibanja, skrbel za mednarodne stike in povezave študentov sociologije. Kandidiral je na listi J. Janše za RK ZSMS, a je bil izvoljen Jožef Školč. A. Rus je bil sicer izvoljen za predstojnika Marksističnega centra (CK ZKS, op. B.M.), a funkcije ni prevzel, na njegovo mesto je stopil gregor Golobič. Odšel je v ZDA, tam doktoriral, se vrnil in zaposlil v Ljubljanski banki, začel na FDV UL predavati menedžment in voditi center za strateške in evalvacijske študije ter se sčasoma vrnil v politiko, tokrat ne na listi Janeza Janše. Zdaj je državni svetnik in svetnik v mestnem svetu v Ljubljani ter podpredsednik Zares, druge največje vladajoče stranke. neznanec ga je pred dnevi pretepel pred parlamentom. Upa, da je šlo za naključje, ne za politiko.

  Visoko šolstvo in znanost. Matjaž Gams, SVIZove strani, Šolski razgledi, 6.12.2008
  Predstavnik sindikata SVIZ piše o neuresničenih obljubah o povišanju plač in nepravilnostih novega plačnega sistema. Po 2002 so se plače v visokem šosltvu in znanosti znižale za 7% glede na inflacijo, pokojnine pa so za 15% večje. Zdaj zdravnik dobi do 30% več od svojega profesorja na MF, direktorji bolnišnic dvakrat več od dekana, rektorja ali direktorja inštituta. Zdravstvo je za plače dobilo 300 milijonov evrov, visoko šolstvo in znanost le pet.
  Obstoječe univerze oz. fakultete dobivajo vedno manj denarja, na račun odpiranja novih, rešujejo se z zmanjševanjem plač zaposlenih. Poleg tega se zelo povečuje obremenitev zaposlenih v tem področju, tudi več kot za 100%, višanju pogojev za napredovanje (objave). "Čeprav vodilni v tem vidijo skrb za bolj kakovostne dosežke, je to le še dodatna degradacija področja, saj izjemno otežuje napredovanje", v primerjavi z bolje plačanimi uradniki.
  Nesprejemljiva je "postopna degradacija odnosa do visokega znanja, ki smo ji bili priča v zadnjih nekaj letih". Vzpostaviti bo treba normalen odnos in dogovarjanje politike in predstavnikov visokega šolstva in znanosti.
  Čestitke novim ministrom s predlogi za sestanke.  SVIZ je predlagal ministru G. Golobiču, da bi izmenjali stališča o učinkih plačnega sistema, o sestavi upravnih odborov inštitutov, o razlagi Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost in o novem zakonu o univerzah.

  Ministrska strokovnost. Peter Lah, Finance,  petek, 5. december 2008
  P. Lah, jezuit in profesor komunikologije pravi, ob novem ministru, pravkar diplomiranem filozofu, da nič ne škodi, če človek kaj ve o svojem poslu in da "obvlada jezik politične stroke: moč". Večja je moč, večja je odgovornost, moč je treba uporabljati v javno korist.  Za tiste, ki obvladajo jezik moči velja, da je molk zlato.

  Pričevanje in vizija.  Aleš Debeljak,  Sobotna priloga, Delo, 6. 12. 2008
  Pesniki, pisatelji, umetniki in intelektualci pripovedujejo zgodbe o lastnem času in prostoru. Iz podedovanih simbolov razvijajo nove in ustvarjalno preoblikujejo pripovedi o doživetjih skupnosti in posameznika, da bralec postane in spozna - o "tebi zgodba govori". Tako ljudem pomagajo živeti "z neko mero individualne svobode in dostojanstva ter medsebojne avtonomije in spoštovanja".
  Drugačne pa so mrgoleče množice oglasov in reklam, izdelane "v znamenju trga, v imenu ponudbe in povpraševanja", v globalnem kapitalizmu. Tržna ekonomija priznava le tisto, kar se meri z njenim merilom, s tveganjem izgube in pridobitvijo dobička. Tudi knjiga postaja blago, prav tako umetnost. A je več od tega, izpolnjuje "nemogočo nalogo: predstavlja pričevanje o svojem času in prostoru, hkrati pa ju vizionarsko presega. Umetnina povezuje ustvarjalca z možnostjo za "smiselno kolektivno življenje". R. Williams: "Biti radikalen pomeni ustvarjati možnost za upanje, ne pa za prepričljivi cinizem." Samo tako lahko zgodba o času in prostoru postane verodostojna, ne zgolj tržno uspešna.

  Otipal sem poslednji Michelangelov kip. V oči so mi privrele solze. Evgen Bavčar, slepi fotograf.  U.Š.K.,  Objektiv, Dnevnik, 29.11.2008
  E. Bavčar (62), filozof in fotograf, oslepel kot otrok, civilna žrtev vojne, po gimnaziji diplomiral na FF UL, od 1972 živi v Parizu, 1976 doktoriral na Sorboni, gostujoči profesor na evropskih in ameriških univerzah. Predava o estetiki in problematiki slepih. Zavzema se za dostop slepih do  knjig (npr. v NUK in v digitalni obliki, tako kot v Kongresni knjižnici v ZDA.). Ko je študiral na UL je bilo le malo knjig  za slepe, pomagal si je s knjižnicami v Zurichu, Ženevi in Parizu.  Ko so kolegu Francozu so na Harvardu ponudili profesorsko mesto je dejal da je slep in so rekli: "Dobro, kaj torej potrebujete?"

  Umrl je direktor fotografije Vilko Filač. Ž.L. Delo,  četrtek, 27. november 2008
  V. Filač (1950-2008) je snemal filme z E. Kusturico, K. Godino, F. Štiglicem  in drugimi, tudi tujimi režiserji. Sedem let je na SGRFT UL poučeval filmsko kamero.

  Domorodec dvajsetega stoletja. Levi-Straus - prvih sto let. Mladen Dolar,  Sobotna priloga, Delo, 29.11.2008
  C. Levi-Starus, raziskovalec domorodskih kultur, je praznoval 100-letnico. V svojih knjigah (prevedene so: Oddaljeni pogled, Rasa in zgodovina, Divja misel)  piše o tem, da so te kulture "ključ za enigmo človekovega duha, tu se skrivajo vzvodi naše lastne družbenosti". Physis in thesis. Incest. Kulinarika. Miti.
  (Njegov) strukturalizem je imel zvezdne trenutke v 60' letih, Levi-Straus je bil utelešenje "neke miselne  revolucije, nekega iskanja, nekega gibanja, ki je do korenov spremenilo naše načine mišljenja." "Na mnoga leta, dragi Učitelj!", mu želi avtor, ki je poslušal njegova navdušujoča predavanja pred četrt stoletja na College de France.
  
  Srečanje z zgodovino iz prve roke. Boris Pahor, častni doktor Univerze v Ljubljani. A.Ž., Delo,
  B. Pahor, književnik iz Trsta, je kot prekoocenaska ladja, ki je iz rojstnega mesta odplula po svetu. Vprašanje identitete. Ohranimo svoje obraze. Sakralni odnos do jezika. Mladi mu verjamejo.

  Novi častni nazivi samo moškim. Univerza. Žurnal24, 3.12.2008    sreda, 3. december 2008
  Rektorica UL A. Kocijančič je na  slavnostni seji senata UL (v latinščini) podelila priznanja UL. Častna doktorja sta postala Boris Pahor, zamejski književnik in Robert Badinter, fransoski pravnik, častni senator Hans E. Juninger, farmacevt, plakete za zasluge pa so dobili gospodarstveniki B. Sterle, J. Škrabec in J. Anderlič.

  Odlikovanje japonske vlade prvič v roke slovenskemu državljanu. Morel, splet,   torek, 2. december 2008
  Andrej Bekeš, predstojnik odd. za azijske in afriške študije FF UL je prejel Red vzhajajočega sonca.

  14.000 kratkih dosjejev. Senja Požar, vodja projekta Osebnosti.   Rudi Rizman,  Objektiv, Dnevnik, 29.11.2008
  Pogovor ob izidu knjige Osebnosti, ki je doslej največji  slovenski biografski leksikon. Sicer se s tem ukvarja Inštitut za biografiko in bibliografijo pri ZRC SAZU.
  V leksikonu so pri izboru upoštevali doseženo izobrazbo, nagrade in priznanja, častna članstva domačih in tujih univerz, narodno delovanje v zamejstvu, pomembne dosežke na vseh področjih, npr. priznanja za medijsko prepoznavnost, in to ne le "pomembnih ampak tudi zanimivih ljudi".

