1. etični forum informacijske družbe - 10. maj 2009
Ob svetovnem dnevu informacijske družbe Slovensko društvo Informatika in časopis Uporabna informatika vabita na "1. etični forum informacijske družbe", ki bo v ponedeljek, 18. maja 2009, ob 10. uri v dvorani Državnega sveta RS, Šubičeva 4.
Forum je zamišljen kot javna tribuna o moralnih vidikih in razpotjih uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije.

Na Inštitutu Jožef Stefan obeležili 60. letnico delovanja. STA, splet,  sreda, 25. marec 2009  
Na slavnostni akademiji na IJS je predsednik RS  D. Turk dejal, da smo ponosni na "tako imeniten inštitut", ki je "blagovna znamka Slovenije" in podlaga za razvoj. Opozoril pa je, da znanost "ne ustvarja čudežev", da pa "zagotavlja novo in resnično znanje". Opozoril je na slabo povezanost med znanostjo in ekonomijo  pri nas. Podelili so tudi priznanja Zlati znak IJS najodmevnejšim doktorantom. Dobil so ga: Ilija Bizjak, Miha Založnik in Tina Pangrešič..
Inštitut Jožefa Stefana sodi v sam svetovni vrh. L.D., Dnevnik, 23.3.2009
Na slovesnosti na IJS, ki je naš največji raziskovalni center na področju naravoslovno-matematičnih in tehniških ved ter ved o življenju, je njegov direktor Jadran Lenarčič dejal, da so bili njegovi sodelavci lani več kot 9000-krat citirani v svetovni znanstveni periodiki. IJS ni le znanstveno, ampak tudi pomembno razvojno in kulturno središče, "blagovna znamka". Opozoril je, da premalo vlagamo v znanost in raziskave, če želimo priti v evropski vrh. Naš raziskovalec dobi 4x manj denarja za isti projekt kot tisti v Nemčiji in na Finskem.  Glavni problem je povezovanje z gospodarstvom, za kar bi si morala prizadevati tudi država in javnost.
ta teden tečejo 17. dnevi IJS, s predavanji, okroglimi mizami, z domačimi in tujimi gosti ter podelitvami priznanj.

"Črna luknja" sodobne ekonomije. Rudi Rizman, Dnevnik, četrtek, 2. april 2009
V teh "zanimivih časih" se ljudje ne glede na status in izobrazbo sprašujejo, kje so današnji "Marxi, Keynesi, Schumpetri, Churchili in Roosvelti", ki bi dali odgovore na gospodarsko in družbeno krizo. Od milijona ekonomistov je ekonomsko katastrofo  napovedala le peščica. Večina jih je zagovarjala idejo o nereguliranem kapitalizmu, ki zagotavlja najboljše gospodarske učinke. Makroekonomisti so podcenjevali vlogo psihologije, "živalskih instinktov"  ljudi. danes predvsem mlajši ekonomisti pozivajo k zasuku v tej znanosti, da bi si bolj profesionalno soočala s (pre)velikimi tveganji, ki vodijo v krizo. Alternativo vidijo v manjšem opiranju na matematično-statistične modele in večji navezavi na zgodovino, psihologijo, sociologijo in politično teorijo.
Politiki so se izkazali še slabše, njihov jezik je prehitel Orwela, z "novorekom", spinom (spin-doktorji, ? op. B.M.) in machiavelizmom so zavajali ljudi. Pomagali so jim akademiki in strategi - družboslovci. Njihovi ideološki "patenti" so pripeljali do krize, npr. teza o "koncu zgodovine". Neoliberalna vladavina je trajala tri desetletja.
Sreča v nesreči - po S. Freudu - kriza je priložnost za posameznike in družbo, da obnejo nov list. Veliko je odvisno od "modrosti in poguma političnmih voditeljev", da krizo od kozmetičnih ukrepov premaknejo k radikalnim reformam.

Za blagor očetnjave naj "znanje" govori. Jože P. Damijan, intervju. S.J.  Dobro jutro, 21.3.2008  www.dobrojutro.net
J.P. Damijan, profesor EF UL, ekonomist pravi, da se nima za neoliberalca, za kar ga nekateri označujejo. Ne ve, kaj to sploh pomeni. "Pri nas, v ekonomiji, v raziskavah, ki jih objavljamo, ni nobene ideologije". Trenutno dela v projektih za "svetovno banko, za mednarodni denarni sklad, predvsem pa za EU"; svetuje tudi domačim podjetjem. "Žal naša vlada nima potrebe po raziskavah inovativnosti", ki je pri nas za polovico manjša, kot je povprečje v EU. To ni v fokusu naše uradne raziskovalne politike".
Krize so v tržnem gospodarstvu normalne, dogajale so se v preteklih 800 letih, tudi v Jugoslaviji (od '50 do sredine '70 let, reševale so se s sprejemom novih ustav).
Pri nas kriza prihaja z zaostankom enega leta za ZDA, 9 mesecev za EU, ko se je začelo zmanjševati povpraševanje. Da bi iz krize izšli kot zmagovalci mora vlada/država zajeziti vzroke, zagotoviti socialno varnost in "poskrbeti za to, da se bo čim več ljudi izobraževalo, da bomo imeli čim več znanja in da bo nastalo čim več novih podjetij sli se bodo sedanja prestrukturirala v smereh varčnih tehnologij, zelenih tehnologij in novih tehnoloških rešitev". Vsi ljudje bi morali imeti zaključeno srednjo šolo, da bi bila lahko mladina bolj fleksibilna pri prekvalifikacijah v primeru kriz, saj "delovna mesta nastajajo in se tudi ukinjajo". "Edina dolgoročna perspektiva je vlaganje v znanje". Za tehnološki preobrat mora biti "volja v lokalnem okolju", država mora zagotoviti znanje, infrastrukturo, "ki mora omogočati dostop do znanja in kapitala".

Vlada je odgovorna za vladanje, ne za vodenje gospodarstva. Rajko Pirnat, dekan pravne fakultete. M. Vukelić, Sobotna priloga, Delo, 21.3.2009
R. Pirnat, PF UL je bil prvi minister za pravosodje v RS, ki ni zavezan nobeni politični opciji, govori o sedanji vladi, odnosih s Hrvaško, izbrisanih, povojnih pobojih, predlogu zakona o integriteti v javnem sektorju in slovenskem nacionalnem interesu. Ta je predvsem, da prebivalci živijo dobro, "dobro šolstvo, dobro zdravstvo, oboje v načelu dosegljivo vsem". Vlada bi morala bremena krize enakomerno razdeliti na vse.
 

V proračunu dodatnih 622 milijonov evrov. V.A., Finance,  četrtek, 26. marec 2009 - prvi del
Rebalans državnega proračuna  predvideva tudi dodatnih 70 miljonov za MVZT, za programe tehnološkega razvoja 47 milijonov in še 10 milijonov z računa finančnih naložb.

BDP naj bi se skrčil za kar štiri odstotke. P.Ž., Delo,  sreda, 25. marec 2009
UMAR je za 2009 napovedal upad gospodarske dejavnosti v Sloveniji, BDP bo predvidoma upadel za 4%, zaposlenost pa za 5,4%.
Podobno črne so tudi napovedi za Nemčijo. 

Po čigavi krivdi smo zamudili priključitev med razvite države EU. Marko Kos,  Objektiv, Dnevnik, 21.3.2009
M. Kos je leta od vlade J. Janše pričakoval premik pri spodbujanju tehnološkega razvoja (Finance 3.11.2004), nedavno pa je prejšnji vladi pripisal odgovornost, da nismo zmanjšali zaostanka z npr. Avstrijo (Objektiv, Dnevnik, 7.23.2009).
V prispevku objavlja grafikon o odvisnosti dodane vrednosti na zaposlenega od števila raziskovalcev v gospodarstvu v 2004 po raziskavi IER 2004, kjer je Slovenija v spodnjem delu, z državami Vzhodne Evrope. Navaja vrsto podatkov o tem, kako nismo premagali zaostanka. Med razlogi je bilo tudi imenovanje ministra (J. Zupana) iz vrst inštitutskih raziskovalcev, "ki ni nikoli videl podjetja v notranjosti". Sedanji minister za znanost ustreza temu pogoju, pa "počakajno, kaj bo ukrenil!". 1¸5tbn Upa, da Pahor ne bo stopal po poti Janše.

Pa veliko zdravja vam želim. Tanja Lesničar Pučko. Dnevnik, 24.3.2009
Kolumnistka je slišala pogovor sveže diplomiranih veterinark, kako bo sošolec dobil delo v komerciali ene od farmacevtskih tovarn, za 5000 evrov mesečno. Precej manj bo dobila tista, ki bo delala z malimi živalmi.
Marcia Angell s Harvarda je v knjigi resnica o farmacevtskih podjetjih zapisala, da znašajo stroški za novo zdravilo, ki pride na trg 1,7 milijona dolarjev, od tega polovica za trženje. Stroški raziskav so le 34% in še ta večkrat poteka v od države financiranih raziskovalnih centrih. Zasebne firme, ki zaračunavajo tudi  "oportunitetne stroške",  se okoriščajo z izsledki državnih inštitutov, hkrati pa ovirajo nadzor zdravil. Uprava za hrano in zdravila v ZDA je pod vplivom farmacevtskih lobijev. Klinične preizkuse izvajajo pogodbene strokovne ekipe proizvajalcev, ne "pikolovski" neodvisni raziskovalci. Zdravniki so tarča farmacevtske industrije, ki jih obdeluje z metodami na meji korupcije. Tudi  strokovno literaturo vse bolj nadzoruje ta industrija, "ne pa neodvisni strokovni krogi". Tudi "akademski svet" je izgubil nedolžnost, večina medicinskih centrov v ZDA ima "lastninske deleže v podjetjih, ki sponzorirajo del njihovih raziskav". Pri nas ne more biti dosti drugače.

Živimo v globalni industrijski družbi. Potrebujemo protistrup v informacijski družbi. M.N., D.Z.Ž., Gorenjski glas,  petek, 27. marec 2009
Pogovor z Zdravkom Mlinarjem, sociologom, v Gorenji vasi, o prehodu iz kmečke, prek industrijske v "globalno informacijsko-komunikacijsko družbo", o perspektivi "podomačenja sveta in posvetovljenja domačega". Zaradi dostopnosti informacij (splet) in e-komuniciranja se praznijo javne površine v mestih. Zato bo treba organizirati več živih srečanj, športnih aktivnosti, kulturnih prireditev...
 

Zloraba zgodovine. Božo Repe. Mladina, 20.3.2009
B. Repe, zgodovinar in profesor na FF UL pravi, da so  "zgodovinarji" in "novinarji" pri odkrivanju in obravnavi povojnih pobojev v marcu 2009 igrali "na močne čustvene karte. Usmerjene le na en segment zgodovine, iztrgan iz zgodovinskega konteksta", medijsko in profesionalno dvomljivo. Končuje z oceno, da gre za "nadaljevanje kulturnega boja s konca 19. stoletja".

Uvodnik. T. Sajovic, Proteus, marec 2009
Urednik poljudnoznanstvene revije nadaljuje serijo uvodnikov o znanstvenem jeziku, znanosti in izobraževanju.  Zastavlja si vprašanje, "kakšen zgodovinski, družbeni in osebni, eksistencialni pomen ima spoznavanje in z njim neločljivo povezano izobraževanje".
Dušan Pirjevc, literarni teoretik in filozof,  je zapisal, da "za nas že dolgo niso stvari več zanimive ali pomembne /.../ ker preprosto so, marveč predvsem kot predmeti spoznanja in analize /.../ hkrati tudi uporabe in predelave v imenu naših potreb in interesov, se pravi v interesu obvladovanja in človekove moči in gospodarjenja". T. Sajevic navaja nekaj primerov:
L.J. Kunčič v članku "Biotehnološki eksperiment in recesija" (SP, Delo, 17.1.2009) piše o privatizaciji znanstvene datoteke o genih Islandcev.
S.J. Erlingson se sprašuje: Kaj je z znanstveniki poslovneži, kako financirati npr. temeljne medicinske raziskave in se izogniti komercialnim interesom? Pravi, da so znanstveniki, naravoslovci najbolj politično naivni izobraženci, ne zanimajo jih družbene posledice raziskav, večkrat so  v rokah politike in kapitala, a jim zaupamo, ker smo prepričani, da so nevtralni. To niso bili niti takrat, ko so še "delovali v javnih univerzitetnih laboratorijih. /.../ Danes pa je znanstveni razvoj skoraj v celoti prevzel trg".
S. Antonowitz meni, da ameriška kultura "ne pozna celovite vizije o družbi", ne spoštuje mišljenja, razen praktičnega. Zato je izobraževanje neuspešno, učenec "posluša predavanja iz predmeta, ki vodijo k preizkusu znanja, pridobivanja kreditnih točk /.../ in skoraj ničesar ne osvoji". Stanje na univerzah se slabša, ocenjevanje in točkovanje (profesorjev, op. B.M.)  spodbuja konkurenco med profesorji, kar jim škoduje. Nimajo vizije, kakšno naj bi bilo izobraževanje, malo vedo o poučevanju, zato se je tudi "akademsko, intelektualno področje spridilo", ni vizije "kaj je izobražena javnost". Glej: Vrnite nam malomeščane, to malo buržoazijo. Stanley Aronowitz, sociolog, sindikalist in aktivist. Intervju. Ičo Vidmar.  Objektiv, Dnevnik, 7.3.2009, na učitelji in drugo osebje / teachers .
Uvodničar končuje s Pirjevcem, da "novo razmerje do sveta, do stvari in do sebe človek razvije le, če ga stvari" (in ljudje) "ne privlačijo zgolj kot predmet uporabe in področje vsiljevanja njegove obvladovalne moči". (Glej knjigo predavanj  D. Pirjevca (na FF UL, op. B.M.) v št.l. 1975/1975.)

Današnja ideologija je dezorientacija. Alain Baidou, filozof. J. Krečič,  Sobotna priloga, Delo, 21.3.2009
A. Baidou je profesor v Parizu na College International de Philosophie in častni profesor na  Ecole Normal Superiere. Njegova dela so prevedena tudi v slovenščino. Njegovo življenje je zaznamoval maj 1968, bil  je tudi med udeleženeci nedavnega posveta o komunizmu v Londonu. Tam je dejal, da ideja komunizma odpira možnost za radikalen prelom z obstoječim, za nov začetek, za možnost dogodka. Presenečen je bil z dobrim odzivom poslušalcev, ki kaže na nov interes za radikalno filozofijo in da sicer nasprotujoči si filozofi "komunizem jemljejo v pozitivnem smislu".
 Ljudje so v konkretni situaciji namreč zmedeni, k temu prispevajo tudi mediji.  Med hladno vojno je bilo bolj jasno, imeli  smo kapitalizem in socializem. Imamo veliko izkušenj z državo, kapitalistično, socialistično ali neokolonialistično, zdaj je treba zastaviti stvari drugače, ne s pozicije moči. Po Platonu navaja štiri procese resnice: znanost, politiko, umetnost in ljubezen. Ta proces deli na: dogodek, organizacijo konsekvenc, konstrukcijo generičnega niza, pojav novega subjekta.

"Prihodnost bo komunistična ali socialistična!" M. Štefančič, Mladina, 20.3.2009
Seminar o komunizmu, ki ga je (13.-15.3.2009 na University of London) organiziral S. Žižek, je bil filozofski Woodstock. Ra rock koncert konec šestdesetih je bil odgovor na atentate (P. Lumumba, dva Kennedya, M. Luter King, Malcolm X., C. Guevara), vojne (Kongo, Vietnam, Alžirija, Nigerija), invazije (Praga), študentske upore (leto '86), protestne samosežige, križarske pogrome (Indonezija, JAR), policijsko nasilje, kubansko raketno krizo, izgradnjo berlinskega zidu... Seminar O ideji komunizma pa je bil odgovor na pokole nedolžnih po padcu berlinskega zidu, povampirjeni svobodni kapital, neoliberalne šoke, ki so pripeljali do 11.septembra, vojne proti terorju, invazije na Irak, zloma finančnih trgov, recesije in gospodarske krize...
Na Woodstocku so bili med rock stars  Jefferson Airplane, Grateful Dead, Joan baez, Who, JoeCocker ... Janis Joplin in Jimi Hendrix.
V Londonu so bile glavne zvezde J. Balso, A. Baidu, B. Bosteels, T. Eagelton, P. Hallward, M. Hardt, T. Negri, J. Ranciere, A. Russo, A. Toscano, G. Vattimo in S. Žižek "superstar". Bilo je 800 navdušenih udeležencev. Štanti so se šibili pod knjigami Marxa, Engelsa, Lenina, Trockega, Bakunina, Buharina, Gramscija, R. Luxemburg in omenjenih predavateljev.

J. Balso je opozorila, da kriza prinaša slepe ulice hujše od kapitalizma. S. Žižek je dejal, da je komunizem tekmec socializma. Udeleženci so zastavljali tudi vprašanje o kognitivnem "proletariatu", ki naj bi bil grobar kapitalizma.
M. Štefančič povzema prispevke predavateljev in končuje z oceno, da je seminar spominjal na "famozna Žižkova predavanja iz osemdesetih, recimo v Gallusovi dvorani" (v CD v Lj., op. B.M.) ista publika, "iste face, isti kostumi, isti slog, iste reakcije". Sredi osemdesetih, "ko je komunizem crkaval, smo mislili, da smo za zahodom, toda v resnici smo bili 25 let pred njim. Zdaj nas je končno ujel."

Raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT v Evropi  - 6. april 2009
Sporočilo Evropske komisije "Strategija za raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT v Evropi: kako do izboljšav?" (COM(2009) 116 konč.) dobite v PDF formatu na naslovu <http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0116:FIN:SL:PDF>

Sprememba vodstva Direktorata za informacijsko družbo  - 26. marec 2009
Vlada RS je 26.3. 2009 razrešila Andreja Flogieja s položaja generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo MVZT.
Imenovala je dr. Davorko Šel za vršilko dolžnosti generalne direktorice tega direktorata  in sicer s 1. 4.2009 do imenovanja generalnega direktorja, vendar največ za dobo šestih mesecev.

V.d. direktorice Pedagoškega inštituta - 26. marec 2009 
Vlada RS je 26. 3. 2009 dala soglasje k imenovanju vršilke dolžnosti direktorice Pedagoškega inštituta dr. Mojce Štraus, za čas od 1. 4. 2009 do imenovanja novega direktorja, vendar največ za dobo enega leta.
 

InJo nagrada 2009 – Tekmovanje za naj študentski prispevek o inovativnosti
Z namenom spodbujanja inovacijskega novinarstva ter ozaveščanja o inovativnosti Ljubljanski univerzitetni inkubator razpisuje tekmovanje za naj študentski prispevek o inovativnosti! Vabljeni študentje vseh študijskih smeri, ki vas veseli poročanje o inovacijah in menite, da znate biti izvirni, drugačni, inovativni! 
Rok za oddajo prijav oz. prispevkov je 27. marec 2009, slavnostna podelitev nagrad bo potekala 15. aprila 2009 v sklopu InCo konference 2009 - Konference o inovacijskem komuniciranju, ki jo organizira Vibacom.   Nagrada  je plačana kotizacija za udeležbo na »IJ-6 Šesti konferenci o inovacijskem novinarstvu« na Stanfordski univerzi v ZDA v maju leta 2009 ter s konferenco povezani stroški potovanja in bivanja, ki jo prispeva LUI. 
Prispevke z dokazilom o študentskem statusu pošljite na elektronski naslov tina.cok@lui.uni-lj.si ali na naslov LUI d.o.o., Vojkova 63, 1000 Ljubljana. Pokličite nas na telefon 01/6203 480, pišite nam ali se osebno oglasite in povezali vas bomo z inovatorji ter dali vse informacije o tekmovanju.
Več o tekmovanju in kriterijih dobite na spletnem naslovu www.lui.si/projekti/inovacijsko_novinarstvo/   .

O komunizmu v času krize kapitalizma. B. Kstelic, Dnevnik, 16.3.2009
Na kolidžu Birkbeck v Londonu so filozofi in večinoma mladi levičarji razpravljali o komunističnem gibanju kot alternativi.
Slavoj Žižek je dejal: "Danes je potrebno bolj radikalno izpraševanje - to je srečanje, ki se ukvarjajo s komunizmom kot politični konceptom in zagovarjajo, od Platona naprej, /.../ tezo: da je komunizem edina politična ideja, vredna filozofa". Meni, da je današnji globalni kapitalizem ciničen, saj velja za najboljši možen svet, je pa (le) najmanj slab. Prepričal bi nas rad, po Fukuyami, da je zgodovine konec. Kapitalistična ureditev bo preživela s pomočjo avtoritarne države, v sistemu, ki ga bo imenovals socializem. .
Italijanski radikalni marksist Antonio Negri (76) verjame, da lahko smao komunizem ustvari nov svet. Etika komunizma je boj proti državi, boj proti odtujitvi in izkoriščanju.
Alain Baidu, francoski nasprotnik liberalne demokracije in kapitalizma,  je dejal, da je "komunistična hipoteza še vedno dobra".
Najprej se mora opravičiti liberalno demokratski model. J.K., Delo, 14.3.2009
Na konferenci o komunizmu v Londonu je sodelovala vrsta zvenečih imen svetovne teorije. Skupni imenovalec je bil, kot je rekel A. Baidu, prepričanje, da danes obstaja "pozitivna uporaba" besede "komunizem". Stari modeli komunizma so "zaznamovani  tudi s strahotami".
S. Žižek je kritiziral ideologijo, da je treba zdaj urepati, ne pa filozofirati. "Imamo čas za razmišljanje", ponudimo le "znoj in kri težkega teoretskega dela". Danes se opravičuje liberalno demokratični sistem, je dejal. Katastrofe povezane s komunizmom, pa lahko zbrani filozofi premislijo in razložijo bolje kot liberalci ter konservativci.
M. Hardt (soavtor knjige Imperij) je dejal, da kapitalizem danes prisvaja produkte kreativnosti in (skupnega) dela, ideje, informacije, vednosti, družbena razmerja itd.

Izvajanje Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - poročilo za leto 2008 - 16. marec 2009
Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljeno Skupno letno poročilo o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja za leto 2008 - glej  <http://www.gov.si/arhiv-cns/index-arhiv-cns.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=a08&url=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/a441e95229d260fdc12575770050bf0a?OpenDocument>

Slovenija odslej intenzivno o vključitvi v projekt EAIR. STA, splet,  sobota, 7. marec 2009
Minister G. Golobič je v Bruslju napovedal, da bo bolj sodelovala v izgradnji evropske infrastrukture za opazovanje okolja, bank genetskih podatkov in superračunalnikov.