  Miha Brejc.  "Janez Janša je še vedno najboljši". Z.P., Sobotna priloga, Delo, 29.11.2008
  M. Brejc (62) , evropski poslanec in podpredsednikom stranke SDS govori o slovenski politiki in politikih.
  Izhaja iz partizanske družine, vendar se je 1994 pridružil SDS, ki takrat še ni imela dobrega kadrovskega zaledja in je bila edina resna opozicija silam, ki so prej vladale 40 let. Njegov osebni cilj je bil, da se "končno prenehajo ločevanja, ki izvirajo iz 2.sv. vojne". Zdaj prepušča priložnost mlajšim. "Tudi na fakulteti (FU UL, op. B.M.) me postopno nadomeščajo mlajši sodelavci, pa na Inštitutu Jožeta Pučnika tudi".
  Neuspeh vladnih strank na volitvah pripisuje tudi medijem, ki so se navijaško obnašali in uveljavitvi novega sistema plač v mesecu volitev.  "Janševa vlada je naredila veliko dobrega za ljudi in državo". Dobili smo pohvale za vodenje EU.  Tudi v njej so bili ministri z doktorskimi naslovi (Bajuk, Virant, Zver). Mediji niso njenim uspehom namenjali pozornosti.  A počasi se bodo spremenili. "Demokracija ne nastane čez noč, to je proces. Tudi visoko šolstvo, policija in kmetijstvo se le počasi spreminjajo." Ni dobro, če "ima vse niti v rokah ena politična opcija".   Minister Virant je zaupal "svojim sodelavcem in sindikatom", ki pa niso preverili vsake poklicne skupine, kaj prinaša novi sistem.

  Naj raziskovalec je Iztok Kramberger. D.P.,  Žurnal24 Štajerska,    sreda, 3. december 2008
  Na srečanju gospodarstvenikov in raziskovalcev UM so že drugič razglasili za najboljšega raziskovalca po mnenju gospodarstva I. Krambergerja FERI UM.

  "Vlada potrebuje modrost". Govora dveh Pahorjev. J.K.S., Delo,  sreda, 3. december 2008
  Na svečani seji senata UL je Borut Bahor, predsednik vlade pozval univerzo v razvojni dialog in podprl predlog zakona o univerzi, razen predlogov o plačah, saj bi to lahko  usodno vplivalo na sistem plač v javnem sektorju.
  Boris Pahor, književnik pa je po podelitvi častnega doktorata dejal, da je presenečen nad "nenadno naklonjenostjo najvišjega slovenskega izobraževalnega foruma" in pikro ocenil izjavo novega zunanjega ministra, da je "prihodnost manjšine odvisna od nje same", saj je tako omejil vlogo ministra B. Žekša.
  Država potrebuje znanje in modrost. F.Ž., Večer,  sreda, 3. december 2008
  Na svečani seji UL je premier Borut Pahor pozval univerze in SAZU k sodelovanju pri reševanju krize. "Država potrebuje vaše znanje in modrost bolj kot kdajkoli prej."
  Podprl je osnutek zakona o univerzi, ki so ga dale v razpravo univerze. Univerza naj bo avtonomna je dejal. Glede plačnega sistema pa je predlagal, da ostane kot je, dokler ne " pripravimo alternative", ki bo omogočila tudi avtonomijo plač.

  Novi državni sekretarji. Delo,  petek, 28. november 2008
  Predstavitev (tudi fotografije)  državnih sekretarjev v vseh ministrstvih nove vlade, npr:
  Helena Kamnar (finance) je bila že 4 leta na istem delovnem mestu, od 2005 je bila prokuristka in nato prorektorica za finančno gospodarsko področje.
  Alenka Kovšca (MŠŠ) je bila že državna sekretarka na MDDSZ, svetovalna delavka,  ravnateljica v OŠ Piran. Je članica predsedstva SD.
  Jozef Gyorkos (MVZT) (47), elektrotehnik. dr. informacijskih znanosti, je bil že državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo, zdaj redni profesor na FERI UM. Aktiven član Zares.
  Anka Kopač Mrak (MDDSZ) (34) diplomantka kadrovskega managementa FDV, doktorirala iz reforme socialne države. Na fakulteti sodelovala pri projektih socialne politike, zaposlovanja, pokojninskega sistema.

  Dr. Janez Bleiweis - vsestranski prosvetljevalec. G.M., Delo,    četrtek, 4. december 2008
  Veterinarska fakulteta UL je izdala zbornik o dr. Bleiweisu.
  J. Bleiweis se je rodil  v Kranju, na Dunaju je 1833 končal medicino in še 2 - letni živinozdravski študij. Poučeval je na Medikokirurškem zavodu v Ljubljani, bil tajnik Slovenske kmetijske družbe, nato dolga leta izdajatelj časnika Kmetijske in rokodelske novice  (novize, op. B.M.), namenjene bolj umnemu gospodarjenju kmetov in obrtnikov.  Ukvarjal se je s prosvetljevanjem ljudstva in za to mu je cesar Franc Jožef 1 1873 podelil plemiški naslov - "Trsteniški". Deloval je kot takrat najpomembnejši narodni voditelj.  Umrl je 1881.

  Prof. dr. Andrej Bekeš prejel elitno nagrado Vlade Japonsk     www.uni-lj.si  07.11.2008 

  Državne plače na udaru. H.H., Žurnal24, 12.11.2008
  Na napovedi, da bo nova vlada poskušala zajeziti rast plač v javnem sektorju so se kritično odzvali sindikati.

  Vlada ugotavlja hibe novega sistema javnih plač. I.D., Dnevnik, 19.11.2008
  Konec "misije nemogoče"? Gregor Virant še zadnjič o sistemu plač v javnem sektorju.  M.B., Delo, 20.11.2008
  G. Virant je predstavil poročilo o plačnem sistemu. Prepričan je o pravilnosti finančnih projekcij. Tabela kaže, da se bo masa za plače v javnem sektorju do marca 2010 povečala za 12,9%, vendar pa v izobraževanju le 5,3%, v državni upravi 8,8%, v raziskovanju 12,7% in v zdravstvu 28.1%.  "Za nezadovoljstvo so kriva prevelika pričakovanja". Pravi, da bo treba spremeniti položaj nekaterih skupin zaposlenih, npr. srednje medicinskih sester, visokošolskih asistentov, lektorjev in bibliotekarjev ter poklicev iz skupine J, t.j. strokovno tehničnih delavcev.
  Sindikati hočejo popraviti krivice. J.G.,  Delo, 20.11.2008
  Sindikati - nezadovoljni s plačno reformo - prerazporejajo sile za prihodnja pogajanja z vlado. Novi vodja sindikalne pogajalske skupine za javni sektor je janez Posedi, VF UL, član sindikata veterinarjev. Sindikalist Drago Ščernjavič pravi, da je vlada obljubila tudi analizo kataloga delovnih mest in pregled parafiranih kolektovnih pogodb. B. Štrukelj, SVIZ pravi, da novi sistem pomeni dolgoročno znižanje plač večine javnih uslužbencev. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja zahtevajo, da se opredelijo pogoji za sprejem spremembe kolektivne pogodbe.
  Plače v javnem sektorju iz enih nesorazmerij v druga. Janez Zeni, Delo,  20.11.2008
  Svetovalec za organiziranost poslovanja in plačne sisteme v daljšem članku opisuje probleme novega sistema plač. Med nezadovoljnimi so tudi asistenti, strokovno tehnični uslužbenci..., saj je pri določanju plač prevladoval argument moči. Razlike so prevelike. "Namesto, da bi bila napredovanje in stimulacija na osnovi dosežene delovne uspešnosti najbolj vitalna dela novega sistema, sta najbolj nedodelana, zapletena, zbirokratizirana in terminološko zmedena".
  Na koncu se opravičuje Eriku Kerševanu, ker ni verjel njegovim kritikam v članku Plačni sistem je šele na začetku (Delo, avgust 2008). Žal je imel prav.
  
  Lojze Sočan 80 letnik. V.Ravbar, Delo,  četrtek, 27. november 2008
  Prof. dr. Lojze Sočan, 70-letnik. V.R., Dnevnik, 19.11.2008
  L. Sočan je diplomiral na ekonomiji  leta 1962, postal mag. ekonomskih znanosti 1973 in 1977 doktor na EF UL. Izpopolnjeval se je na univerzah in drugje v tujini. Je eden redkih profesorjev UL, ki je "ves čas prenašal svoje znanje v prakso, v ekonomsko politiko, tako na državni ravni kot v sama podjetja". Delal je v gospodarstvu, na GZS, kot raziskovalec in direktot na IER v Ljubljani, kot predstavnik RS v Bruslju in končno kot profesor na EF in FDV UL, kjer se je tudi upokojil.  Proučeval je trajnostni razvoj, sodeloval z Rimskim klubom, največ naporom je namenil sinergiji me tehnološkim, ekonomskim in družbenim razvojem. Znanje je prenašal na do- in podiplomske študente in na predavanjih na SAZU, GZS, DZ, IJS, posvetovanjih.... Pri predmetu Ekonomske integracije je razvil interaktiven način stika s študenti v obliki skupinske izdelave seminarjev, ki so bili kasneje tudi objavljeni. Nedavno je izdal knjigo "Forces shaping EU", v tisku je študija, ki jo je pripravil za rektorat UL "Vloga ni položaj univerze v prehodu Slovenije v gospodarstvo in družbo znanja".

  Politično nevtralen minister. Delo, 21. novembra 2008. Aleš Iglič, Veronika Kralj-Iglič. PP 29, Sobotna priloga, Delo, 23.11.2008
  Avtorja (s FE in  MF UL, op. B.M.) imata "pomisleke glede nastavitve prof.dr. Boštjana Žekša za ministra". Očitata mu pristranost in neupoštevanje habilitacijskih meril ("mednarodno priznane objave") v primeru izbire učitelja, njegovega sodelavca, za "del" delovnega mesta, ki ga je opravljal na MF. Pojavil se je tudi sum, da B. Žekš "v preteklih letih ni opravljal pedagoškega dela, ki je bilo prijavljeno na MVZT na njegovo ime." MF je zato tudi "ukrepalo za obdobje lanskega leta". Pišeta tudi, da krši načelo izogibanja konfliktu interesov, saj je B. Žekš zaposlen na več ustanovah hkrati (UL, IJS, UNG) in je hkrati predstojnik UNG in član senata MF UL.

  Novi predsednik ZZR? Demokracija,  četrtek, 27. november 2008
  Gregor Virant, nekdanji predavatelj na FU in minister, je bil (po virih revije) nedavno izvoljen za predsednika Zbora za republiko. ZZR je pred volitvami podprl dosedanjo vlado.  ZZD je doslej vodil Peter Jambrek, nekdanji ustavni sodnik, ki je "veljal za sivo eminenco" in je povezoval tudi vse javne tribune ZZD.
  Jambreka na mestu predsednika Zbora za republiko zamenjal Virant.  STA, splet,  petek, 28. november 2008
  Peter Jambrek, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, sedaj dekan Evropske pravne fakultete (v Novi Gorici, op. B.M.) se je po petih letih umaknil z mesta predsednika ZZR. 14.10.(oktobra) 2008 je bil na njegov predlog za predsednika izvoljen Gregor Virant, nekdanji minister, svetovalec Ustavnega sodišča in profesor javne uprave. P. Jambrek pravi, da je "vrhunski intelektualec s področja družboslovja in prava, pripadnik mlajše generacije, ki ima obilo idej in energije, ter odprta in komunikativna osebnost s prepričljivimi pogledi na razvoj Slovenije".

  Ključ je v naših rokah! Študentska gibanja za univerzo in boljši študij. UL, Arhivsko muzejska služba,  Ljubljana, 2008
  Predstavitev knjige Bogomira Mihevca, v ponedeljek 1. decembra 2008 ob 10 uri v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, v okviru Tedna univerze.
  Iz vsebine: Univerze in študenti v srednjem veku, nastajanje, širjenje in kriza novoveškega modela visokega šolstva, študenti v raznih deželah in obdobjih (npr. Dunaj 1948, Hamburg 1920-1945,  ZDA, Zagreb, Beograd, Pariz, 1968, ljubljanski študenti 1919 - 1972, Varšava, Lodz, Italija..., raziskave CRU o slovenskih študentih 1977 - 1990, stališča in zahteve študentov o avtonomiji in upravljanju univerze, znanosti, študijskih programih, razmerah za študij, profesorjih, pedagoških metodah in študiju,  dostopu do študija in položaju študentov...  Glej tudi besedilo disertacije B.M. na www.uni-kakovost.net (B.M.)

  Prevladujoča deleža ljubljanske univerze in naravoslovja. Dobitniki državnih nagrad za znanost in razvoj. J.K.S., Delo,  četrtek, 27. november 2008
  Predstavitev (s fotografijami) Zoisovih nagrajencev (Robert Blinc, Ignacij Voje, Peter Križan, Marko Topič), dobitnika priznanja Ambasador znanosti Matija Peterlin in prejemnikov Zoisovih (D. Arčon, Š. Bojnec, J. Juhant, I. Škrjanec, P. Trebše) in Puhovih priznanj (G. Dolanc, R. Uršič).
  Med dvajseterico je ena ženska, polovica je zaposlenih na UL, po eden na UP, UNG in kalifornijski univerzi, eden je podjetnik; prevladujejo naravoslovci, trije so fiziki.
  Nagradi za življenjsko delo fiziku in zgodovinarju. Državna priznanja za delo v znanosti in tehnologiji. J.K.S., Delo,  torek, 25. november 2008
  R. Blinc je naš vodilni fizik kondenzirane snovi. I. Voje se je ukvarjal predvsem s srednjeveško zgodovino Zahodnega Balkana.

  Naj raziskovalec je Iztok Kramberger. D.P.,  Žurnal24 Štajerska,    sreda, 3. december 2008
  Na srečanju gospodarstvenikov in raziskovalcev UM so že drugič razglasili za najboljšega raziskovalca po mnenju gospodarstva I. Krambergerja FERI UM.

  Milan Pogačnik - strogi profesor si želi biti še enkrat minister. T. P.,  Dnevnik, 19.11.2008
  Zaslišanje kandidata za kmetijskega ministra M. Pogačnika (62), "predavatelj številnih predmetov na VF UL, kjer je že 18 let tudi dekan". Leta 2004 je bil 6 mesecev kmetijski minister. Pravi, da ima pred upokojitvijo energije tudi za 4-letni mandat. Odločilno bo, s kakšnimi sodelavci se bo obdal.

  Učne ure raztresenega profesorja. J.P., Dnevnik, 11.11.2008
  Komentator meni, da je Pavel Gantar, novi predsednik parlamenta z z nekaj potezami nakazal, da bo bolj neodvisen do vladnih strank kot dosedanji. Glede na novo sestavo odborov DZ bo zanimivo spremljati razprave z ministri, npr. med Brankom Grimsom (predsednikom odbora za visoko šolstvo, op. B.M. in (verjetnim) ministrom G. Golobičem.

  Ko sem prvič prišel na sejo akreditacijskega senata, sem samo debelo gledal...  J.K.S., Delo, 17.11.2008
  Pogovor z akademikom Brankom Stanovnikom (FKKT UL) pred nadaljevanjem odločanja o Novi univerzi (NU).
  Senat za akreditacijo (Sveta za visoko šolstvo, SVŠ) je pred časom podprl ustanovitev NU. Glasovanje na seji je bilo tesno, po seji sta protestno odstopila Dejan Škorjanc (predsednik) in član Janko Prunk. Iz pogovora je mogoče sklepati, da je B. Stanovnik nasprotoval ustanovitvi NU. Pred letom je bil imenovan v senat in je bil presenečen nad načinom obravnave vlog za nove inštitucije, najbolj pa nad tem, da večina predvidenih učiteljev na teh institucijah "nima relevantnega znanstvenega opusa" in da so v odločanju sodelovali taki, ki so povezani z novimi institucijami. Nihče ne skrbi dovolj za ocenjevanje akademske kakovosti. Ne moremo si privoščiti (pod)povprečnih univerz, tako kot narod s 100 univerzami. Zabolela ga je odgovor "visokega  vladnega uradnika", kaj bo z diplomanti, če se bo pokazala slabša kakovost univerz, da bodo "to presodili delodajalci teh diplomantov". nepopravljiva škoda je, če ob koncu študija ugotovite, da "vaše znanje ni dovolj kakovostno, ker ste se vpisali na slabo univerzo". Fakultete, ki bi se želele združiti v NU, samo s tem ne bi postale nič boljše, univerza pa ima pravico do  habilitiranja, in "to bi dolgoročno lahko pomenilo veliko škodo".