Janez Potočnik, evropski komisar. Verjamem, da lahko gradim na pridobljenem znanju in zaupanju. J. Kontler - Salamon. Sobotna priloga, Delo, 14.3.2009
J. Potočnik, komisar za znanost in raziskave v Evropski komisiji (EC, organ EU, op. B.M.) je na povabilo ministra G. Golobiča na uradnem obisku v Sloveniji. Pol leta pred koncem mandata govori o svojem delu in (politični) prihodnosti.
Potrebo je utrditi odnos v trikotniku: znanost, javnost, politika. Ljudje zaupajo znanosti, zato imajo raziskovalci "priložnost in odgovornost, da poljudno predstavljajo znanost". Primer je predavanje Romana Jerale v državnem zboru RS, nad katerim je bil navdušen. Družba kot celota je lahko znanosti in vlaganju vanjo bolj ali manj naklonjena. Iz svojih izkušenj ve, da lahko minister ali komisar načneta določeno vprašanje, pa je njegova rešitev odvisna še od drugih, ki odločajo npr. o državnih spodbudah in davčnih olajšavah, socialni in pokojninski politiki, javnih natečajih, finančnih instrumentih, ki so pomembna za "kvaliteto raziskovalne dejavnosti".  V ZDA so bolj pripravljeni tvegati pri vlaganjih v inovacije kot v Evropi. Primer tveganja je npr. gradnja fuzijskega reaktorja ITER.
Na vprašanje o kontinuiteti raziskovalne politike ob menjavah v komisiji odgovarja, da je ta zagotovljena sedemletnim proračunom EU, v katerem se bodo sredstva za znanost povečevala. Z vmesnimi poročili EC spremlja napredek, npr. v 7. okvirnem programu. Z njim je startal tudi evropski raziskovalni svet ERS, ki naj bi presojal in usmerjal financiranje prioritetnih raziskovalnih projektov EU. V ocenjevalnih skupinah sodelujejo tudi slovenski znanstveniki.  Vendar pa slovenska znanost  kot celota v teh programih ni uspešna.
 Strinja se z R. Jeralo, da pri nas "imamo vsekakor veliko odličnih študentov in raziskovalcev, tudi precej izvrstnih rezultatov, a celoten sistem še ni naravnan tako, da bi bila odličnost vrlima". Od 300 podeljenih štipendij za raziskovalce začetnike je le eno dobil slovenski znanstvenik, ki opravlja raziskovalno dejavnost v tujini  (Jernej Ule, zdaj raziskovalec v Cambridgeu ?, op. B.M.). Uspešne pa so institucije iz Švice, bolj kot nemške. "Dobre razmere, ki se zrcalijo v izvrstnih institucijah, ki privabljajo izvrstne profesorje in izvrstne študente  - krog je sklenjen". Takšne ugodne razmere temeljijo na tradiciji in sistematični skrbi. Slovenija bi npr. lahko redno gostila štipendiste evropskega raziskovalnega sklada.
Mlade, talentirane raziskovalce lahko pritegne tudi lokacija, regija, država celo kontinent ter svoboda, možnost neodvisnega dela, da "niso predolgo ujeti na začetnih klinih institucionalne lestve".  "Če se danes kjerkoli bije resnična globalna konkurenčna bitka, je to pri privabljanju talentov, ljudi z znanjem". 
Sedanjo krizo  bomo premagali s strukturnimi spremembami "v smeri nizkoogljičnega gospodarstva, ki temelji na znanju". V krizi podjetja običjno zmanjšajo naložbe v raziskave in razvoj, zato mora več vlagati država, iz javnih sredstev. primer je Finska  v '90 letih. EC priporoča vladam, naj povečajo vlaganja v znanost, raziskave in inovacije, in to v dokumentu, s katero se je odzvala na finančno in gospodarsko krizo.
J. Potočnik si je v preteklem mandatu prizadeval za večjo uveljavljanje znanosti, za združevanje moči in za "vzpostavitev zaupanja z raziskovalno sfero in vsemi, ki sooblikujejo politiko na tem področju". Proračun njegovega področja je bil največji od vseh v EU. Med kolegi v EC je imel dovolj razumevanja in podpore. Želi še en mandat v EC, a odločitev je v rokah slovenske vlade in bodočega predsednika EC.  Pravi, da je neprecenljiva izkušnja srečevanja z ljudmi, "ki so premikali in še premikajo svet".

Slovensko čebelarstvo med amaterizmom in profesionalizmom. Janez Gregori,  Sobotna priloga, Delo, 14.3.2009
J. Gregori, biolog in čebelar, je kritičen do načina odločanja o uporabi kemikalij v kmetijstvu in pri opravljanju čebel. Kmetijstvo ministrstvo je glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev proti zajedalski bolezni varozi lani vprašalo za mnenje upravni odbor čebelarske zveze ČZS, namesto, da bi "vzelo v bran čebelarje", ki se uspešno spopadajo s to boleznijo z naravnimi sredstvi, kot npr. v Švici.  "Res je, da je bil med člani upravnega odbora tudi kak strokovnjak s tega področja, vendar on lahko, pravzaprav mora svoje mnenje uveljavljati prek svoje znanstvene institucije in ne prek amaterskega društva." Denar davkoplačevalcev in EU se usmerja za uporabo sporne kemikalije, kar ogroža oporečnost čebeljih pridelkov.

Mali znanstvenik proti velikemu načrtu. Gensko spreminjanje.  S. Z., Mladina, 13.3.2009
Arpad Pusztai, britanski biokemik, je zapustil Madžarsko "leta 1956 med komunistično revolucijo" (op. pravilno: protikomunistično, B.M.) in doktoriral v Londonu. V škotskem Aberdenu ter v ZDA raziskoval vpliv gensko spremenjene prehrane na notranje organe. 1995 je ugotovil, da ima gensko spremenjen krompir negativne učinke na razvoj organov pri podganah, saj oslabi možgane in imunski sistem. Potem, ko je o tem spregovoril na TV in dejal, da so britanski politiki prikrivali prodajo netestirane gensko spremenjene hrane, so se začeli veliki pritiski nanj, tudi s strani predsednika vlade in akademije znanosti. Šele vključitev britanskega parlamenta mu je  omogočila nadaljevanje svobodne predstavitve ugotovitev in objavljanje člankov, npr. v reviji Lancet. S. Ewen, soavtor članka v Lancetu je zaradi pritiskov moral zapustiti univerzo v Aberdenu. V ozadju pritiskov je bil agrotehnološki velikan Monsantu.  A. Pusztai je postal zelo priljubljen v V. Britaniji, vendar se je z ženo Vrnil na madžarsko.

Golobič: Razmislek o inovativnejših ukrepih v času krize je neizbežna nuja. STA, splet,  četrtek, 12. marec 2009
Minister G. Golobič je na posvetu na GZS dejal, da je Slovenija z izrednimi finančnimi izdatki prišla do konca, zdaj so pomembne tudi inovacije v politiki in organizaciji. To pa zahteva predvsem "uporabo intelektualnega kapitala".

Golobič danes tudi med  gospodarstveniki v Postojni. STA, splet, četrtek, 12. marec 2009
Minister G. Golobič nadaljuje predstavitve razpisov za podjetja gospodarstvenikom. Slovenija je namenila 98 milijonov evrov v raziskave in razvoj. Gospodarstvo in znanost se zavedata, da morata delati z roko v roki, država pa stimulira to sodelovanje.

Polomija lizbonske strategije - dober nauk za vlado. Marko Kos.  Objektiv, Dnevnik, 7.3.2009  sobota, 7. marec 2009
M. Kos meni, da "blaginjo prebivalstva narekuje število raziskovalcev v gospodarstvu". Sprašuje se, če se z novo vlado lahko ponovi zgodba iz 2004.
V času Janševe vlade se se "odvijala bitka za določila Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa (NRRP) 2005-2010". Hrbet nam je krila "lizbonska strategija, katere cilj je povečanje konkurenčnosti evropske industrije in poudarja inovacije kot temelj napredka Evrope". A takratni minister za znanost J. Zupan, ki ni nikoli delal v gospodarstvu, te usmeritve ni podpiral, poskrbel je za proračunska sredstva za državne inštitute, zmanjšal sredstva za RIR z 1,59% BDP na 1,54% BDP in onesposobil je tehnološko agencijo TIA. M. Kos je (v časniku Finance, 2004, 2005) opozarjal predsednika vlade Janšo na napake ministra, ki kot "lakaj znanstvenega lobija" ni hotel ogroziti inštitutov. Razvite države imajo danes precej več raziskovalcev v podjetjih kot Slovenija (Finska 5x, Avstrija 2,5x več), manj jih imajo postsocialistične članice EU, kamor glede na produktivnost spadamo.
"Se bo Pahor bolje odrezal?" Je izbral pravega ministra? G. Golobič je prvi, ki ni prišel iz znanstvenih lobijev. M.K. upa, da bo Pahor razumel, da so fraze o "družbi znanja" in "odločilni vlogi znanja" brez vrednosti, če jih ne usmerja v večanje razvojne kapacitete podjetij.

Spremenimo svet. Krah neoliberalizma. M. Štefančič jr, Mladina 6.3.2009
Kaj nam bo dobiček, če pa nimamo nič od tega? Ko je bila na oblasti LDS je bila Slovenija stalno v dobičku, J. Janša je kot predsednik vlade glorificiral gospodarsko rast. Da se (nova) slovenska vlada tako neodločno odziva na krizo je kriv (njen) neoliberalizem: upajo in računajo, da se bo trg sam korigiral. Pri "LDS in SDS je  ljudem šlo na živce natanko to, kar jim gre zdaj na živce pri direktorjih, šefih korporacij - aroganca, narcizem, volja do moči, grandomanija, pohlep". Direktorji in bančniki, ki so zamočili nočejo spokati, hočejo ostati. Neoliberalizem nas zdaj panično svari, da imamo le dve možnosti: trg ali komunizem. Neoliberalci pravijo, da je zasebni sektor boljši menedžer od države; a katastrofa dokazuje ravno nasprotno, 
"Ne pustite se neoliberalcem spet prepričati, da sveta ni treba spreminjati, da se je treba  vrniti le v prejšnje stanje in da je neenakost naravno stanje človeštva". 
Ob članku fotografije s protestov, z izbranimi gesli:
Ljubljana, 26.11.2005: KAPITALIZMA SE NE DA REFORMIRATI. Za temeljne družbene spremembe!
Lyon, 6.3.2009: Ni etat ni patrons! REVOLUTION!

Michel Houellebeck in Bernard-Hanri Levy. Hudobija je strup, ki ubija, medtem ko veselje bistri in krepi. M. Podkrižnik,  Sobotna priloga, Delo, 7.3.2009
Predstavitev dveh francoskih intelektualcev, ki sta v javnosti osovražena. Skupaj sta izdala knjigo izpovedno-poetičnih  pisem Ennemis publics.

Vroči žanr. Dokumetarci. S.Rugelj,  Sobotna priloga, Delo, 7.3.2009
Med  dokumentarnimi filmi ... od "Rudija Omote do Transatlantika" ...  je nagrado vesna in Prešernovega sklada dobil Otroci s Petrička (2007), ki ga je režiral Miran Zupančič in obravnava usodo otrok, ki so bili skupaj s starši zaprti v Teharjih in so jih junija leta 1945 odpeljali v v otroško taborišče.
V  dokumentarcu The Pervert's Guide to Cinema Slavoj Žižek, najbolj znani sodobni slovenski filozof opisuje filmsko zgodovino ... do Tošeta Proeskega.
Trenutno so v Sloveniji "celovečerni dokumentarni filmi najbolj propulzivno telo domačega filma".

Zgodovina je proces izbire.  T. Lesničar Pučko, Dnevnik 12.3.2009
Zgodovina ni skrbno, objektivno popisovanje dejstev, je zapisal v knjigi Kaj je zgodovina E.H. Carr leta 1962.
Ob predstavitvi prevoda, ki je izšel pri Studia Humanitatis, je Neda Pagon dejala, da to še danes zveni bogokletno.
Oto Luthar  je dejal, da razprave o dejstvih in možnosti ločitve subjekta in objekta segajo v 30. leta 20.stol. Šele Carr je z svojstvenim, tudi humornim načinom obravnave pokazal, kako številne so že interpretacije tega, kaj naj bi dejstvo bilo in kakšne so možne interpretacije dejstev "tudi v retrospektivni luči tega, kar naj bi dejstva povzročila v nadaljevanju". Knjiga je pokopala "plemenite sanje o objektivni predstavitvi preteklosti".

Vreme: sončno. Naloga likvidacije. Ranka Ivelja. Objektiv, Sobotna priloga, Dnevnik, 14.3.2009
Komentatorka citira operacijski dnevnik bataljona JLA, ki je sončnega 23. maja 1945  izvajal dodeljeno nalogo likvidiranja narodnih izdajalcev. In besede Tita (Josipa Broza, op.B.M.) tri dni kasneje, 26.5.21945 "na slovitem balkonu na ljubljanskem trgu Zvezda" (op. balkon Univerze na Kongresnem trgu, op. B.M.): "Samo manjšemu delu izdajalcev  se bo posrečilo pobegniti" je dejal, a ta "manjšina ne bo nikdar več gledala naših čudovitih planin, naših cvetočih polj. Če pa bi se to vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo kratek čas."
Komentatorka opozarja na "politikantsko izrabljanje pretresenosti nad morijo" za promocijo projektov desnice, npr. brisanja spomina Tita.
"Lani spomladi se je zdelo, da so povojni poboji politično dokončno detabuizirani" in da ne morejo več zanetiti spopada med levico in desnico. Prejšnja vlada je poskrbela za nadaljevanje civiliziranega odkrivanja grobišč, "za nadaljevanje zgodovinskih raziskav o revolucionarnem nasilju", za ustrezen odmev teh dogajanj v šolskih programih in učbenikih in za nemoten potek kriminalistične preiskave. Po odkritju grobišča v rovu Barbara pri Hudi jami, so prizadevanja za civilizirano soočenje izpuhtela. "Slovenska politika, predvsem njen desni pol, še ni pripravljena vzeti v zakup zgodovine v vsej njeni kompleksnosti in protislovnosti".

Svetlana Makarovič. Nisem nobena ovca, da bi mi  v  uho vtetovirali latnika črede! M. Pišek,   Objektiv, Dnevnik, 14.3.2009
S. Makarovič (70), literarna umetnica, igralka, glasbenica in "budna spremljevalka premikov, zamikov in zdrsov svojega duhovnega okolja". Zase pravi, da je svobodna. "Svobodo si lahko pridobiš le sam, kar pa ni lahko" /.../ iz "svojosti oz. samosti" /.../ lahko končno začneš iskreno komunicirati z ljudmi in pojavi".
Kritična je do cerkve in tudi do nekaterih zagovornikov duhovnega razvoja, kot so Manca Košir in Janez Drnovšek. Pravi, da ima veren intelektualec "v svoji zavesti slepo pego, to je tisto nedotakljivo, kar predstavlja boga in je tabu, od tam naprej se ne razmišlja. V skladu z doktrino je grešno dvomiti in se spraševati /.../". Vsaka religija prej ali slej postane militantna, vir zla, "potem teče kri".
Teološka fakulteta je kratko malo vključena v aparat slovenskih univerz, kar je grozljivo, in iz tega sledi, da naj bi se kar smatralo, da je teologija znanost./.../ zakaj ne bi potem imeli tudi astrološke fakultete? To je vsaj veda, ki je v zgodovini veljala za znanost /.../". Je za verski pouk v šolah, "ne verouka, pač pa splošni pouk o religijah in njihovemu pomenu".
"Mnogi mladi ljudje, ki sem jih srečala v zadnjih letih so razlog, da bom lažje umrla /.../" Pri mladih se že danes čuti premik v odnosu do sveta, narave, drugih ljudi, do kulture. Dolgo živim in lahko primerjam. In ugotavljam, da se čuti napredek. Opazujem tretjo generacijo, ki začenja drugače gledati na ogrožene in drugačnost, in to  mi olepšuje zadnje obdobje".

Doktrina šoka v pravem trenutku. nr., Dnevnik, 13.3.2009
Kanadčanka Naomi Klein, znana po uspešnici No logo, v kateri je kritizirala potrošništvo, globalizem in pridobitništvo korporacij je izdala tretjo knjigo (prevedeno, pri MK) Doktrina šoka, s podnaslovom: Razmah uničevalnega kapitalizma. V njej piše o tem, kako so katastrofe privilegij za bogatenje privilegiranih. V krajši filmski obliki je tudi na Yu Tube. Knjigo bodo v Cankarjevem domu 16.3.2009 ob 19 uri predstavili pod vodstvom Rosvite Pesek: J.P. Damijan, J. Mencinger, Z. Čebašek-Travnik, S. Ziherel in I. Štuhec.

"Avtentični vodje bodo zmagovalci naslednjega gospodarskega ciklusa".  J.P., Dnevnik, 14.3.2009
Vlado Dimovski, profesor menedžmenta in organizacije EF UL je s sodelavkama napisal knjigo Avtentični vodje v učeči se družbi.
Tak vodja izhaja iz svoje osebnosti, spodbuja sodelavce, deluje pozitivno, se bori za interese podjetja, je zvest podjetju, ves čas preverja sebe. Razvije koncept in oblikuje ekipo za njegovo uresničevanje. Tako ni praznine, če kot ključni človek zapusti podjetje. Prehod vodenja z enega vodjo na drugega je zahteven projekt, v njem morajo sodelovati "predvsem tisti ljudje, ki so zvesti podjetju".
Meni, da se ob padanju deleža industrije v BDP niso spremenili vzorci vedenja in razmišljanja. Vrednote so še  egalitarne, usmerjeni smo k povprečju, država ne vlaga v izbrane projekte, zato ne pride do kritične mase. razen gradnje cest nimamo "novih velikih slovenskih podjetij".
V. Dimovski je s svojo ekipo oblikoval model FUTURE, ki vsebuje 7 elementov učeče se družbe: focused, useful, trained, unique, responsible, empowered, organized. V več podjetjih se je dobro izkazal kot katalizator sprememb.

Največje pesniško priznanje Šalamunu. pim, Dnevnik, 14.3.2009
Tomaž Šalamun je bil "vodilna figura slovenske pesniške avandgarde 80. in 70. let 20. stol. Njegov prvenec Poker predstavlja premik k radikalizaciji pesniškega modernizma. Objavil je 38 knjig poezije;  njegove pesmi so bile veliko prevajane. Zadnja desetletja je uspešno nastopal v ZDA, bil je kulturni ataše v New Yorku, kot gostujoči predavatelj je nastopal na univerzah. (Šele) leta 2000 je dobil Prešernovo nagrado, poleg drugih pa nedavno tudi priznanje festivala Struški večeri poezije.

Vzporedne zgodovine. M. Šuvaković,  Dnevnik, 10.3.2009
V nadaljevanju prispevka beograjski profesor predstavlja svoje poglede na umetnost v Sloveniji.
Omenja obdobje "temnega modernizma" (po T. Brejcu) "alpskega človeka", "transcedentalni, asketski izraz med katolištvom in protestantsvom",  z deli bratov Kralj, G. Stupice, M. Preglja, M. Sedeja, nato generacijo slikarjev, ki se formira v '60 letih: Šalamun, kapus, Gorenec, zmerni modernizem Ljubljanske grafične šole s teoretikom Z. Kržišnikom, ki je nasprotovala nastopom skupine OHO. Nato okrog leta '80 IRWIN, alternativa, filozofska dela Slavoja Žižka in Rastka Močnika, novi diskurzi "avandgardističnega eksperimenta kot umetnosti, ki je del nekih političnih spletk in prevar". V zadnjih 20 letih, ko so postali kustosi važnejši od kritikov se ustvarjajo prakse "povezane s kognitivnim kapitalizmom", katerega kriza je "postavila pod vprašaj sodobne umetniške prakse".
Popravek: Avtor priznava, da je v prejšnjem prispevku  naredil faktografsko napako, ki je emotivno prizadela pesnika Ivo Svetino. V zvezi z dogajanjem okrog njegove  pesmi Slovenska apokalipsa in poskusa  prepovedi Problemov je  M.Š. napisal, da je Svetina pisal o svojem očetu partizanu kot o "opici", kar ni točno, saj takega stiha I.S. ni napisal. Po drugi strani pa razlaga o Problemih drži, piše M.Š., vir je:  Pulzijevič, J. Šumski okrugli sud, Vjesnik, 23.4.1969.

Gospodarska kriza in brezplačno kosilo. Jože Mencinger, Mladina, 13.3.2009
J. Mencinger, FE UL in EIPF zagovarja uvedbo državljanskega dohodka (200 evrov), ki so ga predlagali znani tuiji ekonomisti in je opisan v knjigi Brezplačno kosilo za vse (ur. I. Pribac, KRT, Lj. 2004). Izhaja iz koncepta socialnega tržnega gospodarstva, v katerem so zdravstvo in izobraževanje javne in brezplačne dobrine, zagotovljena je minimalna socialna varnost državljanov.
Tehnološki napredek lahko pripelje do t.i. petinske družbe (op.: petina ljudi lahko proizvede dovolj za vse B.M.). Funkcioniranje gospodarstva zagotavlja "nenehno izmišljanje novih produktov, storitev in poklicev", podobno kot je "pobiranje listja v kasarnah"  vzdrževalo JLA. V Skandinaviji dosega delež storitev v DBP 50%, v ZDA le 30%. V razvitih državah se je delež storitev do sredine '80 let povečeval, nato upada. Pod vplivom ideologije o učinkovitosti trga in neučinkovitosti javnega sektorja dela javnega sektorja prehaja med zasebne tržne dobrine.

IMF: svet je letos v veliki depresiji. L.N., Dnevnik, 11.3.2009
Po oceni predsednika mednarodnega monetarnega sklada IMF S. Strauss-Kahna se je svetovno gospodarstvo skrčilo in mednarodna trgovina znižala najbolj po 2. sv. vojni.
Odslej  krizo lahko imenujemo "Great Recession". Slabša se svetovno finančno okolje, pada zaupanje gospodinjstev in podjetij, to skupaj ruši domače povpraševanje povsod po svetu. IMF poziva (bogate) države, naj zvišajo obseg sredstev za pomoč gospodarstvu.
Nemčija že četrti mesec manj izvaža.  Dnevnik, 11.3.2009
Nemčija z rekordnim padcem proizvodnje.  Dnevnik, 13.3.2009
ZDA letos z 9,4% stopnjo brezposelnosti.  Dnevnik, 11.3.2009
V Evropi ogroženih 4,5 milijona delovnih mest. Dnevnik, 13.3.2009

Gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju negativna. S.Z., Dnevnik, 10.3.2009
Slovenija bo v recesiji to četrtletje. av,  Dnevnik, 10.3.2009
Globine in trajanja recesije si nihče ne upa napovedati. B.M., S.Z.,   Dnevnik, 10.3.2009

Človeški potencial gradi in ohranja vrednost podjetja.  J.P., Dnevnik, 6.3.2009
V projektu časnika Zlata nit 2008 so dočili priznanja za najboljše zaposlovalce podjetja Formitas, Microsoft Slovenija in Trimo, ter Simobil (za družbeno odgovornost).
Ob tem je minister za delo I. Svetlik dejal, da ta podjetja dokazujejo, da  "z dobrim kadrom, povezanimi in motiviranimi zaposlenimi tudi gospodarska kriza ne predstavlja grožnje, temveč izziv".
V smeri tehnološkega razvoja in kakovosti dela. S.L.,  Dnevnik 7.3.2009  sobota, 7. marec 2009
Poudarek pri dvigovanju kakovosti človeških virov. Ivan Svetlik,  Dnevnik 7.3.2009  sobota, 7. marec 2009
Še je prostor za boljšo komunikacijo z zaposlenimi. pj.    Dnevnik 7.3.2009  sobota, 7. marec 2009
Organizacijska klima in njen pomen za podjetje. A. Sabadin, B. Bajc,    Dnevnik 7.3.2009  sobota, 7. marec 2009
Trikotnik IN-Č-TR dobiva notranjo moč. M. Makovec Brenčič, M. Rašković,   Dnevnik 7.3.2009 sobota, 7. marec 2009  
Uspešna podjetja razvijajo povezanost inovacij, človeških virov in  trženja.