  Več vprašanj od odgovorov. Reporter,  ponedeljek, 24. november 2008
  Mnenja zgodovinarja Staneta Granda, ekonomista Rada Pezdirja in sociologa Mateja Makaroviča o  novih ministrih. (Izbor B.M.).
  O Ivanu Lukšiču (MŠŠ): R. Pezdir: Ima izkušnje z dekansko funkcijo, z (druge) ideološke pozicije mu očitajo ideološko pozicijo. S. Granda: Ne pozna šole, naložil si je pretežko breme. M. Makarovič: Dobro se je znašel v akademskih ustanovah in se bo tudi kot šolski minister. Je bolj premišljen in pragmatičen, kot se zdi na prvi pogled.
  O Gregorju Golobiču (MVZT): R. Pezdir: Politik, ki lahko vodi katerikoli sektor. S. Granda: "Slovenska znanost je sposobna narediti veliko več in bolje", le gospodarstvo ni sposobno izkoristiti dosežkov. M. Makarovič: Zagovarja avtonomijo delov družbe, a mu nekateri očitajo nasprotno prakso v preteklosti. Avtonomija znanstvene in visokošolske sfere je že danes visoka. Izziv: Kako jo ohraniti ali celo okrepiti ter se odreči političnemu vmešavanju.
  (Karikatura M. Golobiča kot  učenca s torbo, ki je "pravkar končal" šolo, "zdaj je minister za visoko šolstvo!!!".
  O Ivanu Svetliku (MDDSZ): R. Pezdir: Zaveda se, da so potrebna nova delovna mesta. S. Granda: "Sociologi so svet samo spoznavali, gre pa za to, da ga spremenimo". M. Makarovič, strokovnjak, z vodstvenimi spretnostmi in ambicijami. Najbolj nehvaležen resor, bodo praktični problemi.

  Borut Pahor stavi na ženske in neodvisne ministrske kandidate. V.B., M.R., Dnevnik, 12.11.2008
  Med predlaganimi kandidati za ministre sta tudi: Ivan Svetlik (ministrstvo za delo)  in Boštjan Žekš (Slovenci po svetu), nekdanji predsednik SAZU.
  B. Pahor, mandatar za sestavo vlade je poudaril, da je I. Svetlik nestrankarski kandidat, ki ga je podprla stranka DESUS; pred volitvami se je pojavil kot možni kandidat SD za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
  Pahor zadovoljen, stroka manj. Žurnal24, 11.11.2008
  Danilo Zavrtanik, UNG, o kandidatu za visokošolskega ministra G. Golobiču: "Prevzema zelo kompleksno ministrstvo z zelo malo denarja. Kljub raznim listinam je bilo finančno zanemarjeno celih 15 let. Če mu bo uspelo znanosti in visokemu šolstvu priskrbeti več denarja, bo zelo uspešen."
  Sposoben minister lahko kot strokovnjak vodi vsako področje. J.K.S, Delo, 15.11.2008
  G. Golobič, kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je močna politična osebnost.
  T. Lah Turnšek, nacionalni inštitut za biologijo je prepričana, da bosta z njim znanost in tehnologija dobili pravo mesto in da bo hitro razumel nakopičene probleme v resorju.
  Andrej Simončič, KI, KORIS meni, da tak sposoben politik lahko vodi vsako področje, je komunikativen, spreten in uglajen, analitik, marljiiv in organizator. Upa, da bo zbral dobro ekipo.
  R. Bohinc, rektor UP in predsednik SRK meni, da je visoko šolstvo področje, kjer bo potrebno največ "pospravljanja". Upa, da bo "znal vzpostaviti dialog z rektorji".
  Igor Bavčar, Istrabenz in predsednik sveta zaupnikov UP pravi, da je G. Golobič vedno celil "področje izobraževanja in znanja".
  A. Kocijančič, rektorica UL veseli, da se je odločil, da bo "s svojo avtoriteto pokrival ta resor". Verjame, da bo uspešen, saj je diplomant UL. Pomagali mu bomo pri  reševanju zahtevnih problemov.

  Kam gredo Janševi ministri? M.S., A.K., Večer,  ponedeljek, 24. november 2008
  Med ministri, ki niso bili izvoljeni za poslance v DZ, bodo nekateri (spet) postali profesorji, oz. bodo iskali drugo delo.
  Lovro Šturm (pravosodje je načelno že sprejel ponudbo za rektorja na Novi univerzi (Op: O ugovoru rektorske konference proti NU se bo odločalo te dni. B.M.)
  Vasko Simoniti (kultura) bo ponovno predaval na FF UL.
  Gregor Virant je bil tudi med mandatom petinsko zaposlen na FU UL, zdaj "ima še nekaj drugih opcij". Milan Zver (šolstvo9 se v tem študijskem letu še ne bo mogel vrniti na EPF UM, saj so predavateljske obveznosti že razporejene, zato išče drugo delo doma ali v tujini: "Predaval bom le izrednim študentom, vsega skupaj nekaj deset ur".
  Mojca Kucler Dolinar (MVZT) je postala predsednica sveta stranke NSi, a o prihodnosti se še ni odločila.
  Dimitrij Rupel (zunanje zadeve), ni dobil soglasja predsednika RS za veleposlanika in bo imel pisarno na MZZ.
  Žiga Turk (razvoj) gre v tujino, v skupino za podobo EU v prihodnosti.

  Seznam bodočih državnih sekretarjev skoraj narejen. M.R., A.B., Dnevnik,  20.11.2008
  Novi državni sekretar na MVZT bo Jozef Qyorkos, državna sekretarka na MŠŠ bo Alenka Kovšca, državna sekretarka na MDDSD bo Anja Kopač Mrak (FDV UL), na ministrstvu za finance pa Helena kamnar (Op.: doslej prorektorica UL, B.M.). Pri dialogu s socialnimi partnerji bo predsedniku  vlade pomagal Miloš Pavlica.

  Štirim svoboščinam Unije dodajamo še peto - prosti pretok znanja. Janez Potočnik. Delo, 30.10.2008  četrtek, 30. oktober 2008
  J. Potočnik, komisar EU za znanost in raziskave piše, da je treba trenutno krizo "izkoristiti za postavitev temeljev za zeleno, na znanju temelječe gospodarstvo, ki bo v prihodnosti vzdrževalo našo blaginjo in spoštovalo okolje".
  Znanja je v 27 državah več kot v eni sami. Raziskovalci se redko selijo na tuje univerze. Naložbe v raziskave v EU so neenakomerne.
  Posnemali naj bi Finsko, ki se je v devetdesetih, ko je bilo njeno gospodarstvo na robu zloma, pogumno odločila, da odpre svoje trge in investira v izobraževanje, znanost, raziskave in inovacije.
  Štirim svoboščinam Unije dodajmo še peto - prosti pretok znanja. Delo, 30. oktobra. Vilijem Merhar, PP 29,  Sobotna priloga, Delo, 8.11.2008
  V odzivu na pisanje Janeza Potočnika, komisarja EU, piše V. Merhar (Op. Upokojeni profesor EF UL, B.M.) da z svoboščino "prost pretok znanja" EU priznava, da se je začelo "nosilstvo v razvoju produktivnih sil dela prenašati z lastnikov kapitala na lastnike znanja /.../ inovatorje in podjetnike", ki naj nas z znanostjo in raziskovanjem ter pripravljanjem kadrov izvlečejo iz krize. Tržni sistem je treba nadgrajevati s planskim elementom. Reforma kapitalizma v novo gospodarsko ureditev "bo afirmirala nove nosilce razvoja - nosilce znanja" in izoblikovala nove produkcijske odnose.

  Ustvarjalnosti postavljajo ovire pravila, nazivi, hierarhija. E.K.K., Dnevnik, 8.11.2008
  Inoviranje in razvoj sta stvar vsakega podjetja; potreben je specifičen odnos z inovativnimi posamezniki, meni B. Fisher profesor upravljanja tehnologije na IMD Lausanne, Švica. "Najboljša so tista podjetja, v katerih imajo zaposleni občutek, da imajo popolno svobodo, vodstvo pa, da imajo absoluten nadzor."

  Precenjevanje znanstvenega in podcenjevanje pedagoškega dela. Tomaž Sajovic, Delo,  ponedeljek, 3. november 2008
  T. Sajovic, predsednik Neodvisnega sindikata  delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) piše o habilitacijskih merilih, pomembnem dokumentu, ki kaže, "kakšno vlogo v družbi pripisujejo univerzi njegovi sestavljavci". Podobno je visok državni uradnik hvalil naše naravoslovce, ker objavljajo v angleščini in se vprašal ali (humanisti, družboslovci) nimajo ničesar povedati tujini.
  Jezik je povezan s kakovostjo izobraževalnega in znanstvenega delovanja univerze. Višje ravni mišljenja so odvisne od jezika, jezik odseva in ustvarja človekove izkušnje, vsak jezik s svojo strukturo vpliva na način spoznavanja in razumevanja sveta. Jezik, znanost ni izobraževanje so družbeni pojavi, namenjeni človeku, skupnosti. Tuje revije najbrž niso zagrete za objavljanje članov o reševanju naših, domačih problemov, na izbor vpliva "moda" v znanosti. Prevlada angleščine je povezana z globalnim razvojem kapitalizma, v katerem je si je ekonomija prilastila tudi znanost (Badiou).
  Birokratsko številčno merjenje "kakovosti", npr. objav v tujini, odtujuje znanost in  izrinja misel. Bistveni vidik kakovosti je vključevanje znanosti in visokega šolstva v reševanje problemov domačega okolja.
  V merilih je "pedagoškost v primerjavi z znanstvenostjo zapostavljena in morda slabo razumljena". Univerza mora svoja spoznanja preverjati v družbenem okolju, pomembno je skupno delo s študentom, oboje pa je možno le s "komunikativnim slovenskim strokovnem in znanstvenem jezikom".
  "Neustrezno ostrenje meril, ki naj bi zvišalo znanstveno kakovost" povzroča birokratizacijo, ki zaposlenim na univerzi jemlje "prepotreben čas in mir za izobraževalno in znanstveno misel" in postavlja njihovo etično odgovornost pred težavno preizkušnjo.

  Evropska komisija za boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem - 6. november 2008
  Dokument EK "Boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem: močnejša podpora za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja"
  v PDF: <http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2008:0635:FIN:SL:PDF>

  Ljudje smo izgubili spoštovanje do hrane. Pogovor: dr. Peter Raspor, biotehnolog. T.P., Dnevnik,   ponedeljek, 3. november 2008
  Pogovor s P. Rasporjem, predstojnikom katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil na BF UL ob prvem evropskem kongresu o hrani in prehrani (v Ljubljani).

  Ob prehodu na nov plačni sistem težave tudi zaradi odsotnosti sistemizacij. STA, splet,  nedelja, 9. november 2008
  Ob nezadovoljstvu posameznih poklicev z novimi plačami so se v javnem sektorju marsikje pokazale težave, ker niso imeli ustrezne sistemizacije delovnih mest, npr. na RTV, v zdravstvu, kulturi. Ponekod pa so z novimi sistemizacijami "spreminjali nazive", da jim ni bilo treba višati plač.

  Turk med pravico in častjo. B.K.C., Reporter, nedelja, 9. november 2008
  Leto dni od izvolitve predsednika RS njegova obljuba, da bo predsednik, ki združuje, čedalje bolj bledi. Mnenja Mira Cerarja in Igorja Kavčiča in PF UL, Toneta Jerovška. nekdanjega ustavnega sodnika.

  Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgeneracijsko sožitje - 7. november 2008
  Statistični urada RS so z izbranimi kazalniki predstavlja nekatera "razmerja" med generacijami, ki opozarjajo na nujnost dobre strategije aktivnega staranja prebivalstva Slovenije.     Več:  <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1982>

  Dr. Maks. Tušak (1974 - 2008). M. Polič, R. Masten, Večer,  četrtek, 30. oktober 2008
  Redni profesor  na oddelku za psihologijo FF UL M. Tušak se je raziskovalno in strokovno ukvarjal z različnimi področji psihologije, tudi športa in živali.  Več kot 20 let je deloval v psihološki svetovalnici za študente na FF, marsikdo je zaradi njegova uspešno zaključil študij.
  In memoriam profesorju dr. Maksu Tušaku   Marko Polič, Robert Masten, http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=2183

  Ob visokem jubileju Koruna. I. L., Indirekt,  četrtek, 30. oktober 2008
  Mile Korun (80) je vsestranski gledališki ustvarjalec, režiser, dramaturg, scenograf, avtor dramatizacij in "profesor številnih generacij študentov na ljubljanski AGRFT" ter prejemnik mnogih priznanj.

  Potrpljenje je božja in tudi ateistična mast. Dnevnik. (1) Draško Veselinovič. Sobotna priloga, Delo, 25.10.2008
  D. Veselinovič (*1959), direktor Deželne banke Slovenije, izredni profesor za mednarodne finance na EF UL, gostujoči predavatelj na EPF UM, IEDC Bled in po svetu, nekdaj poslanec v DZ in ustanovitelj ljubljanske borze. Piše tudi mesečni  "country reprt" za Slovenijo v londonski "Economist".
  V dnevniškem zapisu omeni na začetku tudi, da se je njegova hči vpisala na finančno matematiko (FMF UL); tja bi se verjetno vpisal tudi on, če bi leta 1977 ta študij obstajal, tako pa se je vpisal na EF UL, kasneje vzporedno tudi na matematiko, a je "ostal potem samo pri/na ekonomiji". Piše o asimetrični svetovni finančni ureditvi. ZDA zakuhajo doma krizo, jo izvozijo in nato v reševanje potegnejo ves svet. Slovenska reakcija na krizo v ZDA in Evropi je ustrezna. Nič panike pravi, to ustvarjajo tudi mediji, potrebno je potrpljenje. V času (minule) konjukture bi morala vlada prihraniti proračunske presežke, ne pa da jih troši, zato je prišlo do visoke inflacije. Trošiti bi morala v času recesije, in ohranjati agregatno povpraševanje.
  Razmišlja o Nobelovih nagrajencih za ekonomijo, od katerih jih nekaj pozna osebno. V Chichagu se je srečal z Miltonom Friedmanom, z Mundellom v Pragi, v Ljubljani pa je bil lani eden od gostiteljev Stigliza. Merton ga je presenetil z odprtostjo in dostopnostjo. Paul Krugman, zadnji nobelovec, piše razumljivo, jasno, pravkar je objavil knjigo časopisnih kolumen.
  Delovnik direktorja banke je napolnjen s sestanki, kjer rešujejo "globoke vsebinske in včasih tudi čisto operativne probleme poslovanja". Delo konča ob 17, 18 uri, nato prebere e-pošto, kaj prebere in se pripravi na naslednji dan. V četrtek je imel tudi predavanje na Bančni šoli Združenja bank Slovenije. Je tudi član odbora za plačilni promet evropskega združenja bank.
  Ko predava na fakulteti (ponavadi začne od petih popoldne) je doma dosti kasneje. Popoldne, večinoma ob koncu tedna opravlja "svoje akademske (pedagoške in raziskovalne) obveznosti". Sprašuje se, kako vse to sestavi skupaj in koliko trpi družina. Različne družabne obveznosti opravi skupaj z ženo, enoletna hčerka tudi zahteva svoje.
  V Sloveniji se ves čas nekaj dogaja in malo zgodi. Dnevnik (2). Draško Veselinovič.  Objektiv, Dnevnik, 30.10.2008
  V  dnevniškem zapisu (2) piše D. Veselinovič tudi o koalicijskih pogajanjih. Ob upokojencih ne smemo zanemariti drugih, "prav tako pomembnih družbenih segmentov, kot so študentje oz. mladi, delavci z najnižjimi plačami ipd.". Upa, da bodo tudi mladi imeli svojo parlamentarno stranko, tako kot upokojenci.
  Ob člankih "staroekonomista" Mencingerja in "mladoekonomista" Damijana v Žurnalu o finančni krizi zase ugotavlja, da je predstavnik srednje generacije, v kateri so sošolci z EF UL: komisar EU Janez Potočnik, Simoniti, direktor borze še nekateri. "Staroekonomisti" so zdaj za "samoupravni (dogovorni) kapitalizem".
  Hodi na športno rekreacijo s skupino prijateljev. Pred kratkem je postal član združenja vitezov vina.
  Važno je zmagati, ne sodelovati. Dnevnik 3. Draško Veselinovič.  Sobotna priloga, Delo, 8.11.2008  sobota, 8. november 2008
  D. Veselinovič, ekonomist, bančnik, profesor EF UL, gostujoči predavatelj na EPF UM,  IEDC Bled idr. piše, da je 1. novembra na Žalah obiskal tudi grob univ. prof. Jožeta Pokorna. To je bil "finančni ekonomist, utemeljitelj slovenske finančne misli (šolal je številne generacije slovenskih ekonomistov), avtor številnih tekstov in knjig s področja financ, Kidričev nagrajenec, dr. ekonomije (dunajska fakulteta) in dr. prava ter minister v prvi slovenski vladi /.../ v Ajdovščini. Ni bil član takratne partije, saj je bil krščanski socialist /.../ Predvsem pa človek na mestu."
  Govorjenje o krizi in realnost. Prodaja Mercatorja in še kaj. Trenja in gospodarske teme. Jemati kredite v švicarskih frankih ali v evrih?
  Piše o užitku zmage pri tenisu in kako mu po tekmi "intelektualno delo še bolj tekne".
  In seveda: Barack Obama. "Njegova zmaga bo lahko zelo pomembna za reševanje politične in gospodarske krize v ZDA, v katero so potegnile ves svet. /.../ lahko povrne splošno zaupanje. In to finančni trgi in finančne institucije trenutno najbolj potrebujejo. Zaupanje in verodostojnost."