Znanstveniki začeli biti plat zvona. B.M., Dnevnik, 11.3.2009
2000 znanstvenikov iz 80 držav je na konferenci v Koebenhavnu opozorilo, da so podnebne razmere še slabše, kot je ugotovilo poročilo IPCC pred dvema letoma.
Protestniki Greenpeaca iz 20 evropskih držav pa so opozorili v Bruslju zbrane finančne ministre, da  se pri podnebni krizi ne sme ponoviti našaka, ko se voditelji niso pravočasno odzvali na očitne znake finančne krize.

Problem z depoji. nr, Dnevnik 11.3.2009
Zaradi arheoloških izkopavanj na trasah avtocest je bilo zbrano veliko gradiva, ki je shranjeno v premajhnih muzejskih depojih v celju, na Ptuju, v Murski Soboti in Brežicah.
Arheološki ostanki z najdišča NUK II v Ljubljani še niso konservirani, za to "ni bilo niti denarja niti zanimanja", najdišče pa je bilo zaščiteno (na sliki terenska dela).

IMF: Ukrepi primerni, pokojninski sistem ne. B.H., Dnevnik, 12.3.2009
A. Spilimbergo, predstavnik IMF je v glavnem ugodno ocenil  odziv vlade RS na krizo Mešano mnenje ima glede spodbud za krajši delovni čast in za raziskave in razvoj, zaradi težav pri nadzoru porabe. Predlaga preveritev meril za pridobitev sredstev. V javnem sektorju je treba izboljšati učinkovitost in nadzorovati stroške. Reformirati je treba trg dela, bolj prožen sistem plač in zagotoviti skladnost obljubljenih pokojnin s sredstvi.  Spremenili naj bi vezanost pokojnin na plače in nadaljevati reformo drugega stebra.

Ravnanje ljubljanske univerze lahko odpodi morebitne bodoče dobrotnike?  Čigava je v resnici Knafljeva ustanova na Dunaju? J.K.S., Delo,  četrtek, 5. marec 2009
Leta 1671 je Luka Knafelj z oporoko zapustil stavbo v središču Dunaja v korist študentom s tedanje Kranjske. Kasneje je z zapuščino upravljala UL, pred 19 leti pa jo je dala v upravljanje Mohorjevi družbi, ki je vpisana v zemljiški knjigi kot zakupnik za 99 let. V stavbi ima prostore tudi Slovenski znanstveni inštitut. Ta je od dolgoletnega kuratorja ustanove Antona Levsteka nedavno dobil poziv, naj uredi vprašanje najemnine, sicer se bo moral izseliti. V pogovoru je A. Levstek dejal, da je bilo z nekdanjim ministrom Marinčkom dogovorjeno, da najemnine ne bodo plačevali 10 let. Trenutno MVZT ugotavlja, kdaj bo potrebno začeti plačevati najemnino.  Direktor inštituta Vincenc Rašjp pravi, da se je ustanova spremenila v "avstrijsko zasebno ustanovo". Postavlja se vprašanje, ali jo je možno spet spremeniti v javno, saj sicer lahko prihodki od stavbe odtekajo drugam, ne v korist (slovenskih) študentov.
J.K.S. se na koncu daljšega članka o zgodovini in problemih Knafljeve ustanove sprašuje, če bi  morebitni novi dobrotnik namenil svoje premoženje rojakom, ki "ne znajo ohraniti tako edinstvene ustanove kot je Knafljeva".

Zakaj ženske nagrade v znanosti. Tamara Lah Turnšek, Delo,   četrtek, 5. marec 2009  
Predsednica komisije za uveljavitev žensk v znanosti pri MVZT piše o vprašanjih povezanih z nagrado za mlade doktorantke, ki jo sponzorira L'Oreal.
Že 1906 je na graški univerzi doktorirala prva Slovenka Marija Urbas. Danes je med vodji raziskovalnih programov in oddelkov na inštitutih 25% žensk, precej manj jih je v odborih, ki odločajo o denarju, npr. ARRS. Malo je žensk med člani SAZI in Zoisovimi nagrajenci, tudi univerze so bolj konservativne po sestavi rednih profesorjev, kljub dvema rektoricama (L.Čok, prejšnja rektorica UP in A. Kocijančič, UL, op. B.M.).
Človeški viri so vedno pomembnejši, sedanja kriza je priložnost za nove ideje. Tudi žensk? A kriza je tudi strah pred negotovostjo, pospešuje agresivnost, kar ni ženska odlika. Od mladih znanstvenic T.L.T. pričakuje, da bodo predstavile svoje dosežke na področjih fizike, matematike, informatike, nanotehnologij, materialov...  Te dosežke bi morali izkoristiti za večanje dodane vrednosti, ne na tujem. Sprašuje  se, ob omenjenem tujem sponzorju, če sami ne zmoremo take vrste nacionalne nagrade.

Podoktorsko izobraževanje pred družino. Nataša Obermajer. Intervju. J.K.S., Delo,  četrtek, 5. marec 2009
Enoletno štipendijo za ženske v znanosti so dolile letos Nataša Obermajer, Paula Pankrac in Tina Šmuc.
N. Obermajer (28) je med študijem farmacije (FFA UL) dobila več priznanj. Bila je mlada raziskovalka, nedavno je doktorirala, dela na IJS, delala bo tudi na fakulteti. Primarno zanje je, kje bodo dobri pogoji za raziskovalno delo.  Govori o svojem študiju in raziskovalnem delu. Meni, da na slabše napredovanje žensk vpliva tudi usklajevanje družine in znanstvene kariere.

Novi doktorji znanosti. Delo,  četrtek, 5. marec 2009
Na UM in Ul so promovirali 8 doktorjev in 12 doktoric znanosti.
UM: FF 2, FKKT 2, FG 1, FS 1, MF 1.
UL: MF 8, FKKT 3.

Pri Znanstveni založbi FF nove knjige, revije in zborniki. STA, splet,  četrtek, 5. marec 2009
FF UL je izdala  nove številke geografske in umetnostne revije in nove knjige o geografiji, arheologiji, angleškem in slovenskem jeziku, govoru, ruski zgodovini ter tudi spominski zbornik o zgodaj preminulemu etnologu in kulturnem antropologu Borutu Brumnu, profesorju FF UL.

Kemijski inštitut za strukturne spremembe v znanstveni sferi. STA, splet,  četrtek, 5. marec 2009
Ob obisku ministra G. Golobiča je direktor KI Ljubljana J. Jamnik poudaril, da slovenska znanstvena sfera potrebuje spremembe, velike projekte in podporo centrom odličnosti. G. Golobič je dejal, da bo razpis za centre odličnosti letos največji razpis ministrstva (MVZT). Rebalans proračuna predvideva več denarja za znanost in raziskovanje kot v prejšnjih letih. Predvidevajo tudi sredstva za sofinanciranje evropskih projektov.
V prvih 100 dneh so na MVZT ugotavljali stanje na področju in se reorganizirali. Končuje se ločevanje direktorata za znanost in direktorata za visoko šolstvo.

Na svetu za znanost zaradi nesklepčnosti le neformalna razprava. STA, splet,  četrtek, 5. marec 2009
Vladnemu Svetu za znanost in tehnologijo je izvajanje nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa predstavil F. Gider, Javna agencija za tehnološki razvoj (TIA). Udeležbo je opravičil minister G. Golobič. Člani sveta bodo o predlogih glasovali korespondenčno.

"Od naložb v raziskave nas kriza ne sme odvrniti." K.Ž. Delo,  ponedeljek, 2. marec 2009
Podjetje BIA Separations se seli iz Ljubljane v Ajdovščino; tam so postavili temeljni kamen za nove raziskovalne in poslovne prostore ter  biotehnološki inkubator UNG. Minister G.  Golobič je ob tem dejal, da je to pomembno za razvoj UNG.
J. Potočnik, komisar EU je dejal, da je podjetje primer prenašanja raziskovanja in tehnologije v slovenski in evropski prostor. Pohvalil je rebalans proračuna, v katerem se povečujejo sredstva za raziskovanje in razvoj.

Kriza bo Slovenijo močno prizadela. Dušan Mramor. Mladina 27.2.2009
D. Mramor, dekan EF UL piše, da je gospodarska kriza od konca 2007 osrednja tema pogovorov kolegov na fakulteti. Tam so organizirali tudi tri posvete o tem.
V prejšnjih letih je z nekaterimi kolegi opozarjali, da najbrž ne držijo teorije (iz takratnih učbenikov), da se ljudje obnašajo racionalno, da podjetja poslujejo za maksimiziranje premoženja lastnikov ipd. Ker so trdili, da taki modeli vodijo v neustrezne odločitve so imeli "težave z objavo izsledkov (eden od člankov je bil objavljen skoraj 9 let potem, ko je bil napisan)".
Danes večina (kolegov) meni, da so v  tržnem gospodarstvu nastale anomalije, predvsem v finančnem sistemu, kjer regulacija ni sledila razvoju novih finančnih produktov. Z ustreznimi državnimi ukrepi bo treba odpraviti posledice in zagotoviti dolgoročni razvoj. Zaradi usmerjenosti slovenskega gospodarstva v izvoz industrijska proizvodnja upada. Meni, da je ključna vloga vlade, da prilagodi stroške t.i. družbene nadstavbe in storitev podjetij, ki so pod državnim nadzorom. Razen subvencij za skrajšanje delovnega časa in odložitve povišanja plač v javnem sektorju ne vidi bistvenih ukrepov naše vlade.

Dr. Josip Rastko Močnik. Intervju.  M.H., Mladina 27.2.2009    petek, 27. februar 2009
R. Močnik, sociolog, diplomiral 1968 na FF UL iz sociologije in svetovne književnosti, v 1969-1970 na podiplomskem študiju v Parizu. V letih  1968-1970 je bil časnikar, od 1970 je zaposlen na FF UL, kjer je od 1997 redni profesor sociologije kulture.  Raziskuje teorije ideologije, diskurzov, psihoanalizo, semiotiko, epistemologijo humanitičnih in družbenih ved in je prevajalec in avtor večih knjig. Pogovor o vzrokih in posledicah krize.
Meni, da je kapitalizem lov na ekstraprofit. Z Reaganom in Thacerjevo je nastala koalicija med velikim kapitalom, visokim managementom in političnimi vrhovi. Politiko neoliberalizma so "vodili iz ZDA pod krinko globalizacije in prostega pretoka blaga, kapitala in storitev". Kapitalizem si tehnološko prednost zagotavlja z vlaganji v znanost, kjer je država najpomembnejši vlagatelj; "ni vzdržen, saj uničuje planet".
Na vprašanje, ali sploh še razumemo avtorje, ki se ukvarjajo s protislovni družbenega razvoja pravi, da je problem branje (teorije), tudi Marxa in A. Smitha. "Celotni šolski sistem, od srednje šole do univerze, preganja teorijo". V gimnazijah je med obveznim čtivom le leposlovje.
R.Močnik piše o kognitivnem kapitalizmu, ki temelji na znanju, saj kognitivni delavec nosi produkcijska sredstva v glavi. Ta "novi proletariat, ki danes proizvaja največji del vrednosti, znanstveniki, dizajnerji, izumitelji, mora na trg delovne sile", v to ga silijo predpisi. Posredniki, ki jih ščitijo pravni sistem države EU in mednardone trgovisnke organizacija, pobirajo rento od njihovega dela. Ta novi proletariat si mora izbojevati svoje pravice "od spodaj navzgor. Tudi demokratične!" Ker ima glavno besedo kapital, so ljudje atomizirani, osamljeni, v času največjega razvoja komunikacijskih sredstev.
Edini resni dejavnik v Sloveniji so sindikati, ki jim je "uspelo ustaviti Janševe radikalne neoliberalne reforme". Obstajajo podlage za solidarnost industrijskih in kognitivnih delavcev.  Naši kapitalisti niso podjetniki, ne razvijajo tehnologije, ukvarjajo se s pravno-finančnimi posli. Delovanje tovarn omogočajo "delavci, inženirji, organizatorji proizvodnje, komercilisti". Ključna je vloga menedžerjev, zato jih podkupujejo (s plačami, op. B.M.), da ne bi prestopili na stran delavskega razreda.
Kriza se bo končala z novim produkcijskim načinom, v okviru kapitalizma ali zunaj njega. Parazitarni odnosi se bodo morali nehati, "povečati se bo morala avtonomija neposrednega proizvajalca".
Našo vlado je treba prisiliti, s spremembo javnega mnenja, da se loti sprememb. "Resna politika se dogaja zunaj parlamenta in zunaj strank". Stranke imajo plitvo intelektualno ozadje. Resni premisleki o družbi in svetu se dogajajo na obrobju, v Rogu, na Metelkovi v marginalnih centrih in medijih. naši (desni) razumniki so "birokracija ideoloških aparatov prejšnjega režima", preusmerjena v nacionalizem. Svoj veliki trenutek je doživela "tik pred osamosvojitvijo, potem pa jo je politika zavrgla", zdaj so frustrirani. Ta arhaičen sloj "še vedno diktira politike opismenjevanja v šolskem sistemu, blokira kulturno, umetnostno, intelektualno produkcijo". Ni  več naroda, vsi smo individualisti, imamo "nacionalne države", ki delujejo v korist mednarodnega kapitala.

Umetnost, ki počne še kaj drugega, kot le sedi na svoji riti v muzeju. Kaj je videl...Kostja Gatnik.  V.U., Nedelo, 1.3.2009
K. Gatnik, avtor kultne zbirke stripov Magna Purga, je v svoji knjigi: Kaj sem videl 1968-2008 predstvail 40 let svojega dela.
Kot otrok je imel vedno dovolj papirja za čečkanje, risal je in pisal ter zelo rad bral. Na ALU UL je med profesorji najbolj cenil Marija Preglja. "Bil je odprt človek, nič ni imel proti stripom. Z njim se je dalo pogovarjati in bil je za hece. najznačilnejše zanj pa je bilo, da je po koncu predavanja rekel, da moramo za domačo nalogo ugotoviti, kaj vse se je zlagal. Preprost, a učinkovit trik". Nikoli ga niso uleji na laži, študentje je le sprovociral. Med študijem je umrl. "Od njega smo bili /.../ tako zdivjani, da potem tako rekoč nismo priznavali nobene druge avtoritete. Imeli pa smo G. Stupico in N. Omerzo in M. Sedeja". na koncu študija je prešel k Z. Didku.
JLA (vojsko) je zapustil po dveh mesecih zaradi "nevrotsko deviirane ličnosti" in zatem postavil razstavo v Ljubljani. Dobil je nagradi Zlata ptica in "7 sekretarjev SKOJ", hkrati kot M. Gržinič in Mate Parlov. "Tisti sistem ni bil takozadrt, kot ga nekateri zdaj predstvaljajo, in sploh ni bilo vse slabše kot zdaj. Še v  tisti nesrečni armadi se je dalo z nekaterimi nadrejenimi čisto normalno pogovarjati".
Pomembno je, da gre umetnost med ljudi, da ni na piedestalu, pravi. Pri umetnosti, ne le likovni pričakuje "vsaj košček originalne misli tistega, ki jo je ustvaril. Ne maram umetnosti po receptu. Jahanje na teoriji je zame preveč brezosebno".

Ljubljanski univerzitetni inkubator vabi na debato Inovativnost in poročanje,  o inovacijskem novinarstvu in poročanju
v četrtek, 12. marca 2009, ob 19. uri v Kiberpipi, na Kersnikovi 6,  Ljubljana.   Sodelujejo:
Violeta Bulc, Vibacom; Sašo Dolenc, spletni časopis Kvarkadabra; Peter Frankl,  časopis Finance; Andraž Tori,  podjetje Zemant in Ljubljanski univerzitetni inkubator.
'Inovativnost in poročanje' je spremljevalna aktivnost Tekmovanja za naj študentski prispevek o inovativnosti. Več informaciji o tekmovanju in nagradi na http://www.lui.si/projekti/inovacijsko_novinarstvo/. Udeležbo lahko potrdite preko Facebook grupe LUI Slovenia ali po elektronski pošti na info@lui.si. 

Predavanja pred zasedanjem parlamenta. J.P.,  Dnevnik, 28.2.2009
Poslanci državnega zbora bodo vsak mesec enkrat pred zasedanjem poslušali predavanja v okviru projekta Znanje žanje. Prvo predavanje - o sintezni biologiji - bo poslušal tudi J. Potočnik, evropski komisar za izobraževanje.

Kas za zdravstvo in kas za visoko šolstvo. Delo, petek, 27. februar 2009
Vlada je ustanovila tudi kadrovsko organizacijski svet za izbiro njenih predstavnikov v organih javnih zavodov na področju visokega šolstva, znanosti in tehnologije. V njem so: Tomaž Kalin, Zoran Mezeg, Vesna Vuk Godina, Neda Pagon in Tamara Lah Turnšek.

Sto dni vladanja, polnih nenavadnosti. M.Z., Dnevnik, 27.2.2008
Vlada se je v prvih treh mesecih spopadla s krizo, doživela prvo interpelacijo, se ukvarjala z vstopom Hrvaške v NATO in EU ipd.
Med drugim je tudi preklicala vpis Nove univerze v razvid visokošolskih zavodov in podpisala dogovor s sindikati javnih uslužbencev, po katerem so ohranili regres in preložili dvig plač na januar 2010.

Izbris ni bil naključen. Država je ravnala sistematično. dr. Dragica Wedam Lukić, nekdanja predsednica ustavnega sodišča. T.L.P. U.Š.K.,
 Objektiv, Dnevnik, 28.2.2009    sobota, 28. februar 2009
D. Wedam Lukić je profesorica na PF UL, strokovnjakinja za varstvo človekovih pravic in medicinsko pravo; od 1998 do 2007 je bila sodnica ustavnega sodišča. Tudi v razmerah, ki niso bile naklonjene reševanju problema 25.000 izbrisanih, je "ohranila osebni pogum za zagovarjanje svojih stališč in pravne države".

Vsak lahko odloča o svojem življenju. dr. Igor Pribac, filozof, bioetik.  M.L. Objektiv, Dnevnik, 28.2.2009  sobota, 28. februar 2009
I. Pribac, docent za socialno filozofijo in filozofijo zgodovine na FF UL proučuje ideje pravičnosti, enakosti, svobode in tolerance v demokratičnih družbah. Študenti FF bodo čez dve leti lahko "poslušali predavanja" iz predmeta bioetike, katerega nosilec bo. Meni, da bi moral biti član državne komisije za medicinsko etiko tudi filozof, zdaj so tam  zdravniki, pravnik, sociologinja in moralni teolog. Meni, da ima človek pravico, da odloča o svoji smrti: "Izhajam iz človekove pravice, da razpolaga s svojim življenjem in dejanje prekinitve življenja je del te pravice".

Večina je klonila pred avtoriteto. Sašo Dolenc,   Objektiv, Dnevnik, 28.2.2009
S. Milgram, profesor psihologije univerza Yale je 1961 izvedel eksperiment v katerem je dokazal velik vpliv avtoritete na ravnanje. Poskusnim osebam je "mlad znanstvenik v beli halji" dal navodilo, naj z vedno močnejšimi elektro šoki "kaznuje"  "učence", ki so odgovarjali na vprašanja, ki so zahtevala spomin. Kljub (zaigramim) izrazom bolečine jih je bila 60% pripravljena podrediti (znanstveni) avtoriteti in zadati tudi smrtne šoke. Le tretjina jih je odnehala in (kljub navodilom) niso bili več pripravljeni povzročati bolečine. Podrejenost avtoriteti se je še povečala, če so bile poskusne osebe del ekipe, ki je "izpraševala učenca".
 Ponovljeni poskusi v različnih deželah v zadnjih desetletjih so dali podobne rezultate. Dokazujejo, da so povprečni ljudje sposobni izvršiti "okrutno dejanje v imenu nekega višjega cilja". (Ti Miligramovi poskusi so vključeni v univerzitetne učbenike, npr. M. Ule: Socialna psihologija, FDV UL, Lj., op. B.M.)

časopis ORGANIZACIJA ZNANJA (html),
Izdaja Inštitut informacijskih znanosti IZUM, urednik Franci Pivec.
Strokovni članki, poročila, posvetovanja o vedenju, knjižnicah, bibliotekarstvu...

Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si).
Na strani http://www.dlib.si/vsebina.asp?id=zbirke so na voljo podatki o  zbirkah Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si). Zbirke so zgrajene iz digitaliziranega gradiva, ki je bilo izdano v tiskani obliki, in publikacij, ki so že nastale v elektronski obliki. dLib.si je sestavni del Europeane www.europeana.eu .  Še več, dLib.si je bil med osmimi ustanovnimi člani predhodnice Europeane, The European Library.

"Resnično verjamem, da bo ta vlada skušala dati večjo vlogo znanosti in visokemu šolstvu". (Pavle Gantar). J.K.S., Delo,  četrtek, 26. februar 2009
P. Gantar, predsednik Državnega zbora (DZ) je prvi znanstveni članek objavil leta 1074 kot asistent na današnji FDV UL (FSPN, op. B.M.), kjer je predaval (petinsko) kot docent do lani. Zdaj sledi najpomembnejšim znanstvenim dogajanjem. Zato je podprl predlog ministra G. Golobiča, oz. kanadskega profesorja Alperja, po katerem bodo enkrat mesečno pred začetkom zasedanja DZ ugledni znanstveniki predstavili en raziskovalni projekt. Prvi bo Roman Jerala, KI Ljubljana, s projektom o sistemski biologiji, s katerim je ekipa študentov UL zmagala na mednarodnem tekmovanju iGEM (na MIT ZDA.)
P. Gantar pravi, da je sicer v parlamentu precej ljudi iz akademske sfere, vendar se morajo tam prilagoditi kompromisnemu načinu odločanja. Ljudje z univerz in inštitutov so doslej vodili ministrstva za raziskovanje, tehnologijo in visoko šolstvo, vendar  "nihče ni imel politične moči, ki lahko vlado prepriča, da je treba storiti nekaj bolj radikalnega" na teh področjih. Zdaj je minister intelektualec (G. Golobič), "politično vpliven", kar je dobro za znanost in visoko šolstvo. Vlada bo letos in v prihodnjih letih v protikriznih prizadevanjih poskušala pognati v tek vse raziskovalne in razvojne potenciale.