  Inauguracija Čokove. VH, Primorske novice,  sreda, 29. oktober 2008
  Lucija Čok, nekdanja rektorica UP je imela inauguracijsko predavanje. zaposlena je na Znanstveno-raziskovalnem središču UP, pedagoško delo pa opravlja na FHŠ UP: Predavala je o sodobnem konceptu medkulturne komunikacije, ki sega onkraj znanja jezikov.

  Apatija med mladimi? Ne, ta generacija je pokazala ogromno! Intervju. Bettina Aptheker, profesorica, feministka. J.J., Objektiv, Dnevnik, 8.11.2008
  B. Aptheker s kalifornijske univerze Santa Cruz, znana kot ena najboljših profesoric v ZDA, ima množično obiskana predavanja. Začela je s 35 slušateljicami, zdaj jih ima 500. David Horowitz jo je uvrstil na seznam stotih najbolj nevarnih ameriških profesorjev, ki so levičarski in protirasistični ter so nasprotniki neokonzervativcem na (Bushovi) oblasti. Pravi, da v ZDA naraščajo napadi na osebna prepričanja profesorjev in zavračanje profesur mlajšim, zlasti islamske pripadnosti, a ne zaradi kvalitete poučevanja.
  Življenje je posvetila človekovim pravicam.
  V 60' in 70' letih je bila ena od vodij Gibanja za svobodo govora (FSM) na univerzi Berkeley. Borili so se proti tistemu, kar se dogaja zdaj tudi v Santa Cruzu, da "študentarija lahko izvaja svojo svobodo govora na zgolj za to določenih lokacijah v kampusu". Na Berkeleyu so začeli kot majhno gibanje, a oktobra 1964 "kar naenkrat /.../ ogromna množica (fotografija) /.../ joj, saj je to že 44 let nazaj! No če se vrnem, vsa gibanja delujejo v valovih. Govori se, da je študentska populacija apatična, a jaz menim, da je ta generacija pokazala ogromno, posebno leta 1999 v Seattlu na protestih proti WTO. In v zadnjih leetih v Evropi. Še posebej pa se ta generacija zelo zaveda globalnih klimatskih sprememb."
  Glede nekdaj znamenitega Jerrya Rubina (kasneje poslovnež na Wall  Streetu) pravi, da je bil nagnjen k "medijsko ekstravagantnemu izpostavljanju", ni se menil za morebitne krvave posledice protestov. Bil je "oportunist, v berkleysko gibanje je prišel pozno, ko je bilo vse že dobro organizirano".
  Sicer  je zi njene "protestniške" generacije postalo nekaj uspešnih poslovnežev, veliko (civilnih) pravnikov, mnogo jih je v "akademskih vodah. Dobili smo doktorate in začeli poučevati, nekateri na univerzah, nekateri tudi v osnovnih šolah, javnih osnovnih šolah. V večini pa, mislim, nosimo vsi takratne ideje še vedno s seboj."
  B. Apteker je izdala več knjigi na temo pravic žensk in nasilja nad njimi, npr.  "Ženska desiščina: rasa, spol in razred v ameriški zgodovini", Univ. Mass.Press. V spominih "Intimate politics" piše o tem, da jo je zlorabljal oče, pisec dobre knjige o črnski zgodovini, a zagovornik "sovjetske invazije na Madžarsko, Češkoslovaško", berlinskega zidu ipd.
  Navdušena je nad izvolitvijo B. Obame, na jok ji gre. To je zmaga za mlade ljudi, ki so v 60', 70? vodili kampanijo za spremembe. Nova generacija se zdaj zaveda, da so spremembe mogoče. Pravi, da se "naš boj še ni končal. Nasilje nad ženskami, spolno zlorabljanje otrok /.../ trgovina z belim blagom, vse to so problemi vsega sveta. Diskriminacija "pri dostopu do visoke izobrazbe in zaposlitve, tako na podlagi spola kot tudi na rasni podlagi. Upa, da bo nova administracija v beli hiši poskrbela za novo zakonodajo in da se bodo izvajale "nove akcije".

  Pisatelj, profesor, pisec odprtih pisem. Dr. Dimitrij Rupel. M.R.,  Objektiv, Dnevnik, 25.10.2008
  D. Rupel, pisatelj, publicist, (profesor FSPN/FDV UL, op. B.M.), minister v šestih vladah.   Imel je več strankarskih  knjižic (partijska, SDZ, LDS, SDS). Pogosto je pisal odprta pisma. Leta 1993 je vrnil državno odlikovanje, ker ga je dobil tudi Ljubo Bavcon. Leta 1995 je kritično pisal o N: Grafenauerju, D. Jančarju, J. Pučniku, J. Snoju, R. Šeligi. se je leta 2004, ko je tožilstvo zahtevalo preiskavo v zvezi z diplomantsko akademijo v izjavi zapisal, da proti njemu "poteka izvensodni proces". Kot ustanovitelj prve nekomunistične stranke (SDZ) in osamosvojitelj in se tako postavil ob bok "preganjancem prejšnjega režima" (V. Zupan, D. Pirjevec, J. Javoršek, J. Pučnik, E. Kocbek). Nedavno je pisal predsedniku republike v zvezi z imenovanjem veleposlanikov. Nekateri pravniki dvomijo o tem, ali izpolnjuje kriterije za veleposlanika na Dunaju.

  27. oktober. Erazem Roterdamski. Dnevnik, 27.10.2008
  E. Roterdamski, nizozemski humanistični učenjak (*1469 ali 1467, umrl 1536) je bil najprej avguštinec, a je zapustil samostan in veliko potoval po Evropi. Objavil je Novo zavezo v grškem in latinskem jeziku in zgodnjekrščanske pisce. Znamenita je njegova knjiga Hvalnica norosti, satira o meništvu in cerkvi. Želel si je razumnih reform cerkve, a je zavrnil protestante. Njegove knjige so prišle na papeški indeks prepovedanih knjig. (Op.: Po njem je imenovan EU program izmenjav Erasmus, B.M.

  Pustolovec in znanstvenik. Resnični Indiana Jones. Alexander von Humboldt. S.D.,   Objektiv, Dnevnik, 25.10.2008
  Nemški učenjak Aleksander von Humboldt je bil v 19. stoletju sinonim za pravega naravoslovca, bil je podoben zvezdnik kot v 20. stoletju A. Einstein. V bogati družini je dobil dobro izobrazbo, tako kot tudi njegov brat Wilhelm, ki je bil tudi uspešen znanstvenik in politik. (Op.: W. von H. jezikoslovec, je bolj znan po svojem konceptu moderne univerze, op. B.M.). mati je Aleksandra navduševala za potovanja v oddaljene kraje. Kot mladenič je srečal mnoge učenjake in popotnike. "Obiskal je nekaj uglednih univerz, kjer je pri takrat najboljših profesorjih študiral vse od ekonomije in jezikov do astronomije, biologije in geologije". S 23 leti je končal Akademijo za rudarstvo in postal rudarski inšpektor. Zanimaj se je za takratno znanost in izvajal poskuse z "živalskim magnetizmom", tudi na lastnem telesu. Kasneje ga je presenetilo odkritje A. Volte, da za izgradnjo baterije živalsko tkivo ni potrebno. Prenehal se je ukvarjati z elektriko in se posvetil botaniki. Med 1799 in 1804 je prepotoval Južno Ameriko in pisal domov v časopise. Proslavil se s poskusom vzpona na vrh vulkana Chimborazo (Mehika, 6268) in postal medijska zvezda. Po vrnitvi v Evropo je natančno popisal vse, kar je spoznal na potovanju in kasneje napisal še vrsto knjig. Charles Darwin, biolog, je na svoje popotovanje vzel Humboldtov potopis.

  Za novi plačni sistem še 450 milijonov evrov. I. D., Dnevnik, 29.10.2008
  Po oceni ministrstva za javno upravo bo znašal povprečen dvig plač v javnem sektorju 15%. Največ se bodo plače zvišale v zdravstvu - 29,1%, v socialnem varstvu 26,8% in v kulturi 26%, najmanj pa v izobraževanju - 6,3%.
  Na UMAR pričakujejo, da se bo v 2008 povprečna plača zaposlenega zvišala za 9,4% (realno za 3%).
  Novi plačni sistem v javnem sektorju še naprej buri duhove. I. D., Dnevnik,  petek, 7. november 2008
  V razpravi o plačnem sistemu na FU UL je Bojan Bugarič, PF UL menil, da bi morali storitveni del javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo, sodstvo) zapustiti enoten plačni sistem. Janez Zeni, pripravljavec metodologije za ta sistem je dejal, da bi bilo bolje avtonomnost plačnih skupin urejati s panožnimi pogodbami. Tudi Igor Klinar, FU UL je menil, da je problematično izločanje nekaterih skupin  iz plačnega sistema javnega sektorja. "Za njihovo avtonomijo so potrebni urejeni procesi, notranja organizacija in sposoben menedžment, tega pa nimajo."
  Konrad Kuštrin, FIDES je menil, da so se plače določale na osnovi izobrazbe in "čez palec". Iz enih nesorazmerij smo ustvarili druga, krivi so tako politika kot sindikati.
  Doro Hvalica je zavrnil očitke sindikatom. Večina je zdaj na boljšem, vrnili smo ugled ustvarjalnim poklicem. Prave primerjave bodo možne šele pri novembrskih plačah. Učinke bodo spremljali do septembra 2009.
  (Grafikon, z napovedjo upada realnih stopenj rasti plač v javnem sektorju v 2009 in 2010, ob stagniranju plač v zasebnem sektorju. ).