Sodelovanje med znanjem in gospodarstvom. N.G., Delo,  četrtek, 26. februar 2009
Na konferenci: Sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalno sfero je Alenka Avberšek, GZS dejala, da pri nas primanjkuje 2500 razvojnih inženirjev.
Slavko Dolinšek, Inovacijsko-razvojni inštitut UL je predstavil koncept učeče se tovarne, s katero bi dali študentom več praktičnega znanja. Pod vodstvom profesorjev in mentorjev iz gospodarstva bi razvijali prototipni izdelek.
Znanje "stoji pred tovarno". I.V., Večer,  četrtek, 26. februar 2009
Kljub jasnim razvojnim ciljem se stvari na področju vlaganja v znanje in tehnološki razvoj le počasi premikajo.

 Projekt Eureka 2008 - ideje in inovacije mladih - poročilo  Inštituta za inovativnost in tehnologijo   - 3. marec 2009
V "Poročilu o lanskoletnih aktivnostih Inštituta za inovativnost in tehnologijo na projektu Eureka 2008 - ideje in inovacije mladih" želijo še posebej opozoriti na to, da je EU leto 2009 razglasila za evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti. Tako večletna prizadevanja mladih, mentorjev in ostalih sodelujočih pridobivajo tudi formalno priznanje. Glej <http://www.inovativnost.net/>, poročilo  v PDF:  <http://www.inovativnost.net/clanki/porocilo_eureka2008.pdf>

Ljubljanski univerzitetni inkubator vabi na debato Inovativnost in poročanje,  o inovacijskem novinarstvu in poročanju
v torek, 3. marca 2009, ob 19. uri v Kiberpipi, na Kersnikovi 6,  Ljubljana.   Sodelujejo:
Violeta Bulc, Vibacom; Sašo Dolenc, spletni časopis Kvarkadabra; Peter Frankl,  časopis Finance; Andraž Tori,  podjetje Zemant in Ljubljanski univerzitetni inkubator.
'Inovativnost in poročanje' je spremljevalna aktivnost Tekmovanja za naj študentski prispevek o inovativnosti. Več informaciji o tekmovanju in nagradi na http://www.lui.si/projekti/inovacijsko_novinarstvo/. Udeležbo lahko potrdite preko Facebook grupe LUI Slovenia ali po elektronski pošti na info@lui.si. 

Negotovi gospodarski izgledi. Š.Ž., Gorenjski glas, 27.2.2009
V. Bole in P. Rebec, Ekonomski inštitut PF (EIPF, nekdanji "Bajtov inštitut"), sta v Gospodarskih gibanjih (januar 2009) objavila napoved razvoja Slovenije v prihodnjih dveh letih. Za 2009 napovedujeta rast DBP 1,2% za 2010 pa 2,6%. Najnižja rast bo v tretjem kvartalu tega leta. Odločilna bodo gibanja v državah najpomembnejših partnericah ter gibanja cen surovin in hrane.

Svete krave, krize in paradoksi. Javna uprava. Mirko Vintar.   Objektiv, Dnevnik, 21.2.2009
M. Vintar (FU UL, op. B.M.) meni, da bo potreben drugačen pristop k reformi javne uprave kot doslej. Primer napačnega pristopa je novi sistem plač  v javnem sektorju, saj ni "dejavnik večje učinkovitosti sistema, boljših rezultatov, večje kakovosti storitev, nagrajevanja uspešnega dela itd. pač pa le merjenje moči med sindikati in vlado, povečuje uravnilovko in pritiske na proračun.
Državna uprava se je od osamosvojitve naglo širila, od 10 na 35 tisoč uradnikov (v celotnem javnem sektorju je 160.000 zapsolenih). V '90 letih se je pod vplivom "new public managementa" začelo ukinjati zahtevnejše razvojne funkcije in juh prek razpisov oddajati zunanjim izvajalcem (outsorcing). To je osiromašilo znanje v javni upravi, ki je zdaj odvisna od zunanjih izvajalcev, zlasti pravnikov iz "akademske sfere", pravniških lobijev,  ki storitve preko "peščice zasebnih inštitutov prodajajo državi". Napišejo zakon, navodila in razlage in prodajo še seminarje za uradnike, ki zakon izvajajo. Če se izkaže, da ni najboljši, ga napišejo na novo...  "namesto, da bi zakone pisala upravna in pravna stroka, kot povsod po svetu, jih pri nas pišejo praviloma "univerzitetni profesorji" kot znanstvena dela". Pri tem so lahko inovativni, posebne odgovornosti pa ne nosijo. Zaradi zapletenosti in spreminjanja je pravni sistem podoben labirintu, najboljši uradniki mu težko sledijo, pravna varnost pada, sistemi razpadajo (npr. zdravstvo, šolstvo, sodstvo, javna naročila, prevzemna zakonodaja), stroški rastejo.
"Pravna znanost na univerzah naj bi predvsem raziskovala in proučevala razvoj v svetu, ga primerjala s stanjem in normativnimi rešitvami v domači javni upravi  ter s svojimi izsledki usmerjala nadaljnji razvoj upravno/pravne stroke doma". tako bi ohranila "kritično distanco in svobodo kritike" do konkretnih rešitev, ki so pogosto politično motivirane. Če piše rešitve, "kar zakoni v prvi vrsti so, postane orodje politike". Če so v ozadju "zasebni podjetniški interesi, se pač državi slabo piše".
Kot primera navaja "nesrečni osnutek združenega raziskovalno-visokošolskega zakona", ki ga je naročil minister Zupan  in  "ustanavljanje nove univerze". Primer NU "bi moral priti v učbenike, kako lahko v majhni državi peščica ljudi z vrhunskim pravnim znanjem, ki je imela močne zveze v samem vrhu slovenske politike" za svoje zasebne interese " instrumentalizira najvišje državne organe, kot je ministrstvo za visoko šolstvo, svet za visoko šolstvo, inšpekcijske službe in celo nacionalno televizijo (Polemika, TVS, 2.2.2009).
Pri reformiranju javne uprave, ki je velik poslovni sistem, bi morali ustvariti pregled nad sistemom, opraviti funkcionalne analize sistema in uporabiti "najsodobnejše instrumente menedžmenta, ekonomije, organizacije in informatike. Nekatere sektorje in službe bi morali okrepiti, drugje zmanjšati število zaposlenih. Namesto kadrovskih menjav po političnih kriterijih bi morali vzpostaviti kompetentno in neodvisno uradništvo, "uradniške elite". Okrepiti je treba ministrstva s  strokovnjaki, ki bodo zagotavljali neodvisnost neodvisnost uprave od "monopolističnih zunanjih izvajalcev in svetovalcev ali nekaterih "svetih krav", ki se že predolgo pasejo na državnih jaslih, rezultati njihovega dela pa so porazni. "

Sprejet sveženj varčevalnih ukrepov - 19. februar 2009
Vlada RS je na seji 19. 2. 2009 na podlagi Izhodišč za pripravo rebalansa proračuna RS za 2009 ob upoštevanju parafiranega Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010 obravnavala in sprejela varčevalne ukrepe vlade kot sestavni del drugega svežnja protikriznih ukrepov, ki je povezan s predlogom Rebalansa proračuna RS za 2009 in sprejemom nadaljnjih ukrepov za odpravljanje posledic finančne krize.     
Več:  <http://193.2.236.95/dato3.nsf/OC/0902191710373/$file/sevl14.doc>
Ukrepi tudi sledijo priporočilom Evropske komisije za oživitev gospodarstva in se nanašajo na naslednja področja (izvleček. B.M.):
1. finance in likvidnost podjetij,
2. trg dela, vseživljenjsko učenje in socialna varnost, 
 a) sofinanciranje usposabljanja in izobraževanje zaposlenih in brezposelnih ter mladih (absolventov), ki šele vstopajo na trg dela.
a.  Mladim – absolventom se bo omogočilo usposabljanje na delovnem mestu za področje, na katerem študirajo.
Po dokončanem študiju v določenem roku bi te absolvente, podprli še s subvencijo za zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu.
Ukrep je ovrednoten na 3 milijone evrov.
b) prezaposlovanje delavcev na perspektivna delovna mesta ter samozaposlovanje
c) podpora razvojnim projektom, kot je npr. socialno podjetništvo .
3. Spodbujanje trajnostnega razvoja: infrastruktura – energija – okolje:
a) Energetska sanacija objektov v javni lasti
b) Širokopasovne povezave za javne ustanove
4. izboljšanje koriščenja kohezijskih sredstev.
Ob vsem navedenem bo v rebalansu in pri pripravi prihodnjih proračunov in razvojnih dokumentov zagotovljena razvojna naravnanost javnih financ in k merljivim ciljem.
Za to bodo nujne spremembe pri strukturi javnofinančnih odhodkov v smeri razvojnih prednostnih nalog in učinkovitejše črpanje sredstev EU.
Racionalizacija in prestrukturiranje javnih izdatkov se bosta nadaljevala z upoštevanjem razvojnih prioritet, predvsem s financiranjem izobraževanja in vseživljenjskega učenja, raziskav in razvoja ter infrastrukture.
Varčevalni ukrepi, ki so pripravljeni na podlagi dveh že sprejetih dokumentov, so razdeljeni v tri sklope:
1.    stroški plač, organizacijski in kadrovski ukrepi,
2.    ukrepi za zmanjšanje stroškov materialno-tehničnih pogojev za delovanje organov državne in javne uprave,
3.    varčevalni ukrepi, predlagani drugim akterjem.

Samo od blejskih kremšnit ne bomo živeli. P.K., M.Š., Gorenjska, Dnevnik, 24.2.2009
Miha Naglič (*1952) je študiral filozofijo in sociologijo v Ljubljani in Parizu, živi v Žireh, kulturni delavec in kronist Gorenjske govori o posebnostih te pokrajine in njenih ljudi.
To je dežela ikon, tudi slovenskih: Triglav, Jalovec, Bled, brezjanska Marija, Avseniki,  Elan. Za Gorenjce (gornje Kranjce) je značilno narečje, narodna noša, žganci in potice, kranjska klobasa in kislo zelje...  in tudi to, da se ne uspejo "povezati k enotnemu delovanju".
Stane Dolanc je (1987, na Jesenicah)  dejal, da bomo Slovenci še naprej železarji, proletarci, ne pa gostilničarji in natakarji. Razvoj je šel drugače, izdelovanje jekla, blaga in čevljev je preživeto, v modo je prišlo "prodajanje megle" oz. "novih finančnih produktov", kot pravi Jeseničan Jože Mencinger. Tudi M. Naglič ne verjame, da bodo Gorenjci živeli samo od kremšnit in vseh mogočih uslug, treba bo še kaj proizvajati.

Zibelka predsednika in komisarja. Gorenjske zveze. A. Lucu, A. Žavbi, Gorenjska, Dnevnik, 24.2.2009
Gorenjska je ob vsej pridnosti njenih ljudi po osamosvojitvi od vseh pokrajin najmanj  napredovala. Ima pa nekaj pomembnih ljudi.
Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora, je iz Poljanske doline prišel v debelem puloverju v Ljubljano, na Visoko šolo za politične vede, sociologijo in novinarstvo (danes FDV UL, op. B.M.), kjer je bil šef Stane Dolanc,  študirat in se v kotu "slavnega revolucionarnega kultnega lokala Šumi učil demokracije".
Blaž Kovačič, predsednik Državnega sveta je iz Škofje Loke. Janez Potočnik, evropski komisar je iz Krope, France Bučar, mislec in državotvorni buditelj (Bohinj'c, op. B.M.), Gorenjka je Milena Zupančič, igralka (iz Bohinjske Bele, op. B.M.). Tržičan je Ernest Petrič, ustavni sodnik, diplomat in profesor FDV ("med študenti je imel tudi zadnjo, a ne prvo ženo novinarko Silvestro Rogelj in sedanjega predsednika vlade B. Pahorja").
(Opomba: Poglejte, kaj o njih piše na tej spletni strani - pojdite na Prvo stran in v okenčku brskalnika Google vtipkajte priimek, nato pa iščite z "Najdi na tej strani/Find ob this page". B.M.)

Telesa ni dobro prelisičiti. Prof.dr. Marjan Simčič, strokovnjak za prehrano. N.V., Ona, 24.2.2009
Za M. Simiča, odd. za živilstvo BF UL je hrana ljubezen, eksperiment in užitek. Svojim študentom svetuje, "naj vsak dan jedo vsaj dve uri in pol (za mizo!), petkrat na dan", več antioksidantov, prave maščobe, manj prehranskih dodatkov/aditivov, "predvsem pa se več gibaj!". Izobraževanje na področju hrane je pomanjkljivo. "V šoli večina otrok ne mara biologije, kemijo pa skoraj vsi sovražijo. Zakaj? Ker v osnovni šoli težijo k ustvarjanju "znanstvenikov", a je pravzaprav vse, kar je treba narediti, navdušiti ljudi, pokazati eksperimente. Če razumeš kemijo in biologijo, boš lažje razumel tudi aditive."

Modrost je vedno tišja od prevladujočih parol. Andrej Detela, fizik in svetovljan. Intervju. T.Z.,  Ona, 24.2.2009
A. Detela, fizik z Inštituta Jožefa Stefana, ustvarja novo generacijo električnih motorjev in vozil. Na Japonskem se uspešno prodajajo njegovi motorji, primerni za pogon robotov, sodeluje z tovarno avtomobilov v Indiji. Je med pionirji na tem področju, ki bo čez 15 let prevladalo. Išče tudi nove oblike čiste energije v naravi, za katero še ni znanstvene razlage, matematičnih modelov.  "Dolga pot od začetne zamisli inovacije, pa vse do njene prodaje pa je polna psiholoških pasti. V Sloveniji smo še vedno preveč okuženi s hlapčevsko miselnostjo, da je vse kar štrli iz povprečja, nevarno". S skupino kolegov pripravlja t.i. inovacijski center pri Pivki, kjer bo šola kreativnega mišljenja, s predavatelji iz Slovenije in tujine.
V knjigi Sanje v vzhodni sobi piše o spoznanjih Indije, Japonske in Avstralije. Pravi, da je kriza "namig, da je čas za drugačno razmišljanje, da ni več čas za to, da močnejši uniči šibkejšega, ali da vsak poskuša grabiti na svoj kup". Nasprotuje zahodnemu racionalizmu, ki poskuša vse obvladovati. Dalajlama zna zrelo prenašati javno funkcijo, deležen je bil najboljše duhovne izobrazbe, "ima pa tudi zahodno znanstveno izkušnjo, spoštuje trezni racionalni um". Zaradi tega ga poslušajo tudi na Zahodu.
 "Pametni politiki poslušajo modrece - pa ne samo ozkega kroga, temveč celotno civilno družbo". Znajo "prisluhniti, kajti modrost je vedno tišja od prevladujočih parol."

Vlaganja v znanost in razvoj med krizo ne smejo zamreti. N.O., Dnevnik, 19.2.2009
Minister G. Golobič je s sodelavci predstavil severnoprimorskim gospodarstvenikom 150 milijonov vredne razpise za vlaganje v tehnološki razvoj.
Podjetje Instrumentation Technologies še vedno čaka na odločitev ministrstva o včlanitvi Slovenije v izgradnjo pospeševalnika FAIR v Dortmundu. Minister Golobič je dejal, da bodo pred odločitvijo pridobili še stališče s strani znanosti - kjer je manj zanimanja kot v gospodarstvu - in sveta za znanost in tehnologijo.
 

Zoisova nagrada, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti RS in Puhovo priznanje v letu 2009 - javni razpis - 17. februar 2009
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavlja "Javni razpis za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje v letu 2009". Datum zaključka je 24. april 2008.    Glej <http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=874>

Potočnik ne bo evroposlanec. T.S., Delo, 21.2.2009
Janez Potočnik bo še naprej ostal komisar (za raziskovanje) v Evropski komisiji, če bo tako želela vlada. zanikal je novico, da naj bi kandidiral na volitvah v Evropski parlament.

Skupaj z Brazilci si je treba prizadevati za podporo EU. S.R.P., Delo, 21.2.2009
Veleposlanica Brazilije D.V. Barenboim je na obisku na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani dejala, da je sodelovanje v znanosti pomembno za gospodarstvo obeh držav.

Če smo res vsi na isti ladji, imamo tudi isto kuhinjo. Delo, 7. februarja. Branko Gerič, PP 29,  Sobotna priloga, Delo, 21.2.2009
Bralec se odziva na intervju z I. Svetlikom, ki je dejal, da plače menedžerjev niso ekonomski, kvečjemu simbolni problem. Vendar pa je kriza pokazala, da so bili mnogi dobro plačani "nesposobni v smislu uresničevanja družbenih interesov", zato pa toliko bolj za "doseganje osebnih ciljev" ni polnjenje žepov z davkoplačevalskim denarjem, ki so plačevali tudi varnostne službe zanje. Milijarde dolarjev, evrov funtov ipd. s katerimi si (ne)odgovorni kupujejo čas, ne dajejo slutiti scenarija, da bo denar produktivno porabljen. Če hočemo preseči razmere, je treba poslušati druge, tiste, ki "od nekdaj menijo, da denar in gospodarstvo ne moreta biti cilj, ampak sredstvo". Seveda tega preskoka niso sposobni ljudje, kot je nekdanji "minister za znanost" (J.Zupan, op. B.M.),  "neustrezen celo prejšnji vladni garnituri", , ki je menil, da mu Noam Chomsky ne more povedati nič zanimivega.

Hudo bolni ne prinašajo dobička. Prof. dr. Dušan Keber. M.H., Objektiv, Dnevnik, 21.2.2009
D. Keber je svetovalec v UKC Ljubljana in profesor na MF UL ter svetovalec raznih držav pri zdravstvenih reformah.
Govori o privatizaciji in komercializaciji zdravstva in farmacije. Sprašuje se ali proces privatizacije koristi državljanov in meni, da gre predvsem za interes zdravnikov. (Novinarka pravi, da "po besedah J. Balažica današnji študentje medicine izjavljajo, da študirajo medicino zaradi dobrih možnosti zaslužka.) Izkušnje Avstralije, Nove Zelandije, Čila in vzhodnoevropskih držav kažejo, da s tem državljani niso na boljšem, "storitve so se podražile,  kakovost je ostala enaka, neenakost državljanov se je povečala". Slabost javnih sistemov zdravstva je nespodbudno nagrajevanje javnih uslužbencev, zdravnikov, zato so koncesionarji najbolj sprejemljiva oblika zasebništva. D. Keber je prepričan, da "zasebniki želijo negovati vrednote, ki os značilne za zdravniški poklic", vendar pa jih "želja po dobičku" postavlja v konflikt s temi vrednotami.  Zaradi tega je potreben večji nadzor države in ločevanje javnega in zasebnega sektorja. V Franciji, Kanadi, skandinavskih državah, Nemčiji, Novi Zelandiji in Avstraliji  imajo natančno regulacijo in države ne zmanjšuje svoje vloge "pri zagotavljanju kakovostnega in za vse dostopnega zdravstvenega varstva".

Umetnost je zasebna težava. Goran Marković, režiser. P. Maličev, Sobotna priloga, Delo, 21.2.2009
G. Marković je bilo že v gimnaziji jasno, da bo v življenju olepševal resničnost. Izmišljal si je pripovedi, ni pisal, niti snemal. Na idejo postati režiser je prišel iz snobizma. prijatelja Srđana Karanbovića je nagovoril, da sta šla v študirat v Prago, na FAMU, kjer so bili jugoslovanski umetniki priljubljeni, predvsem pri dekletih, a "ni bila nikakršna posebna, čarobna fakulteta. Šola kot šola pač. /.../ Nobena šola iz vas ne more narediti umetnika." To dobro ve, saj je že 30 let profesor na FDU (Fakultet dramskih umetnosti v Beogradu). Lahko ponudi le znanje, obrt, navodila za uporabo posameznih veščin".
Njegov profesor na FAMU je bil Milan Kundera, pisatelj in na vprašanje, "kaj bi mi lahko kolega Marković povedali o literaturi" je odgovoril, da nič ("na drugi strani tišina"). Zaradi slovitih predavanj Kundere ("imeti takšnega profesorja je bila velika čast") se je v nekaj mesecih naučil češčine in v tem jeziku je prebral po knjigo na dan. Sicer so bili njegovi vzorniki Forman, Cervantes, J.P. Meleville, Kubrick, Kafka, Camus...
Njegov diplomski film Bez naziva je publika izžvižgala. Leta 1977 je posnel film Specialno vaspitanje, nato še filme Nacionalna klasa, Majstori, Variola vera, Tajvanska kanasta, Sabirni centar, Tito i ja, Već viđeno, Urnebesna tragedija, Kordon in dokumentarce Srbija, godina nulta. Poludeli ljudi, Nevažni junaci .
Zadnji film Turneja opisuje skupino igralcev sredi spopadov srbskih, hrvaških in bosanskih borcev v Srbski krajini.  Scenarij je napisal 1995, ko se je znašel v "kaosu, v zelo mizernem stanju, katerega povod je bila vojna v naši nekdanji državi".
"Vsi ljudje igramo", "pretežni del življenja, konvencija, skrivanje, pretvarjanje"; nemogoče je živeti v "skladnosti s tem, kar mislimo in čutimo", razen v redkih trenutkih velike bolečine, velike ljubezni, ko ne moremo skriti občutenja.   Na filmu je treba pokazati resnico, pa naj gre za osebo stališče ali analizo nekega pojava.

Učinek protikriznih ukrepov. Ekonomija. Dragiša Bošković, Sobotna priloga, Delo, 21.2.2009
V ZDA ljudje zaradi krize zmanjšujejo povpraševanje po storitvah. Z vladnimi ukrepi želijo tudi pri nas spodbuditi gospodarstvo, pa tudi porabo, kredite za stanovanja ipd.
 V času negotovosti, krize se "vsi akterji gospodarskega življenja umaknejo, zatečejo v zavetje, prelagajo sprejemanje odločitev". Za "posameznika, družine, banke in podjetja je najvarneje, da ne naredijo nič, za celotno gospodarstvo pa je lahko to usodno". Glavna naloga države v takih časih je, da odstrani čim več negotovosti "in v spopadanje s krizo tako vključi čedalje večji krog ljudi". Novice o poglabljanju krize kažejo, da ukrepi države za zdaj še niso uspeli zmanjšati negotovosti.