  Nova služba za ministra. J.K.S., Delo, 25.10.2008  sobota, 25. oktober 2008
  Rektorsko funkcijo na Novi univerzi (NU) je načelno že sprejel Lovro Šturm, dosedanji pravosodni minister.
  L. Šturm je v akademski sferi od leta 1961, leta 1986 je postal redni profesor (na PF UL, op. B.M.). Ko je nedavno obiskal Evropsko pravno fakulteto v Novi Gorici, je podprl NU. V privolitvi za imenovanje ne vidi nič spornega; še vedno meni, da morajo biti za novo univerzo izpolnjeni potrebni zakonski pogoji, ki "zahtevajo ustrezno kakovostno raven".
  Šturm rektor nastajajoče Nove univerze. L.D., R.,I. Dnevnik, 24.10.2008 petek, 24. oktober 2008
  Upravni odbor NU je sklenil, da bo rektor NU postal Lovro Šturm, sedanji pravosodni minister, predsednik UO NU pa Miha Pogačnik. Na ministrstvu pravijo, da je dal L. Šturm le načelno soglasje za imenovanje, saj je univerza še v nastajanju. Že leta 2007 je dobil soglasje vlade "za opravljanje dopolnilnega dela kot univerzitetni profesor". Bojan Bugarič, PF UL meni, da je ravnanje ministra sporno. Če "resno verjame v avtonomijo univerze in kaj da na politično kulturo", bi pred imenovanjem moral počakati na iztek mandata.
  Okrožno sodišče v Novi Gorici je "dovolilo vpis univerze, ki bo imela sedež v Novi Gorici". NU bo zaživela kot univerza, ko bo vpisana v razvid visokošolskih institucij pri MVZT. Pred tem pa bo (predvidoma sredi novembra) senat za akreditacijo oz. svet za visoko šolstvo (SVŠ) odločal o pritožbi rektorjev UL; UM, UP in UNG o njeni akreditaciji.
  Namestnik predsednika senata J. Tasič je zaprosil pravo službo SVŠ za mnenje o izkazanem pravnem interesu rektorjev, saj T. Jerovšek, predlagatelj NU meni, da tega nimajo. SVŠ razpolaga s pravnim mnenjem, da naj bi soglasje za NU lahko razveljavili z izrednim pravnim sredstvom, zaradi kršitev materialnega prava.
  Krček: ŠOU ima bolj jasna merila kot svet.
  Adrej Krček, predstavnik študentov v SVŠ pravi, da pravila delovanja SVŠ in posameznih senatov niso dovolj jasna in natančna.
  Člani senatov nimajo dovolj zaščite.
  J. Tasič je ob nameravanem pogovoru kriminalista z Dejanom Škorjancem (ta je odstopil kot predsednik senata za akreditacijo, potem ko je le-ta dal soglasje k akreditaciji NU) dejal, da bi morala vlada sprejeti ukrepe za strokovno in neodvisno delovanje članov senatov in komisij SVŠ, da bodo svoje strokovno mnenje izražali "brez prisile in strahu, da bi jih predlagatelji novih študijskih programov ovadili".

  Poslanec odhaja, plača ostaja. M.K., Žurnal24, 25.10.2008  sobota, 25. oktober 2008
  Med dosedanjimi poslanci, ki bodo še leto dni prejemali plače sta tudi:
  - Slavko Gaber, ki je bil 6 let poslanec, maja 2009 pa se bo zaposlil na PeF UL;
  - Marko Pavliha, poslanec 4 leta, ki se bo zaposlil na "fakulteti za pomorstvo (FPP UL, op. B.M.), sodeluje s pravno fakulteto in gostuje v tujini".

  Za ohranitev pokojnin bodo morali delati dlje. M.R., Delo,  sreda, 22. oktober 2008
  Na posvetu o reformi pokojninskega sistema so poudarjali povezavo fleksibilnosti trga dela, socialnega in zdravstvenega sistema ter vseživljenjskega učenja.

  Z osebo, ki razmišlja o samomoru, spregovorite zelo neposredno. Jernej Kovač, Dnevnik, 27.10.2008
  J. Kovač, Center za izobraževanje, supervizijo in terapevtsko pomoč Maribor pravi, da tudi jesen vpliva na več depresij, to pa je glavni razlog za samomor.
  V depresiji ima posameznik občutke žalosti, razočaranja, nesmisla, nevrednosti, strahu, sramu in krivde, nemoči, nesposobnosti. Za ljudi, ki poskušajo narediti samomor je značilno "tunelsko" gledanje, ne vidijo družine, prijateljev in odprtih možnosti, ki jih ponuja življenje, edini izhod iz bolečine vidijo v izničenju sebe. O svoji nameri tudi govorijo, in ne drži prepričanje, da tisti, ki o tem govori, tega ne stori. Tako sporočajo, da potrebujejo pomoč.
  Posamezniku v stiski bližnji, oz. tisti, ki jim zaupa, pomaga tako, da  slišimo njegov klic, ga resno vzamemo se z njim zelo neposredno pogovorimo. Tudi o tem, ali ima že izdelan načrt. Ne izogibajmo se tem o samomoru, bolezni (depresiji) in smrti. Usmerimo ga na strokovno pomoč. Zdravljenje se začne  običajno  z antidepresivi.

  Minianketaminianketa. Šolski razgledi, 18.10.2008
  Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic pravi, da bi ljudje lepše živeli, če bi doživljali smrt kot nekaj, kar spada k življenju. Izrivanje in tabuiziranje smrti povečujeta strah in povzročata napetosti in razne motnje.
  "Kakovost življenja pomeni, da ga doživljamo kot vrednoto, kot nekaj polnega in smiselnega, tudi ob marsičem hudem, kar nas doleti, tudi v  minljivosti. Če se zavedamo, da je naš  čas omejen, bomo z njim ravnali bolj varčno, bolj bomo izbirali, kaj je vredno in kaj lahko opustimo. Ob dejstvu umrljivosti dobivajo stvari v življenju drugačen pomen in vrednost."

  GZS zavrača predlog meril UL za volitve v nazive visokošolskih učiteljev. STA, splet,  petek, 24. oktober 2008
  Gospodarska zbornica Slovenije je po obravnavi na svojem strateškem svetu za tehnološko politiko ugotovila, da predlog habilitacijskih meril UL "ne vključuje spodbud za mobilnost in vključevaje znanja v razvoj gospodarstva". Sistem napredovanja "kljub številnim kritikam temelji zgolj na citatih", so menili.  V odprtem pismu UL  GZS predlaga, da se habilitacijo doseže s skupnim številom točk pri treh enakovrednih stebrih - znanstvenih rezultatih, pedagoškem delu in sodelovanju z industrijo. En članek SCI naj bo ekvivalenten patentu in vodenju projekta z industrijo. Predvideti je treba možnost habilitiranja vrhunskih strokovnjakov iz industrije.
  Habilitacija s patenti. Žurnal24,  petek, 24. oktober 2008
  GZS predlaga UL, da bi pri habilitaciji imeli  patenti in visokotehnološki projekti z industrijo večji vpliv kot strokovni članki.