Regiment po cesti gre. Ervin Milharšič Hladnik. Debate. Dnevnik, 19.2.2009
"Bojte se, naj vas bo strah", je sporočajo svetovne politične in ekonomske elite že nekaj mesecev. Kriza, največja ekonomska katastrofa od 20' let 20. stoletja.
Nerodno je, piše kolumnist, "ker vsi ki govorijo o bližajočemu koncu, govorijo tako kompetentno. Ekonomisti, ki so še poleti z veseljem ponujali popolno sprostitev nadzora nad finančnimi tokovi in ukinitev socialnih funkcij države kot pogoj gospodarske rasti, zdaj vehementno razlagajo, da mora država z direktnimi vlaganji rešiti banke pred dokončnim samouničenjem".
Menda do "tistega črnega septembrskega dne, ko se je stopil svetovni finančni sistem, nihče ni vedel, da se lahko kaj takega zgodi.". To ne drži, to je izmišljotina.
Kolumnist (novinar, tudi dopisnik v več tujih državah, op. B.M.) se je pred petimi leti znašel pred betonsko zgradbo Svetovne banke in IMF v oblaku solzilca, med policijo in demonstranti, antiglobalisti, nenavadno družbo "študentov, ostarelih profesorjev, aktivistov", ki so vsi govorili, "da je podivjani kapitalizem destabiliziral vsaj tri kontinente, da svetovne banke s fiktivnim denarjem ustvarjajo iluzijo gospodarske rasti", kar ogroža eksistenco poldruge milijarde ljudi. "Mlad študent ekonomije mi je na prenosnem računalniku kazal številke" o pospešeni gospodarski rasti ob padanju mezd in podaljševanju delovnega časa. Policija je z avtobusi odvažala aretirane demonstrante, v betonski stavbi pa so "sedeli isti bankirji in ministri, ki so se pol desetletja kasneje čudili, ker je do ekonomskega kolapsa prišlo tako nenadno, nenapovedano in popolnoma nerazumljivo".
A že takrat je (bodoči) nobelovec Paul Krugman izražal dvome  o kreditni politiko in opozarjal, da je potrebno državno reguliranje, sicer bo propadel trg nepremičnin. Nobelovec Joseph Stiglitz je smešil "fundamentaliste svobodnega trga"; ni govoril z ulice, včasih je bil podpredsednik Svetovne banke in nekdanji svetovalec B. Clintona.
"Kdor  ni vedel, ni znal brati", piše E. Hladnik M. "Zakaj se jih ni slišalo? Zato, ker je strategija zastraševanja tako uspešna". Državam so takrat govorili, da bodo končale v srednjem veku, če ne ukinejo vseh barier in državno regulacijo ter znižajo cene delovne sile. "Zdaj bo konec sveta, če z zadolževanjem ne vložijo v banke tistega kapitala, ki je z deregulacijo izpuhtel v nič."
"Napovedi konca sveta gre spremljati previdno. Politiki včasih lažejo, politični ekonomisti pa ne vedo, o čem govorijo".
(Op. O stališčih navedenih avtorjev glej povzetke na učitelji in drugo osebje / teachers  in znanost, raziskovanje, razvoj, str., umetn.d. / research R&D, uporabite "Najdi na tej strani"/Find on this page". Lahko greste tudi na Prvo stran in spodaj v okenčku brskalnika Google vtipkate priimek. B.M.)

Golobič tudi celjskim gospodarstvenikom predstavil tehnološke spodbude. STA, splet,   sobota, 14. februar 2009
V Celju je bil posvet MVZT o tehnoloških spodbudah, za kar so v 2009 namenili 150 milijonov evrov.
Na razpis objavljen decembra 2008 je prišlo 87 vlog. Po obsegu denarja je to največji razpis ministrstva.
Novi razpisi bodo objavljeni aprila 2009.

V razpisih nič več birokratskih nesmislov? M.K., Delo,   sobota, 14. februar 2009
J. Gyorkos, državni sekretar MVZT in J. Burger, ministrstvo za gospodarstvo sta obljubila odpravo neživljenjskih meril pri odobravanju sredstev za razvojne projekte.
Za gospodarska središča ni dovolj denarja. V.V. E., Večer,
Na strokovnost komisij, ki odločajo o denarju za tehnološki razvoj, letijo kritike.

MVZT objavilo razpis za Zoisovo nagrado in druga priznanja. STA, splet,   sobota, 14. februar 2009
Na spletni strani http://www.mvzt.gov.si/ je objavljen razpis za državna priznanja v znanosti. Vloge zbirajo do 24.4.2009.

Predstavniki nizozemske inovacijske agencije v Sloveniji. STA, splet,  četrtek, 12. februar 2009
Predstavniki agencije Senternovem so obiskali javno agencijo za tehnološki razvoj TIA, MVZT in ministrstvo za gospodarstvo ter se pogovarjali o izkušnjah in sodelovanju.

Vlada stavi na vlogo znanosti pri razvojnem preboju. STA, splet,   sobota, 14. februar 2009
Premier B. Pahor je na obisku IJS dejal, da bo v rebalansu proračuna za 12% več sredstev za raziskave in razvoj. Protikriznih sredstev za znanost in tehnologijo je 58 milijonov, od tega 35 milijonov za razpis za tehnološke spodbude. Ostalo bodo razdelili preko agencije za raziskovanje in razvoj, je dejal J. Gyorkos, državni sekretar MVZT. Letos več denarja za znanost. J.K.S., Delo, 14.2.2009  sobota, 14. februar 2009
B. Pahor, predsednik vlade je obiskal IJS. Z direktorjem J. Lenarčičem sta ugotovila, da bi recesija lahko ogrozila inštitut zaradi zmanjšanja naročil iz industrije.
J. Lenarčič je opozoril na nedomišljeno zakonodajo, ki ne spodbuja raziskovalnih organizacij "da bi bile bolj avtonomne, spretne in tekmovalne, da bi se potegovale tudi za poslovne, in ne samo raziskovalne uspehe".
Vlada namerava pomagati pri teh problemih. Zaveda se "zastarelosti zakonodaje in že za letošnjo jesen pripravljamo zakon o raziskovalni dejavnosti.

Golobič gospodarstvenikom v Zasavju predstavil tehnološke spodbude. STA, splet,  četrtek, 12. februar 2009
Na regionalnih posvetih z gospodarstveniki MVZT predstavlja spodbude za boljšo izkoriščenost potencialov v gospodarstvu in znanosti. Vlada letos ima letos na voljo 100 milijonov evrov za projekte, ki bodo prinesli bolj kakovostna delovna mesta in razvoj produktov višje dodane vrednosti.  Združevali bodo podobne razpise.

Svetlik predstavnikom stroke zagotovil večje sodelovanje pri zakonodaji.  STA, splet,   sobota, 14. februar 2009
I. Svetlik je predstavnikom socialne zbornice, inštituta za socialno delo in socialnih zavodov predstavil program Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Pripravili bodo zakon o denarni socialni pomoči in zakon o socialni dejavnosti in nekatere druge zakone. Zagotovili bodo modernizacijo centrov za socialno delo in izvajalcem dali večjo avtonomnost. Stroka bo imela vpliv tudi pri imenovanju članov svetov zavodov.

Zakulisje Galilejevega procesa. Religija in znanost. Sašo Dolenc, Objektiv, Dnevnik, 14.2.2009
Galileo Galilej je bil s strani katoliške Cerkve obtožen, da je zagovarjal astronomijo Nikolaja Kopernika, ki je nasprotovala prepričanju, da se Sonce giblje okoli Zemlje. Čeprav je imel za svojo knjigo dovoljenje dveh cenzorjev in so mu obljubili oprostitev, je bil v postopku pred inkvizicijo leta 1633 obsojen. "Spor med religijo in znanostjo bi se v naslednjih stoletjih gotovo razvijal bistveno drugače", če se to ne bi zgodilo. 

Goran Vojnović, nagrajenec Prešernovega sklada. Nikoli nisem zažgal kosovnega odpada. M. Čepin Č., Objektiv, Dnevnik, 14.2.2009
G. Vojnovič, samozaposlen v kulturi, scenarist, kolumnist Dnevnika,  je z romanom Čefurji raus, pretresel javnost in bil zanjo nagrajen.  Piše o (mladih) prebivalcih naselja Fužine, razpetih med Bosno in Slovenijo, v svojstvenem jeziku. Pravi, da je v knjigi "vsak slovenski zakaj dobil svoj čefurski zato".
Novinarka piše, da so "z besedo ćifut na Balkanu nekoč označevali Jude (pregnanci iz Španije, sefardi, so se naselili npr. v Sarajevu, kar je pustilo sledi tudi v glasbi, op. B.M.). Iz tega je nastal "slabšalni slovenski izraz za priseljence iz bivše Jugoslavije". G. Vojnović pravi, da danes to besedo v Ljubljani že bolj sproščeno izgovarjajo, ne poznajo pa je na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji, kjer jo prevajajo z besedo "južnjak".
Njegova starša sta prišla v Slovenijo študirat, nista bila ekonomska migranta. V osnovni šoli (Fužine, tam je živel 20 let) je bil odličnjak, tudi v slovenščino, v bežigrajski gimnaziji (velja za eno elitnejših) je bil eden redkih z "ć". Pravi, da je zdaj ulični jezik iz Fužin drugačen kot nekdaj, bližje slovenščini. Razočaran je, da "čefurji in Slovenci, ki hodijo na balkanske žure v Sloveniji ne poznajo sevdalink, teh najlepših pesmi".
Napisal je nekaj scenarijev za filme (npr. Fužine zakon, Sretan put Nedine)  in bil zanje nagrajen. Pravi, da bi morali za filme, ki jih delajo mladi diplomanti (AGRFT UL, op. B.M.) "zagotoviti denar /.../, ker je strašno frustrirajoče, ko prideš s faksa, pa ne moreš delati, in pa denar, ki bo omogočal, da bodo mednarodno priznani avtorji, kot so denimo Cvitković, Burger, Kozole" lahko delali.

Prostitucija - blažilka socialnih napetosti. Mojca Pajnik, raziskovalka. P.M.,  Sobotna priloga, Delo, 14.2.2009
M. Pajnik je pri Mirovnem inštitutu (Ljubljana) izdala knjigo: prostitucija in trgovanje z ljudmi: perspektive spola, dela in migracij.
V daljšem pogovoru med drugim glede vzrokov za prostitucijo pravi, da so razlogi različni, ženske si v določenem obdobju želijo izboljšati standard, a tudi zato, da pridobijo izkušnje v seksualnosti. "Po drugi strani se zanjo odločajo študentke, ki si služijo za študij", pa tudi starejše ženske, ki nimajo druge možnosti. Storitev se ne plača nujno z denarjem, lahko gre tudi za druge oblike menjave. Sodni spisi kažejo, da gre pri zvodniškem razmerju za finančno stisko na obeh straneh, tako zvodnika, kot prostitutke. Manj se govori o strankah, "o rastoči seksualni industriji v kapitalistični družbi, ki jo zaznamujejo neenakosti in izkoriščanje", o povpraševanju "po ranljivi delovni sili", "o vrednotah in vzorcih Zahodne Evrope, kamor so ženske, moški in otroci /.../ prepeljani za potrebe seksualne industrije".

Ime mi je Klaus, Klaus diagnostik. Zoran Senković. Ustavite Zemljo, rad bi izstopil.  Objektiv, Dnevnik, 14.2.2009
Diagnostika je postala  priljubljena ekomistična znanstvena (pd)panoga."Od začetka krize ni ekonomista - od doktorjev ekonomije, prek študentov, ki so poslušali pol semestra hitrega tečaja ekonomije, do gostilniških poznavalcev", ki ne bi dal prispevka k diagnostificiranju kolapsa svetovnega gospodarstva. Modrujejo o Marxu, M. Friedmanu, M. Keynesu, Mastenu, Damijanu, B. Kovaču, trgu, borzi, pohlepu bankirjev, borznih posrednikov in menedžerjev. Češki predsednik Vaclav Klaus pravi, da "finančna kriza ni nobena kuga, aids, manična depresija /.../ ampak viroza. "Milijoni ljudi brez služb, zapirajo tovarne, ne izplačujejo plač, menedžerji se mečejo skozi okna, posojil ni od nikoder", on pa to označi za prehlad in pravi, da bo "trg vse uredil in da niso potrebni nobeni državni posegi". Močnejši bodo preživeli. Naj Živi Charles Darwin! Kolumnist predlaga, da ta prehlad odpravite "s čakem in poležavanjem pred TV."

Marx na Wall Streetu. Miha Jenko, Sobotna priloga, Delo, 14.2.2009
V uvodniku avtor piše, da revija  www.international-economy.com  skupno vsoto izgub v sedanji krizi ocenjuje na 222 tisoč milijard dolarjev. O krizi govorijo B. Obama, C. Trichet, G. Soros, ekonomista J. Krugman, J. Sachs in guverner M. Kranjec. K. Marx bi se krohotal ob nacionalizaciji bank, paradnega dela ekonomije, ki ima za temelj zasebno lastnino.
Svet je zdaj drugačen, kot je bil v času kriz 1929-1934, medsebojno odvisen, ima "več izkušenj, znanja, bolje organizirane centralne banke in mednarodne povezave. vendar se pravemu dnu krize in njenim posledicam šele bližamo". Obveščevalne agencije ZDA ocenjujejo krizo kot nevarnejšo od Al Kaide, povzročila bo "val gospodarskih kriz, destruktivne trgovinske vojne in politično nestabilnost". Svet in Slovenija bodo iz krize "lahko izšla z zelo drugačnimi družbenimi razmerji, vrednotami, pa tudi s finančnimi institucijami, kot jih poznamo zdaj."
(Fotografija na naslovni strani priloge z grafitom: NA PRAGU NOVE REVOLUCIJE... NA RUŠEVINAH KAPITALIZMA BOMO ZGRADILI PRAVIČNEJŠI SVET (a).

Na okrogli mizi o povezanosti visokega šolstva in gospodarstva. STA, splet,  nedelja, 8. februar 2009  
Na okrogli mizi (v okviru posveta o visokem šolstvu) je minister M. Svetlik poudaril pomen kakovosti in razvoj kariernih centrov, tehnoloških parkov in inkubatorjev, ki so vmesna struktura med visokim šolstvom in gospodarstvom. Družba znanja potrebuje znanje vseh vrst, tudi višješolskega, na naravoslovno-tehničnem področju pa potrebuje prej kakovost kot množičnost. Pomembna je tudi zaposljivost diplomantov. Akademska srenja se v preteklosti ni dovolj ukvarjala s kakovostjo  in povezanosti (študija, op.B.M.) z raziskovanjem.
B. Žekš je poudaril pomen vrhunske znanosti za razvoj produktov z visoko dodano vrednostjo. Meni, da bi morali vnesti elemente anglosaškega visokošolskega sistema, ob raziskovalni svobodi in avtonomiji univerz, s primernim financiranjem.
Franček Drenovec, ekonomist je menil, da panoge z enostavno tehnologijo (tekstil) nimajo prihodnosti, manjšajo se potrebe po srednje kvalificirani delovni sili. Od izobraževalnega sistema je odvisno "ali bomo v naslednjih 15 letih postali razvita družba".
Jože Meh, Gorenje je govoril o sodelovanju z inštituti in fakultetami, npr. pri razpisovanju tem diplomskih nalog.
Rok Primožič, ŠOS,  je menil, da je poleg zaposljivosti pomemben cilj študija tudi razvijanje kritičnega mišljenja, v bolonjskem procesu bi morali urediti tudi enake možnosti dostopa do študija.    Glej: Ocena študentov: Jelena Štrbac, ŠOS      Rok Primožič, ŠOS (1 MB)

Revolucija, ki je stresla svet s tečajev. 200-letnica rojstva Charlesa Darwina. Objektiv, Dnevnik, 7.2.2009
O Darwinovi teoriji naravnega izbora vrst govorijo tudi Peter Dovč in Boris Sket (BF UL), Marjan Smerke (FDV UL), Andrej Ule (FF UL), Bogdan Dolenc (TeoF UL), Radovan Komel in Zvezdan Prtovšek) (MF UL).

Priprave na trenutek, ko bo razvoj prevzela umetna inteligenca. Mišo Renko, Delo, 6.2.2009
Nasa in Google bosta prispevala sredstva za univerzo, ki se bo ukvarjala z umetno inteligenco (www.singularity-university.org., po knjigi vodja tega projekta Raya Kurzweila.).

Krize ne bo rešila glava, ki jo je ustvarila. Anton Mlinar, FT, Delo, 9.2.2009  nedelja, 8. februar 2009  
A. Mlinar, ZRS UP izhaja iz misli A. Einsteina (v naslovu) in predloga C. Bowersa, da je treba analizirati "vlogo izobraževalnega sistema pri tej krizi", posebej visskega šolstva. C.B. je ugotovil, da je med 1. in 2. sv. vojno  - "vsaj na Zahodu - prevladal konsenz o vlogi izobraževanja pri demokratizaciji družbe". Po 2. sv. vojni pa je izobraževanje postalo  tarča ideologij. "Pedagoške teorije in kulturna prepričanja" so pričela podpirati in legitimirati industrijski napredek, poveličevati "vrednote uspeha, individualne svobode in tekmovalnosti. Kriza univerzitetnega okolja v poznih šestdesetih in študentski nemiri so odraz dejstva, da dogajanje v izobraževalnem sistemu ni bilo povsem neopaženo, toda do bistvenega premika ni prišlo". Na Vzhodu je bilo še slabše. V zadnjih letih je izobraževanje vpleteno v krizo, kar kaže zaskrbljenost Evropske komisije zaradi ogrožene Lizbonske strategije.
Avtor piše tudi o odgovornosti univerz. Univerze sicer zaznavajo "nespremenljivost izkoriščanja neobnovljivih virov" in razvijajo rešitve, vendar se ne dotaknejo liberalne usmeritve v izkoriščanje in hiperpotrošnjo. Molk o izkoriščanju nerazvitih je tlakoval pot  k današnji krizi. "Naivno je misliti, da bo sedanjo krizo mogoče preseči zgolj z dvigom kakovosti znanja in njegove uporabnosti".
Univerze so umetno naredile statusno razliko med znanji in "znanja z nižjim statusom izrinile iz urnika". Vrhunsko znanje temelji na objektivnih empiričnih dokazih, "zahteva poznavanje jezikovne kode in uveljavlja avtoritarne odnose". Razvoj novih tehnologij spominja na zgodnjo industrijsko revolucijo. J.H. Newman je o tem pisal v svoji knjigi Ideja univerze (1856). "Znanje s statusom" je soustvarjalo temno stran industrijske revolucije in omogočalo "udobje in višjo raven potrošništva". Nekatera znanja so bila odrinjena, marginalizirana (npr. o pomenu jezika kot vzdrževalca mreže povezav v družbi, poznavanje človekove vpetosti v naravo, pomembnost poznavanja lokalnega konteksta, "medgeneracijske komunikacije, etične recipročnosti in prostovoljstva, pomen osebne interakcije, poznavanje pomena skupnosti in vzajemne pomoči." Zagovorniki koncepta "trajne univerze" (sustainable univ.) se sklicujejo predvsem na ta znanja. Etika je najbolj marginalizirana v razpravi o krizi, vendar je "ta šibki člen bistven element pričakovanja, da bo svet po tej krizi boljši."

Prešeren in kapitalizem. Marko Matičetov. Delo, 4.2.2009
Ob finančni krizi komentator navaja nekaj citatov iz Poezij F. Prešerna, ki je menil:
... da človek toliko velja kar plača...
... učeni stan je zanič'van...
... Kranjc! Ti le dobička iščeš, bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, mora dati gotov d'nar...
... kak iščejo d'narje, kak se uklanjajo zlat'mu bogu...
... al' trud'jo za dobiček, za petico, v Ameriki se črni Afrikani?
... da brat pomagal bratu bi z nesreče...
... grad je pevca brez vratarja ... on živi, umrje brez d'narja.
F. Prešeren nam, zvest "svojim socialnim, protikapitalističnim načelom", predstavlja "moralno avtoriteto v iskanju pravičnejšega družbenega reda".

Ponavljanje v zgodovini. Rasto Močnik, Objektiv, Dnevnik, 7.2.2009
V odmevu na kolumno v Objektivu 13.1.2009 piše bralec (sociolog, FF UL, op. B.M.) o tem, da so velike države najprej s protekcionizmom dosegle svetovno prevlado v škodo revnejših, nato pa so prešle k svobodni mednarodni menjavi. Ta je v glavnem škodila "deželam svetovnega juga, ki so jim vsilili gospodarski liberalizem". "Neoliberalizem je s svobodo  gibanja dobrin in kapitala uničil socialno državo", povečal neenakost, majhne skupine pa so si prigrabile bogastvo, koristil je tudi pomagačem kapitalističnega razreda "v najvišjem menedžmentu in v lokalnih elitah". Priporoča v branje knjigi I. Wallersteina: Uvod v analizo svetovnih sistemov in P. Bairocha: Ekonomija in svetovna zgodovina: miti in paradoksi. 

Marx ma vas rad! Vrnitev Karla Marxa. Marcel Štefančič, Mladina, 6.2.2009
Je bil Karl Marx mislec revolta, od katerega pričakujemo, da bo mislil namesto nas, ali pa mislec revolta, ki terja, da mislimo namesto njega?
Marx je nenadoma povsod, celo na naslovnicah najuglednejših ameriških revij in na univerzah v ZDA, francoski predsednik Sarkozy se je fotografiral s Kapitalom, nemški finančni minister pa je rekel, da "nekateri deli Marxove teorije res niso slabi". Ko je britanska kraljica Elizabeta otvarjala novo stavbo London School of Economics, jo je zanimalo le eno: kako to, da ni nihče predvidel te krize? Na svetovnem forumu v brazilskem Belemu so zbrani napovedovali prihod "socializma 21. stoletja".
Avtor, ki navaja vrsto citato se sprašuje, kako to,. da se nam nenadoma zdi, da so se vse Marxove "napovedi" dejansko uresničile? Tu je roža, tu pleši!

Kaj narediti? Jože Mencinger,  Mladina, 6.2.2009
J. Mencinger (PF UL) meni, da je treba v tej krizi rešiti tisto, kar je mogoče rešiti. Navaja napovedi o trajanju krize ameriških ekonomistov C. Reinhart in K. Rogoff. Padanje cen nepremičnin naj bi trajalo 6 let, cen delnic 3,5 let, brezposelnost naj bi naraščala 4 leta, zmanjšal se bo BDP in povečal javni dolg. Pri nas vlada in BS ne moreta preprečiti velikega zmanjšanja BDP, povečanja brezposelnosti in padca življenjske ravni. Vlada lahko čaka, da se kriza zaustavi sama, da jo ustavijo v EU in ZDA ali pa blaži in prerazporedi socialna bremena med državljane. Zaradi odvisnosti od povpraševanja v velikih državah partnericah je npr. Merklova pomembnejša od Pahorja.
V načelu je jasno, da je v času recesije treba z davčno politiko "zmanjševati razslojevanje, "državotvorne izdatke" preusmeriti v socialne, zmanjšati davčna bremena, z državnim denarjem poganjati povpraševanje ter s podržavljanjem preprečiti propad podjetij, kadar so skupni socialni stroški večji od sredstev za pokrivanje izgub. Povpraševanje bi bilo mogoče npr. povečati z gradnjo stanovanj, domov za študente in za starejše.
Skrbi povzročajo nastopi predsednika vlade, ki kažejo vero, da je možno krizo odgnati "z retoriko, strateškimi sveti, Partnerstvi in ponavljanjem lizbonske mantre o družbi znanja in konkurenčnosti ter s strukturnimi reformami in "razvojno naravnanim proračunom". Upati je tudi, da vlada "ne bo začenjala reform, ki naj bi zmanjšale javni sektor in preurejale pkojninsko zavarovanje ali povečevale "fleksibilnost" trga dela; tudi čas za razne reorganizacije uprave ni ravno pravšnji".

Solidarizem namesto neoliberalizma. Delavska enotnost, 29.1.2009    ponedeljek, 2. februar 2009 
Franjo Štiblaj, ekonomist in profesor PF UL je v Domu sindikatov zagovarjal premik na levo, na socialdemokratsko pot. Glede krize pravi, da še nismo na dnu. Tržni fundamentalisti, mladoekonomski liberalci so pozabili na moralo. bančni depoziti prebivalcev so rešeniz dvigom zaupanja z drržavno garancijo. Ohraiti je treba slovenska podjetja. Pomembna je družbena odgovornost podjetij.

Nepreslišano. Jože P. Damijan, ekonomist. Dnevnik,  petek, 6. februar 2009  
V prispevku Ekonomiste na grmado, ekonomske fakultete požgite! ( www.razgledi.net , 5.2.2009) piše J.P. Damijan:
"Jasno, krivi smo mi ekonomisti"/.../ ker razmišljamo o ekonomskih zakonitostih in jih poskušamo racionalno razumeti ter razložiti s pomočjo grafov in matematičnih formul". Tako kot fiziki, ki z matematičnim modelom zapišejo trajektorijo rakete, ki nato zgreši cilj, strojniki, da nam crkne avto, računalnikarji, da se nam obesijo "windowsi". 
"Pa dajmo kar resetirati vse znanosti. /... za začetek vse ekonomiste na grmado.  Zažgimo ekonomske fakultete.  In nato nadaljujmo s strojniki, fiziki, elektrotehniki, sociologi, politologi ... in zdravniki tudi.  Kako to, da ne znajo dati niti prave diagnoze. kako to, da še vedno ne znajo ozdraviti raka, aidsa...?!  Prižgimo falote in si čestitajmo!"

Predstavniki vlade na Gorenjskem o razpisih za razvoj. STA, splet,  sreda, 4. februar 2009
Predstavnikom gorenjskih podjetij sta ministrstvi za gospodarstvo in MVZT predstavili načrte za spodbujanje raziskav in razvoja. razvojna sredstva bodo v kriznem letu še posebej dobrodošla, v načrtu je stalno povečevanje sredstev za to področje, je poudaril minister G. Golobič.
Minister Golobič obiskal Pomurje. K.V., Dobro jutro - Pomurje,  sobota, 7. februar 2009
Predstavitev razpisov za  spodbujanje tehnološkega razvoja in raziskovalno-razvojnih projektov. Pomurje je 3,6- krat manj razvito od povprečja EU.

Slovenija na razpisih manj uspešna od Srbije. D.K., Večer,   torek, 3. februar 2009 
Pri razpisih za evropske raziskovalne projekte je konkurenca vse hujša. Boris Cizelj, Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SGRZ) v Bruslju pravi, da je Slovenija v 2007 v 7. okvirnem programu uspela le z 12% projektov.
SGRZ bo junija 2009 v Novi Gorici soorganiziralo Evropski regionalni forum o mednarodnih migracijah. Tam bodo odprli tudi vprašanja, ali so študijski programi usklajeni s potrebami gospodarstva, o vseživljenskem učenju, učenju na daljavo pd.
V 2009 bo SRGZ krepila Razsikovalno, inovacijsko in poslovno mrežo za srednjo in jugovzhodno Evropo (RIBN), posebej za Makedonijo in Črno Goro.
Za regionalni razvoj da... D.K.,  Mladina, 6.2.2009
... za znanost in raziskave pa Slovenija iz EU še zdaleč ne črpa dovolj.
Iz programov EU (7. OP za znanost in raziskave, spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti podjetij, Vseživljensko izobraževanje, Mladina in okoljjski programi  je bilo odobrenih  le 12% predlaganih naših projektov. Bolje je pri t.i. regionalnih projektih.
B. Cizelj, SGRZ pravi, da naši strokovnjaki ne znajo pisati programov, ki bi prepričali ocenjevalce Evropske komisije, ne predstavijo dovolj, da se bo preko njih uresničevala politika EU. Nimajo dovolj informacij in izkušenj o tem, kateri so cilji komisije, čemu daje poudarek, katere partnerje v projektu želi ipd.

Odgovor na trditve varuhinje človekovih pravic. Matic Munc, Jana,  torek, 3. februar 2009 
Predstavnik Sindikata centrov za socialno delo se odziva na intervju Zdenke Čebašek Travnik (Jana, 6.1.2009), v katerem je dejala, da razporejajo socialne pomoči uslužbenci, "uradniki", ki so manj uspešni na drugih področjih.
Ti uslužbenci so večinoma diplomanti Fakultete za socialno delo ali drugih višje- ali visokošolskih programov z opravljenim strokovnim izpitov iz socialnega varstva. Delajo na "občutljivem in vedno bolj obremenjenem delovnem področju, ki po svoji definiciji ni uradniško" /.../ Uradnike iz njih ustvarja država", zaradi nerazumnih denarnih cenzusov, ne pa njihova osebna neprimernost. Varuhinja si je lahko tak vtis ustvarila iz posameznih primerov, ki jih dobi v obravnavo. Izjava o delu strokovnih delavcev je nekorektna in posplošena. Država nalaga centrom za socialno delo vedno nove obveznosti, število zaposlenih pa se ne povečuje. Tako imajo tudi 30-50 novih strank na dan.

Črne luknje ne bodo pogoltnile Zemlje, zatrjujejo znanstveniki. mgz, Dnevnik,  2.2.2009
V CERNu pri Ženevi pričakujejo ponoven zagon pospeševalnika, s katerim bodo raziskali rojstvo vesolja. Znanstveniki zagotavljajo, da  je pospeševalnik varen.

Mednarodno leto astronomije tudi v Sloveniji. M.R., Delo, 29.1.2009
FMF UL je ob 400. letnici Galilejevih opazovanj vesolja s teleskopom pripravila slovesnost, na kateri je me drugimi spregovoril tudi predsednik D. Turk. Sledila bodo predavanja in druge prireditve pod geslom: Vesolje nad tabo! Odkrij ga!

Stavimo na skrite in prezrte razvojne potenciale. J.K.S.,  Delo, 29.1.2009
Jozef Gyorkos, državni sekretar v MVZT, profesor na FERI UM, med 2001-2004 državni sekretar za informacijsko družbo, govori o spodbudah za raziskovanje in razvoj ter o reorganizaciji MVZT.
"Edini izhod iz krize vidimo v vlaganju v razvoj", stavimo na "potenciale podjetij". V toku so pogovori z gospodarstveniki po regijah. Od njih je prišel predlog, da bi za mlade raziskovalcev gospodarstvu imeli lahko tudi mentorje iz tujine.
Na ministrstvu doslej delovni procesi niso potekali dovolj pregledno, zato bodo razdelili sedanji direktorat za visoko šolstvo in znanost in zaokrožili direktorat za informacijsko družbo.
Poleg sprememb visokošolske zakonodaje je prioriteta tudi sprememba raziskovalnega zakona, pri čemer načrtujejo aktivno sodelovanje raziskovalcev in usklajevanje z resolucijo o nacionalnem raziskovalnem programu. Glede delovanja ARRS pravi, da je precej pritožb in pripomb na sistem ocenjevanja , zato bodo odprli razpravo o merilih in o vrednotenju projektov. Tehnološko agencijo TIA pa bodo kadrovsko okrepili.

Z znanostjo do uspešnega gospodarstva. A.M., Večer,  torek, 3. februar 2009 
Janez Škerlec, Obrtniško-podjetniška zbornica (OZS) z 50.000 člani pričakuje, da bo država več nardila za povezovanje znanosti in gospodarstva. Pred leti je OZS podpisala sporazum o sodelovanju s FERI UM, FE UL in IJS, Iztok Kramberger, FERI je uspešen podpredsednik odbora za znanost in tehnologijo OPZ.

Brezperspektivnost mladih raziskovalcev. Spodbujanje znanosti po slovensko. Gregor Anderluh. Uroš Petrovič. Delo, 29.1.2009
V Sloveniji imamo perspektivne študente naravoslovja, kompetentne mentorje in institucije. Vendar naše raziskovalne skupine ne dosegajo tako izjemnih rezultatov v svetovnem merilu, kot bi radi predstavili zagovorniki sedanjega sistema te dejavnosti.
Premalo je možnosti za razvoj kariere mladih znanstvenikov, niti ustreznih razpisov za projekte. Mladi doktorji znanosti so lahko veseli, če jih starejši vključijo v svoje skupine, zasedajo pravilno slabše plačana delovna mesta; primer so asistenti z doktoratom na UL.
Po merilih ARRS , ki favorizora starejše raziskovalce,  so lahko mentorji mladim raziskovalcem mejo stari najmanj 45 le, sveži doktorji znanosti pa 4 leta po doktoratu ne morejo kandidirati za mentorje.
Problem je kandidiranje za mednarodne projekte, saj mora določena sredstva prispevati tudi Slovenija, z raziskovalno opremo...
Več držav Eu namenja dodatna sredstva za mlajše znanstvenike, npr. s posebnimi razpisi za tiste z opravljenimi podoktorskimi projekti.
Pri nas z razpisom namenimo nekaj  denarja za uveljavljene raziskovalce iz tujine, ki delajo z našimi in potem objavijo delo v tuji reviji. Slovenski raziskovalci  so sposobni objavljati tudi sami, npr. prof. Muševič s skupino v Science (2006), prof. Jerala s skupino v Natural Structural and Molecular Biology. Potrebno bi bilo dati možnost "postavitve samostojnega in neodvisnega raziskovalnega programa za mlade znanstvenike.
Avotrja (z BF UL) menita, da "nujno potrebujemo tako obstoječo, kot tudi novo znanstveno in izobraževalno infrastrukturo, s stabilnim financiranjem.
Zakaj Kristjan Haule ne more dobiti službe v Sloveniji?
K. Haule je diplomiral 1997, doktoriral iz fizike 2002 na FMF UL, bil do 2003 na podoktorskem usposabljanju v ZDA. Pridobil je podoktorski projekt v Sloveniji, a po merilih ARRS ni mogel biti njegov nosilec. Po izteku projekta ni mogel dobiti novega, vrnil se je v ZDA, objavljal v revijah Nature, Science in Physichal Rewiew Letters in dobil že veliko priznanj za znanstveno delo. Ima več ponudb za delo na tujih univerzah, a želi se vrniti v Slovenijo. Doslej je bil že trikrat zavrnjen kot prosilec za službo.

"Zelo težko je biti dober zdravnik v slabi zdravstveni ustanovi". N.K., Dnevnik,  2.2.2009
Marjan Pajntar, vodja projekta kakovosti v zdravstvu pravi, da veliko dobrih kirurgov prihaja iz manjših bolnišnic. Tam se specialisti manj zanašajo na nadrejene. Zbiranje podatkov o kakovosti bolnišic, ki ga vodi zdravniška zbornica se je pokazalo za uspešno. Merjenje kakovosti bi morali razširiti na vse bolnišnice.
Janez Remškar, Ministrstvo za zdravje pravi, da bi bilo treba ustanoviti agencijo za kakovost v zdravstvu, ki ne bi bila odvisna od "ceha". M. Pajntar meni, da bi bila ob naši majhnosti taka agencija odvisna od politike in denarja. Težava je v tem, da se pogled na kakovost spremeni z vsakim ministrom.

Delamo v deficitarnih pogojih, a zanosno. A.Š. Dnevnik,  torek, 3. februar 2009 
Pogovor o razmerah v sodobnem slovenskem plesu z Majo Delak in Sinjo Ožbolt. Plesno izobraževanje poteka v OŠ in v umetniški gimnaziji, "govori se o akademskem izobraževanju". "Institucionalno poučevanje sodobnoplesne umetnosti na visokošolski ravni v Sloveniji ne obstaja".

Prvi ikubator v JV Sloveniji. M.L.S., Kočevski list, 29.1.2009
V Kočevju so ustanovili podjetniški inkubator (PIK). Na občinskem svetu sta pomen inkubatorjev predstavila Franc Solina, dekan FRI UL in Ivan Prebil FS UL.

Premaknili smo celo vrsto zabetoniranih problemov. M.B., Demokracija, 29.1.2009
Aleksander Zorn (*1947, od 1948 živi v Ljubljani), 1973 diplomiral svetovno književnost in literarno teorijo na FF UL, dejavno sodeloval v študentskem gibanju, uredništvih revij, od 1974 dramaturg v Gleju, nato pri Viba filmu, svoboden književnik, v član ustanovnega uredništva Nove revije in aktiven pri njenih dejavnostih, urednik pri Mladinski knjigi, ustanavljal Slovenski kongres, kot predsednik Kulturnega foruma od 1995 do 1999 prirejal razprave o kulturi, avtor zapisov o tranzicijskih časih. Državni sekretar predsednika vlade J. Janša (zadolžen tudi za državne proslave). Zdaj poslanec SDS in dejaven s strokovnem svetu SDS.
V daljšem pogovoru pravi, da je vladi J. Janše le delno uspelo uresničiti "sproščeno Slovenijo". "Naleteli smo na hud odpor v javnosti, če smo premikali kakšne stvari", na težave z državno upravo. "Premaknili smo celo vrsto zabetoniranih stvari in predsodkov, /.../ Lotili smo se velikega problema slovenske tranzicije". Na vprašanje, če se je v vladi počutil "kot  del totalitarnega stroja" pravi, da ne, pač pa "kot del delujočega, naoljenega stroja, ki teče v novem ritmu."
Na vprašanje o "izbrisu" Nove univerze in pritiskih na Študijski center za narodno spravo pravi:
"Privatizacija univerz je pri nas naletela na strahoten odpor. To je ukrep, po katerem naj se univerza spet vodi iz enega centra. Bodisi organizacijskega, bodisi fevdno oblastniškega in ideološkega. Tako bi imeli v rokah visoko šolstvo, ki bi si ga podredili, podobno kot v preteklosti celotno državno upravo. Pa še na vseh univerzah bi "izdelovali" same FDV-jevce".
Glede očitkov J.Janši, ki jih je zapisal "publicist, profesor in psihoanalitik na FDV Vlado Miheljak" pravi, da gre za  politično propagando po volitvah, "koalicijski kolumnistični piar", ki mu ne pripisuje posebne miselne teže. Tranzicijski levici je uspelo zmagati na volitvah z idejami, ki jih je ukradla Zboru za republiko, oplemenitenimi s skonstruiranimi lažmi, ki jih je plasirala v tujino, npr. o Patrii.

350 podjetij zaradi birokratske zamude ostalo brez evropskega denarja. P.C., Dnevnik, 30.9.2009
Kaže, da 350 podjetij ne bo dobilo 8 milijonov evrov iz evropskega socialnega sklada  (ESF) in državnega proračuna. Sklad za kadre in štipendiranje, ki je avgusta 2008 objavil razpis, je namreč zamudil z izdajo sklepov o dodelitvi sredstev, zaradi zapletov pri pošiljanju in preverjanju podatkov podjetij o plačanih davkih ipd. Konec 2008 je iztekla veljavnost sheme državne pomoči za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja. Pod vprašajem je tudi ponovitev razpisa. Minister I. Svetlik je zahteval poročilo o teh postopkih. Slovenija je v 2008 iz naslova ESF od načrtovanih 83 milijonov evrov v svoj proračun načrpala le 26 milijonov.

Vlada še o tem in onem. T.S., Delo, 30.1.2009
Vlada je razrešila M. Kucler Dolinar in A. Bajuka v Svetu za znanost in tehnologijo ter imenovala za nova člana G. Golobiča in F. Križaniča.
Razdružila je sekretariat za visoko šolstvo in znanost v dva direktorata in na MVZT ustanovila nov direktorat za investicije, ki se bo ukvarjal z vlaganji v znanost, študentske domove, NUK in sodeloval pri vodenju investicij v visoko šolstvo.

Zamenjave na Pedagoškem inštitutu. ri, Dnevnik, 29.1.2009
Vlada namerava predčasno razrešiti člane upravnega odbora PI Ljubljana (B.E. Kolarič, C. Peklaj, D. Picigo) in imenovati A.B. lakoto, E. Bahovec in T. Švajger.
UO bo sprejel nov statut inštituta in sprožil razpis za novega direktorja. Konec marca namreč poteče v.d. direktorice Mojci Štravs.

Politične zamenjave na inštitutu. K.K., Demokracija, 29.1.2009
Na Inštitutu za narodnostna vprašanja je prišlo do zamenjav v upravnem odboru in v.d. direktorja. Podatki iz zgodovine inštituta.

Zimska šola  »Intelektualna lastnina za raziskovalce«, 
v 4. februarja, od 8.30 do 17. ure in  5. februarja, od 9. do 16.30. v prostorih Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, Vojkova 63, Ljubljana. Pripravlja jo Evropska patentna akademija (del Evropskega patentnega urada)  v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino, Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem www.lui.si   in Pisarno za prenos tehnologije pri Univerzi v Ljubljani. Šola je v osnovi namenjena raziskovalcem, vendar se je lahko udeležijo tudi drugi, ki jih ta tematika zanima. Predavanja in vaje bodo večinoma v angleškem jeziku. Udeležba  je brezplačna.  Zaradi omejenega števila mest na delavnici in lažje priprave gradiv ter odmorov za kavo in kosila vas prosimo, da svojo prisotnost do ponedeljka, 2. februarja, prijavite po elektronski pošti na naslov info@uil-sipo.si

Prepovedati besed, kaznovati pisca. Andrej Koritnik, Objektiv, Dnevnik, 31.1.2009
Ob primeru (preklicane) obtožbe G. Vojnoviča, pisca knjige Čefurji raus, piše avtor, da je tako vpletanje pogosta tema medijskih študij. Navaja primere cenzure in preganjanja znanstvenih in literanih del in njihovih avtorjev (Ovidij, Wyclif, Ochama, Trubar, Kopernik, Galilej, rabelais, Montaigne, Descartes, Pascal, Montesqieu, Voltaire, Diderot Shendal, Hugo, Darwin, Flobert, Cankar, Gide, Sartre, Orwell, Kanturkova, Kundera, Škvorecky, V. Zupan, Rushdie, Saviano...)

Jure Mikuž, umetnostni zgodovinar. Prav veliko erosa in humorja v današnji umetnosti ni. Pogovor. P.M., Sobotna priloga, Delo, 31.1.2009
J. Mikuž se ukvarja z raziskovanjem umetnosti že od študentskih let. Delal je v Moderni galeriji in na ministrstvu za kulturo, bil je član mnogih komisij, zdaj ni več v nobeni, hoče  imeti mir. V zadnjih letih je redni profesor na smeri zgodovinska antropologija na ISH, Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Po 2000 gostuje v Parizu na Ecole des hautes etudes, kjer je predaval tudi J. Derida. Pripravil je nov program Umetnostna zgodovina na FF UM.
Pravi, da je angažiran človek našega časa, skrbijo ga "brezposelnost, ekologija, zdravje, gospodarska recesija, politične krize, brezdomci, prebežniki, genocidi, terorizem, verska nasprotja...". Za umetnike je danes dovolj stvari, ki naj bi jih razčlenili in postavili na ogled, po metodi dekonstrukcije in fragmentacije poststruktarizma. Pri razlagi umetnosti in umetnikov odobna antropološka analiza združuje dosedanje pristope v interpretaciji.
Zavzema se za gradnjo NUK2 po (starem) načrtu, saj je "arhitektonsko in strokovno idealen". Idealna knjižnica je "živ organski preplet treh (angleških) "b-jev": books, boddies in building (knjig, uslužbencev, uporabnikov, zgradbe). Pri nas se spet odlaga gradnja osrednje knjižnice, zgradili so jih številne države, celo Hrvaška. To kaže "v kakšno letargijo je bralce in znanstvenike prisilila politika na področju znanosti, šolstva in kulture v času samostojne države".

Franc Križanič, minister za finance. Za slovensko kulturo in medsebojne odnose je princip OF izrazito smiseln. Pogovor. M.J. Sobotna priloga, Delo, 31.1.2009
F. Križanič (54) je pred nastopom funkcije vodil Ekonomski inštitut PF UL. Je učenec akademika Aleksandra Bajta, manj je keynsejanec, navdihuje se pri evolucijski šoli Schumpetra. Po svojih besedah bi spadal h krščanskim socialistom. Predava ekonomiko EU.
Je član t.i. krizne skupine ministrom, z Golobičem, Lahovnikom, Svetlikom, Gasparijem.  Pravi, da je plačna reforma ogrozila stabilnost plač, zlasti v zdravstvu. Povečanje bi morali preložiti na čas po krizi. Pomembno je socialno partnerstvo in dogovarjanje s sindikati. Minister Golobič si prizadeva za doseganje lizbonskih ciljev (3% delež za raziskave in razvoj v DBP), pozna tudi delo v rastočem delu gospodarstva.