  Precenjevanje znanstvenega in podcenjevanje pedagoškega dela. J.K.S., Delo,  ponedeljek, 20. oktober 2008
  Poleti je na UL duhove razburil predlog novih meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki ga je pripravila habilitacijska komisija. Med kritiki je bilo tudi Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko (SDVD). Iztok Fajfar, njegov predsednik pravi, da je največji problem meril prešibko vrednotenje pedagoškega dela v primerjavi z znanstvenim.  Strinja se z argumentom za zaostrovanje meril, da imamo več rednih profesorjev kot docentov, in predlaga, po vzoru primerljivih svetovnih univerz, da zato zaostrimo pedagoška merila.
  SDVD in Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) sta na VF UL pripravila razpravo o predlogu meril. Na njej se je rektorica UL A. Kocijančič strinjala, da imamo premalo dodelana pedagoška merila, tudi zaradi težje merljivosti v primerjavi z merjenjem znanstveno-raziskovalnega dela. Dejala je, da bodo upoštevali vse vsebinske predloge, ne glede na rok razprave. P. Maček, prorektor UL je povedal, da  npr. na Finskem in Poljskem nimajo habilitacij, ampak objavljajo odprte mednarodne razpise. Tomaž Sajovic, NSDLU je opozoril na vprašanje jezika, ki zlasti v družboslovju močno zaznamuje način znanstvenega razmišljanja in da lahko univerza s spodbujanjem objav v tujem jeziku in tujih revijah ogrozi svojo družbenokritično vlogo.
  Razpravljavci so opozorili na neenake možnosti objav med znanstvenimi področji in predlagali, da stroke same določijo nekatere kriterije. Strinjali so se, da so merila potrebna prenove, ker s sedanjimi ni več mogoče zagotavljati kakovosti UL.
  Predolg jezik. Delo,  ponedeljek, 20. oktober 2008
  Iztok Fajfar, predsednik SDVD: "Vse to povzroča vrtoglavo inflacijo člankov in citatov, ki postanejo sami sebi namen in kradejo dragoceni čas za dejansko raziskovalno delo."

  Za družbeno odgovorno znanje.  Andrej Fištravec, Večer,  torek, 21. oktober 2008
  A. Fištravec, sociolog, je kritičen do UM, "alma mater", ki je postala zdaj njegova "krušna mati"; zanjo je značilen slonokoščeni stolp "univerzitetne samozadostnosti".
  Pred leti se je trudil z nizom predavanj "Odprte univerze", po vzoru javnih tribun, ki jih je organiziral Vlado Sruk v avditoriju na Vekšu. V "predprevratnih časih" je "obravnavala prezrte in zamolčane teme naše prejšnje države in družbe".  Odprta univerza "bije s srcem celotne družbe", ni prostorsko omejena s stenami fakultet in inštitutov. Je sistem, ki učinkovito prenaša znanje in pogumno odkriva novo znanje.
  Kulturni kapital (znanje) je danes nadvladal ekonomski kapital (surovine in denar). Umeščanje znanja v družbo ("lizbonska strategija") ni samo tehnološko-tehnično vprašanje, ampak ima tudi moralno etično razsežnost. Gre za vprašanja socialnih razlik, "severa" in "juga", globalne revščine, lakote in ekološke razgradnje planeta in družb. Odgovorno družbeno dejanje jemlje za svoje tudi vse posledice, je samoomejevalno. Kot strošek upošteva tudi posledice v naravnem in družbenem življenju.
  Potrebna je nova paradigma znanja, znanje, ki ni samo sebi namen, ki ne prispeva k ekološkim problemom, ki ne poneumlja ljudi in omejuje posameznikove avtonomije, ki ne povzroča nove revščine in globalnega stradanja. "Danes potrebujemo družbeno odgovorno znanje."

  Kosilo na gradu. Vest.si, splet,  četrtek, 23. oktober 2008
  Seznam povabljenih na kosilo z kraljico Elizabeto II. Povabljeni so bili tudi A. Kocijančič, rektorica UL .
  Država svetovalcev in njihovih soprog. n.n. Dnevnik, 22.11.2008
  V rubriki na zadnji strani negodujejo nad seznamom gostov na večerji z Elizabeto II., britansko kraljico. Nikjer nobenega "pisatelja, pesnika ali dramatika, režiserjev v tej državi ni, za skladatelje, glasbenike še nismo slišali, znanstvenikov imamo le za vzorec, univerzo imamo le v Ljubljani (povabljena je bila tudi A. Kocijančič, rektorica UL), kakega mednarodno uspešnega gospodarstvenika tudi nimamo, arhitekta jasno nobenega..."

  "Univerza ni trgovina". Prof. dr. Andreja Kocijančič. P.Š., Mag,  sreda, 22. oktober 2008
  Pogovor z A. Kocijančič, rektorico UL (od 2005), kmalu po vložitvi ugovora rektorjev zoper akreditacijo Nove univerze (NU). V istem času je pred rektoratom (Kongresni trg, op. B.M.) potekal protest študentov primorske univerze. Ta protest podpira, saj je nelogično, da vlada ne dovoli UP črpanja lastnih sredstev. Pravi, da o ugovoru zoper akreditacijo NU svet za visoko šolstvo (SVŠ) "ne bo razpravljal zdaj. Rečeno nam je bilo, da je treba po zakonu o upravnem postopku ugovor najprej nasloviti na senat za akreditacijo". Rektorji so pripravljeni sprožiti upravni in tudi ustavni spor. Prepričana je, da NU ne izpolnjuje osnovnih zahtev, nima dovolj kadra (ob gostujočih učiteljih, imajo premalo redno zaposlenih) in infrastrukture, predvsem nima lastne znanstvene knjižnice. Rektorji zahtevajo bolj natančno določitev meril za ustanavljanje institucij. V proceduri je bilo veliko napak, izpuščeno je bilo ekspertno mnenje o ustanovitvi, za ustanovitev NU je npr. glasoval član, ki je zaposlen na eni od fakultet NU. To je Krešimir Puharič, ki ima dovoljenje UL za predavanje na zasebni univerzi.
  "Bojujemo se proti divji privatizaciji visokega šolstva. Zasebne univerze so dobrodošle, če izpolnjujejo merila kakovosti", a ne smejo zajedati v sredstva za javne ustanove. "Dobro je, da je več univerz in da so razpršene po državi, vendar morajo biti kakovostne". Pomembno je število profesorjev, ki dajejo ton ustanovi in kakovost študentov. "Če sprejemajo samo študente, ki jim ne uspe na drugih univerzah, je to slabo". Marsikje bi radi imeli univerzo, a to so želje, "univerza pa ne nastane iz želje. Univerza ni trgovina: tega ne moremo primerjati z odprtjem podružnic Mercatorja. Če ti trgovina ne uspe, jo pač zapreš". Študentom je treba zagotoviti, da bodo končali študij. "Univerza nastane samo s trdim delom." Študij, habilitiranje učiteljev, podeljevanje doktoratov "mora biti na nivoju, sicer bo storjena velika škoda za visokošolski prostor, ki se bo razvrednotil".  Za lokalno okolje je slabo, če nove šole ne dosegajo ustreznih standardov.
  Na UL se "trudimo, da bi bili zelo kakovostni. Imamo sprotne samoevalvacije" /.../ uvedli smo "tutorski sistem in karierni center". Spremljali bomo zaposljivost diplomantov, diplomantom skušamo "poiskati delovna mesta, ki ustrezajo njihovemu znanju". Dobri smo pri raziskovalnem delu, "zato sodimo med 3% najboljših univerz na svetu", skupina fizikov je sodelovala s prejemniki Nobelove nagrade, vendar imamo premalo sredstev, težko konkuriramo tujini.  "Upamo, da se bo delež BDP za znanost povečal na 2%", čeprav v deklaracijah priporočajo 3%.
  Z bolonjsko reformo smo nameravali skrajšati čas študija, vedeli smo, da bo dražji zaradi individualnega dela s študenti. Ker je zakon izenačil "drugo bolonjsko stopnjo s prejšnjo fakultetno izobrazbo, smo študij še podaljšali in podražili", saj bodo skoraj vsi študenti šli na drugo stopnjo. "Temeljito reformo brez dodatnega denarja je težko speljati". Glede števila študentov na profesorja so velike razlike med fakultetami.
  Težava je, da imamo preveč profesorjev v primerjavi z asistenti, saj zaradi sistema napredovanja nekateri, ki pridejo do docenture in profesure ostanejo na delovnem mestu asistenta. Z mednarodnimi razpisi bi radi pridobili čim več ljudi zunaj univerze in preprečili samodejno napredovanje do najvišjih nazivov. Nova habilitacijska merila bodo omogočala večjo prožnost, da učitelj v soglasju z dekanom razporedi obseg dela, npr. če manj raziskuje, se povečuje obseg pedagoško dela.  Zaostrile se bodo habilitacije v višji naziv.
  Zameri sindikatom, da se spuščajo v habilitacijska merila, pri plačah pa so bili dokaj neuspešni. Pri kolektivni pogodbi so bili podcenjeni asistenti z doktorati (v 39.razredu, tisti, ki mu je bil mentor na doktorskemu študiju pa je v 46. razredu, redni profesorji imajo manjše plače kot nekateri novinarji na RTV). UL še vedno čaka na dodatna sredstva za plače. Zagovarja predlog, da se zaposlen v visokem šolstvu ne bi bili več javni uslužbenci. Na vprašanje, če se tudi pri nas  dogovarjajo o medsebojnem citiranju, o čemer je (v Delu, glej učitelji in drugo osebje / teachers)