Dr. Božidar Debenjak, filozof.  Intervju. M.H., Mladina, 30.1.2009
B. Debenjak (*1935) je v začetku 60' začel poučevati na odd. za filozofijo FF UL, od 2001 zaslužni profesor UL.  Pisal je predvsem o marksistični literaturi, prevajal Hegla in sodeloval pri izdaji K. Marxa v slovenščini.
Kot kritični opazovalec svetovnih in domačih družbenih razmerij opozarja, da se bo vzpon novih gospodarstev hitro izpel brez svobodnega posameznika in če se bo to zgodilo bo šla celotna zgodba o evropski emancipaciji posameznika na smetišče zgodovine. Je pristaš Evrope, saj nas potegne za sabo, tako kot nas je reformacija in šolstvo v času Marije Terezije. K. Marx je analiziral družbo v centru svetovnega kapitala Angliji, ki je bila takrat najrazvitejša in to postavil tudi Nemčiji "podobo njihove lastne prihodnosti". Odločilno je dogajanje v centru, ne pa na periferiji; "tega pa naši ideologi niso radi slišali". Realni socializem ni bil sposoben ponuditi alternative kapitalizmu, ni imel "zadostne demokratične in ne gospodarske razvojne in inovativne potence" in se mu je posrečilo "blamirati socializem" in humanizem, ki ga vsebuje ta ideja. "Ruska boljševistična teorija in praksa sta daleč od Marxa". Tudi humano zastavljena ideja samoupravljanja so zgodba o zamudništvu. Potreben bo velik napor in veliko časa, "preden se bo koncipirala nova vizija humane družbe, ki se bo soočila s projektom sedanje kapitalistične ureditve".  Kapitalistični produkcisjki način hlepi po maksimiranju dobička, tudi na Kitajskem, v Indiji in Rusiji. Imanuel Walerstein je napovedal konec kapitalizma čez 50 let, ko center, razviti Zahod, ne bo mogel več izkoriščati periferije, manj razvitih dežel.
EU je odgovor na izzive sveta in evropskih družb. S svojo naddržavno strukturo lahko uspešno kroti samopašnost kapitala.
Z obema svetovnima vojnama je Evropa veliko izgubila na gospodarskem in intelektualnem področju, profitirale so ZDA. Marsikateri mislec se je nato vrnil v Evropo, npr. Adorno in Horkheimer, Marcuseja so "v goste povabili nemški študenti", Habermas pa je predaval v ZDA in v Evropi.
Novi predsednik ZDA Obama je drugačnega kova kot predhodnik. Zbral je "intelektualno smetano, ki mu je naredila analizo razmer, zdaj pa skupaj iščejo rešitve". Pri nas se B. Pahor še ni "soočil z razmisleki inteligence o krizi". Strokovnjaki lahko pomagajo pri postavljanju diagnoze in predlaganju terapevtskih metod, politiki pa jih izberejo in prevzamejo odgovornost. Glavni problem je zagotoviti kupno moč, zato bi morali zagotoviti delo, preprečevati ekstremno izkoriščanje in preprečevati brezposelnost. Brezposelni nikoli niso zahtevali radikalnih sprememb, v skrajni sili so se lotili kvečjemu vandalizma.
Problem je tudi, ker se lastniki ne identificirajo s podjetjem, lastnik so večkrat anonimne družbe. Menedžerji so nas prepričevali, da bo samo ekonomska racionalnost samodejno poskrbela za vse, tako kot nekdaj trockisti. Šli so se t.i. kazino kapitalizem. Potrebna  je kontrola, dostopnost informacij ne le za lastnike ampak tudi za javnost.

Pet tisoč evrov za štipendistke. Žurnal24, 31.1.2009
V okviru nacionalnega programa Za ženske v znanosti so podelili tri štipendije za raziskovalne projekte.

Kriza kot preteklost ali blagoslov?  Marko Kos, Sobotna priloga, Delo, 31.1.2009
Slovenija je zamudila desetletje pri uvajanju visokotehnoloških podjetij, nismo se "opremili materialno, kadrovsko in organizacijsko za nove čase preizkušenj".
Po osamosvojitvi (1991-1994) so v podjetjih ukinjali razvojne oddelke, do danes se niso obnovili. Industrija je intelektualno obubožana. Finska in Avstrija imata izobraževanje za delavce, ki izgubijo delo v tehnološko manj zahtevnih podjetjih. "Kajti delovna mesta se spreminjajo kot tehnologija, računalniki, roboti."
Diplomantov tehnike je bilo 1975 še 56% od vseh, 2007 le še 11,1%. Pomanjkanje inženirjev je zavora razvoja. Znanstveniki govorijo samo o sebi, nimajo pojma o podjetništvu. Veliko raziskovalcev je zaposlenih izven gospodarstva (68% v vladnih inštitutih).  Problem je tudi visokošolski sistem, vzroki za nizko produktivnost so tudi na "senčni strani univerz".
Kriza je razkrila, da je Slovenija tehnološko in industrijsko zastarela. Povečati je treba investicije v infrastrukturo, energetiko, nove tehnologije, slasti pa v raziskave in razvoj, da "se vzpostavi nova paradigma industrializma". Namesto za gašenje socialne stiske v odpisanih podjetjih je treba denar nameniti "za vzgojo novih množic inženirjev, razvojnikov, oblikovalcev nove strukture industrije in storitev". Kdo bo presekal začarani krog: prestrukturiranja ni, ker ni inženirjev, inženirjev ni, ker ni prestrukturiranja?

Nadvse "priročna" kriza. Stane Granda, Demokracija,  četrtek, 22. januar 2009
S. Granda piše, da je gospodarska kriza za sedanjo vlado prišla kot naročena, z njo je tako prestrašila ljudi, da sprejemajo kot normalne celo "tako nenormalne stvari, kot je 40% podražitev študentske prehrane". Se spomnite, koliko vroče krvi je  povzročila napoved obdavčitve študentskega dela?" "Strah pa je  temeljna podlaga totalitarističnih oblasti." "Če krize ne bi bilo, bi se jo izmislili". "Dediščina nekdanje totalitaristične vzgoje in miselnosti ima očitno nepopravljivo vsedlino".
S. Granda (*1948) je na FF študiral zgodovino in sociologijo, kjer je tudi magistriral in doktoriral (1995). Dela na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, je predavatelj na FF UL in "Šoli za slovenske študije Stanislava Škrabca v okviru novogoriške Politehnike" (UNG, op.B.M.). Je tudi predsednik programskega sveta RTV Slovenija.

Prej sem razmišljal, kako priti v Slovenijo, danes razmišljam, kako bi pobegnil. M.Č.Č. Objektiv, Dnevnik, 31.1.2009
V Sloveniji je 44.000 tujih delavcev z dovoljenjem za zaposlitev za eno leto. O njihovih slabih delovnih in življenjskih razmerah govorijo med drugimi J. Malačič (EF UL), A. Kurnik (FDV UL) in K. Medica (FHŠ UP).
 
Gospodarska kriza na periferiji EU. E.V.  Mladina, 23.1.2009
Vzhodnoevropske države so slabo pripravljene na krizo, ljudje so po pridružitvi pričakovali blaginjo. Tam lahko pričakujemo "resne družbene probleme", kot nedavno v Bolgariji in Litvi.

Svetovna elita o poteh iz svetovne krize. B.P., Delo, 28.1.2009
V švicarskem Davosu se je c Svetovnem gospodarskem forumu spet  sestala politična in ekonomska elita sveta. Pogovarjali so se o energetiki, podnebnih spremembah, prosti trgovini, razvojnih pomočeh in učinkovitejšem svetovnem upravljanju.
Sočasno je v Braziliji Svetovni socialni forum antiglobalističnih skupin in voditeljev nekaterih držav, ki poskušajo najti alternativo kapitalizmu svobodnega trga.

Svetovna kriza in Slovenci.   Šolski razgledi, 23.1.2009 
Franjo Štiblar govori o svoji knjigi z zgornjim naslovom. Njen namen je "seznaniti Slovence z okoliščinami in vzroki za krizo, s posledicami in mogočimi omilitvenimi ukrepi". Koristila bo "ljudem na vseh ravneh odločanja: v vladi, v gospodarstvu, v finančnih ustanovah in predvsem posameznikom doma, v družinskem krogu".
(Slika z besedilom: Kaj je rop banke v primerjavi z (njeno) ustanovitvijo? (Bertold Brecht)
Ne liberalni kapitalizem, ne ortodoksni socializem, temveč solidarizem. Franjo Štiblar.  Sobotna priloga, Delo, 24.1.2009  sobota, 24. januar 2009
F. Štiblar, EIPF in PF UL Opisuje koncept solidarizma, njegovo ozadje in mednarodne razmere ter naslednje glavne  elemente:
1. Tržno gospodarstvo s popravo napak nepopolnega trga, "pretežna zasebna last on ohranjeni vlogi javne lastnine in sektorja na kritičnih področjih za kohezivnost družbe".
2. Vsem zagotovljena minimalna socialna varnost (zdravstvo, upokojevanje, mladi, brezposelnost) in dostopnost minimalnih storitev kulture, umetnosti, športa ipd.
3. Solidna gospodarska rast, ob skrbi za okolje, tako socialno, ekološko, etično in ekonomsko.
4. Negovanje medčloveških, stvarnih, ne virtualnih odnosov v življenju in poslovanju.
5. Avtonomen, svoboden in izobražen posameznik, ki je sposoben brez (marketinskih) manipulacij sprejemati svoje odločitve, kot alternativa potrošništvu. "Za to je potrebno izobraževanje, najvišja raven šolstva, ki je javna dobrina".
6. Pluralizem odprte družbe z zdravo, zmerno tekmovalnostjo, ki bo "omogočil bolj izobraženemu in svobodnemu posamezniku izživeti vse svoje potenciale in se uveljaviti v družbi".
Solidarizem je bil v preteklosti prevladujoč v politični tradiciji Slovenije (socialna demokracija, Krek (Janez Evangelist, op. B.M.), Korošec, kasneje LDS, Zares...
Zdaj Slovenija zamuja v  spoznavanju vzrokov krize  ni tistih, ki so naj spripeljali vanjo. Z zamudo smo stopili na vlak neoliberalizma (na srečo), zdaj zamujamo pri izstopu (na žalost), npr. s predlogi o davčni razbremenitvi kapitala. Problem je premajhno povpraševanje in veliek zaloge, ne ponudba. Zaradi dolgoletne zmerne (finančne) politike (t.i. gradualizma) bo Slovenija krizo "preveslala z manjšimi posledicami, a ne brez njih, tudi zato, ker smo v zadnjih letih v povprečju  živeli prek ustvarjenega". "Pri ukrepanju je treba pohiteti".

Miha Mazzini, pisatelj in scenarist. Ženske ne gredo z basisti, razen če nivi Paul McCartney. P.M.  Sobotna priloga, Delo, 24.1.2009
M. Mazini, avtor knjig in scenarijev ter računalniški strokovnjak, v mladosti je igral kitaro pri bendu D'Pravda. Basist je človek, ki skrbi za ritem, temelje, isto kot pri filmu scenarist. V scenariju za film Paloma negra  opisuje prodor mehiških filmov v petdesetih letih, saj po 1948  niso bili zaželeni ruski in ameriški, ter popularnost meksikanske muzike, ki jo je ubila  šele zahodna glasba šestdesetih let. Ozadje je Informbiro, Goli otok, trpljenje.
Napisal je tudi satirično dramo o največjem slovenskem oporečniku (D. Jančar ?), največji promotorki knjige in new agea (M. Košir ?) in največjem slovesnkem gejevskem pesniku, ki pa je nihče ne sprejme v spored. V Sloveniji "ni satire o vladujočih razredih! Sploh o tistih, ki sebe pojmujejo za duhovno luč! Niti ene jebene satire! Toliko sem Jeseničana in toliko starega alternativca, da sem jo šel napisat, jebiga!".
V pogovoru označuje tudi značaj Slovencev. "Slovenci smo bolj za previdnost, za malo, preživeli bomo". Maloštevilen narod spodbuja narcisizem. Pri nas vsak pozna kako slavno osebnost. Smo majhen, nevpliven narod, ki mora obstati na prehodnem območju. Že . Trstenjak je ugotovil, da je Slovenec kmet in podeželski uradnik, ne izstopa. Sprogramiran je, da je neopazen. Tisti, ki so hoteli izstopati, so se izselili. Pri Slovencih je agresivnost zažrta navznoter, zato nasilje v družini, nesreče na cestah, smučiščih. Po študiji psihološkega profila Slovencev (J. Musek) v primerjavi z Angleži, Američani, Japonci... izstopamo po introvertiranosti in agresivnosti.

Divji Slavoj Žižek. Forum Divje misli. T.B., Žurnal24, 28.1.2009
Na ministrstvu za kulturo so začeli serijo mesečnih forumov. Danes 28.1.2009 ob 17 uri bo predaval "filozofski zvezdnik" Slavoj Žižek, o temi: Amerika proti Evropi: kulturni boj? Sledila bodo še srečanja o arhitekturi in prostoru, o medijih itd.

Dva predloga za Nobelovo nagrado. OM, Primorske novice,  sreda, 28. januar 2009
Na pobudo V. Bucika, dekana  FF je UL predlagala rektorski konferenci da podpre kandidaturo Borisa Pahorja, pisatelja, za Nobelovo nagrado.
Društvo slovenskih pisateljev je ob tem sporočilo, da so predlagali B. Pahorja že pred leti, ko še ni imel slovenskega državljanstva; pri sedanji pobudi "nimajo nič" zraven.

Zimska šola  »Intelektualna lastnina za raziskovalce«, 
bo v sredo, 4. februarja, od 8.30 do 17. ure in v četrtek, 5. februarja, od 9. do 16.30. v prostorih Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, Vojkova 63, Ljubljana. Pripravlja jo Evropska patentna akademija (del Evropskega patentnega urada)  v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino, Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem www.lui.si   in Pisarno za prenos tehnologije pri Univerzi v Ljubljani. Šola je v osnovi namenjena raziskovalcem, vendar se je lahko udeležijo tudi drugi, ki jih ta tematika zanima. Predavanja in vaje bodo večinoma v angleškem jeziku. Udeležba  je brezplačna.  Zaradi omejenega števila mest na delavnici in lažje priprave gradiv ter odmorov za kavo in kosila vas prosimo, da svojo prisotnost do ponedeljka, 2. februarja, prijavite po elektronski pošti na naslov info@uil-sipo.si

Od spopada do dialoga med civilizacijami. S. P. Huntinghton, 1927-2008, Rudi Rizman, Delo, 22.1.2009
R. Rizman piše o ameriškem politologu, ki je znan predvsem po knjigi Spopad civilizacij (1996), prevedeni tudi v slovenščino. V njej je napovedal konflikte med osmimi svetovnimi civilizacijami: zahodno, latinskoameriško, islamsko, kitajsko, hinduistično, pravoslavno, japonsko in afriško. S tem je inspiriral dialog med civilizacijami.
V knjigi Political order in changing societies (1969) je zapisal, da modernizacija sproža nestabilnost družb in poudaril pozitivno vlogo učinkovitim političnim institucijam in kulturnim temeljem na katerih počivajo. Kritizira šibke demokracije, a ne trdi da so avtokracije primernejše. Soglašal je z vojno v Vietnamu, a se razšel z neokonservativci in nasprotoval vojni v Iraku. Bil je toleranten do tistih, ki se z njim niso strinjali. Po njegovi zaslugi je na Harvard prišel S.M. Watt, ki je bil sicer njegov kritik.

Multimedijska spletna knjižnica Europeana ponovno na voljo    www.uni-lj.si, 28.1.2009
Multimedijska spletna knjižnica Europeana www.europeana.eu , ki jo je pripravila EU, je kmalu po predstavitvi novembra 2008 prenehala z delovanjem zaradi izjemnega zanimanja (10 milijonov obiskovalcev na uro). Zdaj so vzpostavili ustreznejšo infrastrukturo in omogočili dostop do več kot dveh milijonov knjig, zemljevidov, posnetkov, fotografij, arhivskih dokumentov, slik in filmov iz nacionalnih knjižnic ter kulturnih ustanov vseh 27 članic EU.

Problematika financiranja nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk v RS   www.uni-lj.si, 28.1.2009
Slovenski raziskovalci menijo, da inštitutom in univerzam močno primanjkuje namenskih sredstev za sofinanciranje nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk, zaradi česar bo lahko ogrožena odličnost slovenskih raziskav.   Celotno besedilo poziva pristojnim javnim ustanovam

Zemljani naj se spet zavejo svojega mesta v vesolju. A.N.R.R., Vestnik Murska Sobota,
Pogovor z Andrejo Gomboc, FMF UL, koordinatorko mednarodnega leta astronomije. Aktivnostim se bo pridružilo tudi astronomsko društvo Kmica, predavanja bodo po šolah, astronomska tabora v Fokovcih, Gornjih Petrovcih in na Magašovom brejgi.
Astronomski observatorij na Krasu. T.F., M.M., Kras,   ponedeljek, 26. januar 2009
V vasi Kobdilj pri Štanjelu se ukvarjajo z raziskovanjem vesolja. Sodelujejo tudi  s FMF UL.

Uvodnik. Tomaž Sajovic. Proteus, 71/5, januar 2009
Eden od članov uredniškega odbora revije za poljudno naravoslovje ima težave z razumevanjem nekaterih prispevkov, vzrok je "preveč akademski in zato težko razumljiv jezik". Glavni urednik in tudi lektor meni, da se v jeziku kaže odnos do sveta, znanosti in bralcev. Meni, da "ima poljudnoznanstveno pisanje ogromno etično odgovornost, saj bi morali s svojim živim in razumljivim jezikom ves čas udejanjati sestop znanosti med ljudi". Navaja ameriškega filozofa R. Rotrya (njegovi Izbrani spisi so izšli v prevodu 2002), da je "pomembnejši način, kako kaj povemo, od tega, ali imamo v lasti resnico", ali "kaj lahko iz narave in zgodovine" potegnemo za svojo rabo. Zanimivo izražanje je znak složnosti s svetom, v pravi besedi stvar sama "pride do besede" in prispeva k človekovemu duhovnemu izoblikovanju. Akademski jezil lahko to prepreči.

Charles Darwin - učenjak, ki je "izumil" darvinizem. Kazimir Tarman, Proteus, 71/5, januar 2009
Ob 200. letnici rojstva in 150.letnici izida knjige "O izvoru vrst" Angleža C. Darwina (1809-1882).
Kot otrok in mladostnik se je zanimal za naravo, eksperimentiral in z bratom v vrtni lopi uredil kemijski laboratorij. Star 17 let se je po očetovi želji vpisal na medicino v Edinbourgu, a so ga od študija po dveh letih odvrnila dolgočasna predavanja in mučni kirurški posegi. 1928 se je spet vpisal,  na bogoslovje v Cambridgeu; oče je menil, da se bo kot pastor lahko ukvarjal še z naravoslovjem. Njegov mentor in prijatelj je bil J. Stewens Henslov, profesor mineralogije in botanike, ki je najbolj vplival na njegovo kariero. Po zaključenem študiju ni sprejel posvečenja v duhovniški poklic. Z dvojambornico je plul po južnih morjih (1831-1836). Posebej se mu je v spomin (in dnevnik) vtisnilo živalstvo na Galapaških otokih, zlasti ptiči. Po vrnitvi je  oblikoval teorijo o nastanku novih vrst, zaradi prilagajanja okolju, npr. načina prehranjevanja. Z njo je ogrozil z (cerkvenimi) dogmami zaščiteno teorijo o nespremenljivosti vrst, t.i. kreacionizem. Imel je goreče (ideološke) nasprotnike, tudi na Cambridgeu. Branil ga je npr. T.H. Huxley.
V zadnjih letih poteka podobna polemika s pristaši t.i. inteligentnega načrta. Nekatere šole v ZDA so vpeljale pouk obeh nazorov, evolucionizma in kreacionizma.
V kombinaciji z odkritjem Mendlova o genetski stabilnosti se je razvil neodarvinizem, ki se zdaj predava na univerzah po vsem svetu. Teorija naravnega izbora se dopolnjuje z novim znanjem iz genetike, molekularne biologije, biologije celice, mikrobiologije, biokemije, (populacijske) ekologije in biogeografije.

Ministrstvo po regijah predstavlja črpanje sredstev za tehnološki razvoj. STA, splet,   četrtek, 22. januar 2009
Državni sekretar J. Gyorkos, minister G. Golobič in direktor direktorata za znanost A. Mihelič (MVZT) so  v Murski Soboti  začeli s posveti z gospodarstveniki o spodbujanju tehnološkega razvoja, za kar bo v 2009 na voljo 100 milijonov evrov (načrtovanih je bilo 40, dodatno še 58 iz naslova spodbud za izhod iz krize).
Golobič na Otočcu o razpisih za mala, srednja in velika podjetja. STA, splet,  sreda, 28. januar 2009
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z gospodarstveniki Dolenjske, bele krajine in Posavja o spodbujanju tehnološkega razvoja. 
Obljubljajo več denarja za razvoj in raziskave. B.Ž., Večer,   četrtek, 22. januar 2009

Vlaganje v znanost in raziskave nujno tudi med krizo. B.M., Dnevnik,   sreda, 28. januar 2009
Pogovor z Matjažem Maglajem, članom kabineta evropskega komisarja za raziskave in razvoj.

Več za zaposlovanje, manj za obrambo. Rebalans proračuna. B.K., Delo, 28.1.2009
Vlada predlaga večje proračunske izdatke v 2009, kljub manjšim prihodkom.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo dobilo dodatnih 400 milijonov evrov (predvsem za aktivno politiko zaposlovanja, za varstvo otrok, varstvo brezposelnih in socialno varstvo.
MŠŠ bo dobilo 115 milijonov več (za izobraževanje in pomoč šolajočim).
MVZT bo dobilo 60 milijonov več (največ bo šlo za tehnološki razvoj).
Več bodo dobila tudi ministrstva za finance, za gospodarstvo, za notranje in za zunanje zadeve,
manj pa ministrstvo za obrambo (za 18 milijonov), za kmetijstvo  (14 milijonov) in za javno upravo (20 milijonov).

Konferenca o semenskem in tveganem kapitalu
 Poslovni angeli Slovenije in Ljubljanski univerzitetni inkubator organizirata konferenco SKIP 2009,
 29. 1. 2009, poslovna stavba Poteza, Železna cesta 18, velika kletna dvorana.
-  kako razmišljajo investitorji pri vlaganju svojega kapitala v razvijajoča se podjetja,
- kakšne so izkušnje podjetnikov, ki so take investicije prejeli,
- kako prepričati investitorja,
- kako vam lahko v začetni fazi ustanavljanja podjetja pomaga Ljubljanski univerzitetni inkubator in Klub poslovnih angelov Slovenije ter še veliko drugih koristnih informacij.
- okrogla miza, na kateri se bodo imeli investitorji in podjetniki možnost neposredno soočiti in vzpostaviti močnejše povezovanje med investitorji, podpornim okoljem in podjetniki.

Na EUROHORc o financiranju znanosti. dr. Večer, 19.1.2009  ponedeljek, 19. januar 2009
V Lizboni je bilo srečanje direktorjev nacionalnih agencij za financiranje raziskovalnih programov. Ugotovili so velike ralike v financiranju med državami in se zavzeli za skupni evropski raziskovalni prostor.

Bo  Janez Potočnik dobil še en mandat? Izbira evropskega komisarja.  M.R. T.S., Delo, 20.1.2009  torek , 20. januar 2009
Oktobra 2009 se bo iztekel mandat Evropske komisije (EU). Komisar za raziskovanje J. Potočnik želi dobiti še en petletni mandat. Stranje njegovo delo različno ocenjujejo, nekatere stranke ga vidijo v vladi. Pojavljajo se drugi predlogi za slovenskega komisarja v EK, npr. T. Rop in M. Pavliha.

Vladni rez na Inštitutu za narodnostna vprašanja. R.I., Dnevnik, 16.1.2009
Vlada je razrešila tri člane upravnega odbora INV (A. Megliča, P. Ferlugo, A. Vrčona) in imenovala Ž. Bogunoviča MVZT, Petra Štiha FF UL in B. Jesiha, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Inštitut za narodnostna vprašanja bo vodil dr. Miran Komac. ri, Dnevnik,  sreda, 21. januar 2009
M. Komac, raziskovalec INV (Ljubljana) je postal v.d. direktorja INV, predsednik UO INV pa Žarko Bogunovič, vodja sektorja za znanost MVZT.
Kaos na Inštitutu za narodnostna vprašanja. R.I., Dnevnik, 19.1.2009  torek , 20. januar 2009
A. Meglič, ki ga je MVZT razrešilo predsedovanja UO INV pravi, da gre za politično čistko, lustracijo. Prejšnje vodstvo je hotelo očistiti "Avgijev hlev", ogroženi posamezniki pa so se obrnili po politično pomoč. Navaja nepravilnosti M. Žagarja, nekdanjega direktorja in raziskovalca in delovanje Janeza Stergarja, sindikalnega predstavnika. Po njegovih besedah bodo kriminalisti posredovali zbrane podatke javnemu tožilstvu.

"Selitev je zadnja rešitev". M.B., Žurnal24, 19.1.2009
Damijan Guštin, direktor Inštituta za novejšo zgodovino o obnovi stavbe Kazine, Ljubljana.
INZ ima 40 zaposlenih, med drugim skrbi za portal slovenskega zgodovinopisja. (Sistory, op. B.M.)

Slovenija kot evropska Silicijeva dolina. Jure Mikuž, Delo FT, 19.1.2009
Nova vlada je obljubila pomoč hitrejšemu razvoju tehnoloških podjetij, tehnološke parke, sklade tveganega kapitala ipd.  Slovenija ima možnost postati tehnološko središče srednje Evrope. Zaradi naravnih danosti, tudi klime lahko pritegne tuje strokovnjake. Zagotoviti je treba transportno infrastrukturo, davčno okolje, kapital in središča znanja.

OECD pričakuje počasno okrevanje. Poslovni dnevnik. Dnevnik, 16.1.2009
OECD ocenjuje, da gospodarstvo območja evra v EU ne bo okrevalo pred drugo polovico prihodnjega leta. Recesija, ki se je začela v drugem lanskem četrtletju se bo nadaljevala tudi v prvi polovici 2009.

Pahor: Obama prinaša upanje v boljšo prihodnost. STA, splet,  sreda, 21. januar 2009
Predsednik vlade RS je o novem predsedniku ZDA dejal, da prinaša nekaj, kar svet ta hip potrebuje, upanje. Na sestanku s predstavniki univerz in inštitutov je dejal,  da je upanje pomembno, ker se srečujemo z nezaupanjem na vseh ravneh, kar je posledica krize.
Tudi J. Janša, predsednik SDS je poudaril velika pričakovanja do Obame, glede podnebnih sprememb, Bližnjega Vzhoda, gospodarstva.

Barack Obama: karizma na preizkušnji. Rudi Rizman, Delo, 19.1.2009  torek , 20. januar 2009
R. Rizman, predavatelj sociologije na UL in v Bologni piše o krizi, ki naj bi jo pomagal rešiti novi predsednik ZDA.
Krizo so napovedali v 70' letih prejšnjega stoletja ekologi in angažirani misleci ter aktivist z opozarjanjem na "meje rasti", v 90' pa antiglobalistična gibanja. Napovedali so, kaj se bo zgodilo že nadaljujejo z reproduciranjem okolja ter z opiranjem na "kemijo" in na druge "eksaktne" znanosti. Izvirni greh je v svetovno neuravnovešeni poreazdelitvi bogastva v korist elite. ZDA so kot hegemon najbolj odgovorne za krizo, ker so vsilile "neoliberalni oz. neokonservativni model tržnega radikalizma", zato bodo po mnenju P. Kennedya z Yale univerze plačale največji račun. Izhod iz krize je odvisen tudi od dogovarjanja držav, v multilateralni ureditvi s pravično globalizacijo.
B. H. Obama ni ne konservativec ne liberalec, je prvorazreden intelekt, a tudi pragmatičen v tradiciji J. Dewwja, W. Jamesa in drugih ameriških filozofov. Po njih je resnico treba preizkusiti v praksi, naklonjeni so "upoštevanju razlik (pluralnost), iniciativnosti, inovacijam, eksperimentiranju in izogibanju rutini". B. Obama "daje prednost pragmatizmu pred ideologijo",  nedvomno bo izpeljal spremembe (change) v ekonomiji in okolju, pri nacionalni in mednarodni politiki pa bo ohranil kontinuiteto. Nekaj skepse do njega je potrebo ohraniti, saj se politična moč prepleta s kompromisi, ni vsemogočna in tudi kvari svoje izvajalce.

Državni socializem je za bogate, reveži so še vedno na trgu. Ulrich Beck, sociolog. Intervju. V.K., Objektiv, Dnevnik, 17.1.2009
U. Beck (*1944), nemški sociolog velja za enega najodmevnejših evropskih mislecev. Razvil je koncept družbe tveganja, predlaga minimalni državljanski dohodek in se ukvarja s spremembo svetovne ureditve. Študiral je (pravo) v Freiburgu, sociologijo, filozofijo in politologijo na univerzi L. Maximilliana v Munchnu, doktorilal 1972, bil profesor na univ. v Munstu, Bambergu, zdaj je profesor na munchenski univerzi in LSE v Londonu.
Pravi, da kriza rojeva nove, ustvarjalne sile. Ne bo se sicer pojavil nov subjekt, kot "proletariat v 19. in 20. stoletju  ali zatem tehnična inteligenca", ki bi rešil probleme. Situacija je bolj zapletena. Imenuje nekatere akterje. To so skupine civilne družbe, ki so v zadnjih 20, 30 letih opozorile na uničevanje okolja in ga "ob nasprotovanju politike in  znanosti postavile na politično agendo". Tudi nekateri v političnih strankah se zavzemajo za nove rešitve. Glede finančne krize pravi:
"Doživljamo nekaj, kar je bilo pred nekaj meseci povsem nepredstavljivo. Dosedanji stebri zahoda, povezava kapitalizma, demokracije in politične svobode, so se nenadoma začeli rušiti, erodirati". To je primerljivo z zlomom komunizma. Vsi govorijo "o zavračanju tržnega fundamentalizma, ki je bil doslej prevladujoča, ja skorajda edina politična ideologija". Razmere postajajo revolucionarne, možen je propad, odpira pa se tudi prostor "za nekaj boljšega". Podobno je bilo v 118. in 19. stoletju, ko so se lokalne državice povezale v nacionalne države in dale odgovor na  izzive. Zdaj lahko nacionalne države s sistemskim sodelovanjem rešijo svoje probleme. Nastala bo zveza držav "transnacionalna kooperacijska država", ki razvija odgovor na globalne krize.
Propadanje neoliberalizma poteka manj vidno kot padec berlinskega zidu in razpad SZ. Motila se je ekonomska znanost, odpovedala je pri iskanju alternative neoliberalni razlagi radikalnega trga. Gre za velika tveganja, ne le gospodarska, za segrevanje ozračja, jedrsko orožje in še nova. Potrebujemo "neke vrste svetovno ustavo, mednarodni pravni sistem", ki bi urejal konflikte in iskal odgovore. Nova, bolj pravična ureditev naj tudi revnejšim državam omogoči modernizacijo.
Nenavadno je, da se je "v nekaj tednih na svetu zgodil temeljit politični preobrat. Lahko rečemo, da imamo zdaj neke vrste državni socializem, in to ne v nacionalnih, temveč v mednarodnih okvirih". Ta pa zajema samo banke in bogate, "revni, brezposleni in prejemniki socialne pomoči so tako kot doslej še vedno izpostavljeni hladnemu vetru neoliberalne tržne ideologije".
Danes vse sloni na delu za zaslužek, tudi identiteta. Z modernizacijo se človeško delo nadomešča s strojem, to bi lahko izkoristili za drugačno ureditev, v kateri bi bolje izkoristili človekove potenciale. Predlaga osnovni dohodek za vsakega državljana (npr. v zahodni Evropi 800 evrov), s čimer bi omogočili starševstvo, družino, ki je zaradi zaposlenosti staršev zelo obremenjena", nastanek kulturnih centov, dajanje inštrukcij dijakom, migrantom. Hkrati bo izkoristili produktivnost novih tehnologij, ker se ne bi več ozirali na ohranjanje delovnih mest. Ta dohodek bi financirali iz davka podjetij, ki se zdaj izogibajo obveznostim v davčnih oazah.

Gre za "biti" in ne za "imeti". M.H.,  Mladina, 16.1.2009
Psiholog prof. Marko Polič, FF UL glede reševanja sedanje krize pravi, da ljudje ne pričakujejo rešitev od tistih, "ki so krizo zakuhali s priseganjem na neomejeno delovanje tržnih zakonitosti in povzročili kaos". Slepo so "spodbujali potrošništvo, kupovanje delnic ipd.", tudi pri nas. Nekateri so prišli do bogastva, tudi z nemoralnimi goljufijami, tisti pa, ki "ustvarjajo, celo veliki znanstveniki ali umetniki, niso dobili tako rekoč  nič". Potrebni bodo nove vrednostne spremembe. Želi, da bi ljudje iskali druge vrste bogastva, da bi šlo, "kot piše Erich Fromm,  za "biti" in ne za "imeti". Kadar kapital in dobiček postaneta edina vrednota, nimamo več dostojne človeške družbe". Socializem ni bil pravi odgovor, tudi kapitalizem ni. "Na novo bo treba premisliti sedanje družbene paradigme in odkriti nove, morda povsem drugačne možnosti. To,iskanje je edino, ki je vredno človekovega življenja".

Krivci imajo obraze. Bogomir Kovač,  Mladina, 16.1.2009
V času krize Slovenija ni otok, tudi pri nas so Enron, Paramalt, Simens, "nihče ni imun pred usodo propadlih bank in podjetij". V ospredje stopa moralno vprašanje, nekaj špekulativnih poslovnih zvezdnikov, menežerjev, mora doleteti kazen. Trg ni nevtralni mehanizem, za tržnimi posli stojijo prepoznavni ljudje, tudi nesposobni poslovni in politični menedžerji. Novi "kapitalizem s človeškim obrazom zahteva najprej vsaj delno razkritje starih obrazov".
Kapitalizem rešuje krizo z ukrepi starega socializma, vladni paketi za rešitev finančnih sistemov presegajo 8 tisoč milijard dolarjev, s katerimi bi amortizirali krizo. V razmerah pomanjkanja financ in povpraševanja "postava kakovost upravljanja in vodenja organizacij, podjetij in ustanov ključni vzvod sprememb in zasuka krize".

Poslednji liberalci. Franček Drenovec.  Mladina, 16.1.2009
F. Drenovec, analitik in ekonomist pravi, da je filozofija slovenskih politikov neoliberalizem. So za nek "obseg javnih storitev itd.", a menijo da je to konec koncev strošek, ki zavira ekonomski napredek. Miselni svet Slovencev se razlikuje od tistega v zahodni Evropi. Liberalizem je prepričanje, da delujejo družbe najbolje, če se prepustijo individualizmu, ki ga uravnavajo zgolj "trgi, torej tekmovanje med svobodnimi posamezniki". Država se ne sme vmešavati v ekonomijo, odločajo lastniki podjetij, kapital brzda in usmerja nevidne roke konkurence. Kaj pa če ni konkurence? Velika podjetja so močnejša od trgov,  v energetiki in v financah je tako že na svetovni ravni.  Trg velja le še za "nemonopolizirane in neskorumpirane sektorje, torej za trg dela in drobni sektor".
V iskanju izhoda iz razkroja, krize, se naprednejši politiki  od španovije z velikim parazitskim kapitalom obračajo "nazaj v politiko in vodenje" v demokratično ureditvi. Pri nas je izvor vse modrosti še vedno Economist in Financial Times . Kdaj bomo zmogli uporabljati "zdravo kmečko pamet", kot štacunar iz Trsta, "ki razume kapitalizem bolj, kot ga razume večina slovenskih politikov"".

Predsednik vlade snuje "razvojni dialog". mag, Večer,  sreda, 21. januar 2009
B. Pahor je na sestanku predstavnike  univerz in inštitutov pozval k sodelovanju pri ukrepih za izhod iz krize in razvoj Slovenije med najbolj razvite in solidarne države. Febuarja bo sklical prvi sestanek t.i. razvojnega dialoga, ki bo vključeval "delodajalce, delojemalce, mlade in stare, nevladne organizacije, univerze in akademije". Slovenija je ena redkih držav, ki trenutno še ni v recesiji. A. Kocijančič, rektorica UL je dejala, da je še dovolj znanj, ki jih je treba prenesti v prakso.
Pahor za februar napovedal sestanek razvojnega dialoga. STA, splet,  sreda, 21. januar 2009
Predsednik vlade se je sestal z rektorji univerz in predstavniki inštitutov. Poudaril je, da se v svetu dogaja nekaj, kar moramo še "temeljito reflektirati", kot suverena družba pa soustvarjati. Februarja bo sklical t.i. razvojni dialog, s predstavniki delodajalcev, delojemalcev, mladih in starejših, nevladnih organizacij, univerz in akademij (SAZU ?, op. B.M.) Ministr Golobič je dodal, da kriza ni površinska, čarobnih rešitev ni, pomembni so prvi koraki. Vlada bo vlagala v znanje in raziskave.

Več denarja za raziskave in razvoj. F.Ž., Večer, 20.1.2009  torek , 20. januar 2009
MVZT bo nadaljevalo vlaganja v visokošolski in raziskovalni prostor ter v študentske domove.
Več: <http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/94/5974/?cHash=b74a3cf446>

Gregor Golobič, minister in prvak Zaresa. Dediščine Janševe vlade ne bo mogel prikriti noben leteči slon. Z.P., M.R., Sobotna priloga, Delo, 17.1.2009
Daljši pogovor z ministrom G. Golobičem, tudi o visokem šolstvu. Pri dolgoletnem predsedniku vlade J. Drnovšku je  opravljal tudi vlogo prinašalca "slabih novic", ki je opozarjal  na morebitne napake njegovih sodelavcev. Takim bo moral prisluhniti tudi sedanji predsednik vlade. Sedanja vladna koalicija si je "zadala nalogo spustiti politiko s prestola vsemogočnega in samovoljnega presojevalca vseh zadev v družbi /.../ korekten odnos do družbenih podsistemov", zato mora tudi znotraj sebe uveljaviti "dialog, partnerstvo in spoštovanje razlik". Strankarski sekretarji ne bodo več veliki kadroviki. Podobno kot je s KAS (kadrovsko akreditacijskim svetom) za podjetja v (delni) državni lasti, bo treba "urediti  cel spekter imenovanj na področjih, kjer država nastopa kot ustanovitelj v javnih zavodih, npr. v šolah, zdravstvenih ustanovah, inštitutih ipd."
Na vprašanje, ali B. Pahor pripravlja strateški svet na področju visokega šolstva pravi (s smehom) da ne. "Na področju, ki ga pokrivam, imam pri predsedniku vlade veliko odkrite podpore".
Pravi, da je prevzel ministrstvo (MVZT) v slabem stanju. V prejšnjem mandatu je "ministrstvo, ki ima približno 130 ljudi, zapustilo 88 ljudi in prišlo 109 novih". Takšna fluktuacija pove, da je nekaj narobe. Na prednovoletnem sprejemu je sodelavcem spregovoril o ozračju, ki ga je v prvih tednih začutil na ministrstvu "strahu, nezaupanja, nemoči", zaposleni niso upali vstopiti v sindikat, bolniških odsotnosti je bilo lani 1500 dni. To je treba popraviti in se nato lotiti prioritet, priprave sprememb vseh sistemskih zakonov. Skupaj z ministrom B. Žekšom je predlagal spremembo UO Inštituta za narodnostna vprašanja in se posvetoval s FF UL in SAZU. Svet za visoko šolstvo je ob obilici dela v krizi. Kazalci vlaganja v raziskave in razvoj je bilo v t.i. zlati dobi negativni.
Kroži šala, da je novi minister "rektor teološke fakultete", zaradi izobrazbe zaposlenih, ki pa je ni preverjal. Pravijo, da je pri kadrovskih odločitvah sodelovalo tajništvo NSi in Ivan Štuhec. Dela je več kot dovolj, pravi G. Golobič, vsak "ima priložnost, da se izkaže pri opravljanju svojega dela". Napoveduje reorganizacijo in okrepitev posameznih sektorjev na MVZT. Treba bo tudi varčevati; opazil je, da "se v državni upravi veliko potuje in da delegacije niso majhne".  Sam je zelo motiviran, ima občutek, da je "ne glede na vse okoliščine v politiki mogoče kaj premakniti".

Izjava slovenskih in hrvaških zgodovinarjev. Dnevnik, 15.1.2009
I. Banac, N. Budak, I. Goldstein, V. Simoniti, P. Štih in P. Vodopivec se oglašajo zaradi odnosov med sosednjima in tradicionalno prijateljskima državama. Od vlad pričakujejo, da najdeta načine za rešitev nesporazumov.

Škandalozno dogajanje na Inštitutu za narodnostna vprašanja. J.K. S., Delo, 15.1.2009
Na INV je dobil odpoved Mitja Žagar, raziskovalec in prejšnji direktor, ki j e vodil projekte in ima raziskovalne reference, bil je tudi aktiven član Korisa. Vlada je po spremembi raziskovalnega zakona 2005 v upravni odbor imenovala svoje člane, nato sta se zamenjala dva direktorja.

Trajala  bo vsaj dve leti. Kako preživeti krizo. J.J., Nedelo, 11.1.2009
Franjo Štiblar predava na PF UL in gostuje v Bologni in univerzi J.Hopkins v ZDA. Doktoriral je 1080 pri nobelovcu L.R. Kleinu. Po osamosvojitvi je bil nosilec priprave gospodarske strategije Slovenije. Pri Založbi ZRC je nedavno izdal knjigo Svetovna kriza in Slovenci - kako preživeti. meni, da bo kriza trajala vsaj dve leti. Amerika je tu iznajdljivejša od Evrope, Slovenija pa jo bo "relativno dobro prenesla" zaradi zadržane politike (nismo razprodali tovarn, bank, telekomunikacij, trgovin...) . Kriza je posledica neoliberalne ideologije v finančnem sektorju, pok nepremičninskega balona v ZDA je ustvaril nezaupanje. Povrnejo ga lahko najvišje avtoritete, vlade in centralne banke. Ključni problem je premajhno povpraševanje, ne ponudba. Anglija in ZDA nastopata zdaj socialistično in nacionalizirata. Evropa bo v prihodnje solidarna, skozi pax europeana, imela naj bi švedski model socialne države, avstrijski model socialnega pakta in nemški model gospodarskega čudeža, ne pa angloameriški model. Slovenija bi morala imeti stvarno vizijo. "Nismo podjetniško izbrano ljudstvo", podjetnosti in pameti ne more biti več, kot ju je v naravi naroda. Ne bomo ultraračunalničarji, dobri pa smo v uporabni obrti in oblikovanju. "še vedno je preveč družboslovnega študija, pravnik in ekonomist se praviloma lažje prebijeta in imata višjo plačo od inženirja, čeprav je ta lahko ključen v podjetju."

Potop finančnih gurujev. Kriza. B.M.,  Mladina, 3.23.2009
B. Ellis je v knjigi "Ameriški psiho" opisal profil borznikov sredi 80' let: "Iznajdljiv sem. Ustvarjalen, mlad. Brezobziren, visokomotiviran, visoko usposobljen. V bistvu hočem povedati, da si družba ne more privoščiti, da bi me izgubila. Premoženje predstavljam".
Mirt Komel, FDV UL se v opisu slovenskih finančnih pomembnežev opira na ugotovitve FM UP. Novi (menedžerski) razred se je razvil na preseku diskurza samoupravljanja in "novega" kapitalizma, "igra po pravilih, ki si jih je sam izmislil, a jih je spotoma pozabil". Industrija razkošja je cvetela. Še nedavno je morala vsaka institucija imeti zaposlenega menedžerja, tudi politične stranke, novinarske hiše in univerze. Finančna kriza je stresla njihovo vlogo in ugled.
Od leta 2000 je agencija za trg vrednostnih papirjev izdala letno 30 licenc za opravljanje borznoposredniških del. V 2008 kar 123, izpita pa se je udeležilo 300 interesentov. Zdaj se število zaposlenih v financah zmanjšuje, v borznoposredniških poslih  v Sloveniji se bo zmanjšalo za tretjino.   Njihovo delo je precej stresno, večinoma ne zdržijo dolgo v tem poslu, obogatijo drugi, sam dobiš čir na želodcu, pravi D. Cavnik, sekretar združenja članov ljubljanske borze.

Pribaltska država po poti  Grčije. Nasilni nemiri v Litvi. P.F., Delo, 15.1.2009
Najhujše demonstracije po osamosvojitvi je spodbudila gospodarska kriza. V Rigi so upokojenci, delavci in študentje prepevali domoljubne pesmi in pozivali vlado naj odstopi. V nemirih je bilo 40 ranjenih.

Zamenjava strehe v nevihti. Igor Masten, Dnevnik, 6.1.2009
I. Masten (EF UL in SMF) piše  o tem, kako bo morala sedanja vlada izpeljati nekatere "strukturne reforme, ki smo jih predlagali že pred štirimi leti. Takrat se je proti predlagani (neoliberalni) reformi   "dvignil hud odpor". Treba bo stroškovno razbremeniti gospodarstvo in liberalizirati trg dela in si za konkurenčnost Slovenije izmisliti še "nekaj, česar si drugi ne bodo".

Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve. Kdor misli, da bo v vladi uveljavljal izključno lastne ideje, naj se raje ukvarjal s čim drugim.
M.J.,  Sobotna priloga, Delo, 10.1.2008
V daljšem pogovoru M. Gaspari govori o krizi in ukrepih vlade. Začela se je zaradi napihnjenih cenah nepremičnin, nato so banke ustavile kreditiranje realnega sektorja, ker niso zaupale in posojale druga drugi.  Pokazalo se je, da liberalizacija brez regulacije trga pripelje do stihije. Šlo je predaleč "s sproščanjem iniciative brez ustrezne regulacije", nastala je "plenilska ekonomija". "Država je neke vrste stabilizator teh nestabilnih razmer, ki so jih povzročili tržni igralci, ki so lahko igrali brez pravil". Moralo bo priti do masovnih odpisov dolgov. Znaki oživljanja gospodarstva so se že pokazali v Nemčiji, vendar so tam ljudje negotovi. Veliko bo odvisno od psihologije ljudi, ali se bodo zatekli k varčevanju ali pa bodo pripravljeni trošiti in investirati. Naš finančni sistem je zaradi zadržanosti v prejšnjih letih utrpel manj škode. Previdnost se je pokazala za ekonomsko upravičeno". V Sloveniji so bistveni problem stroški, ker smo pretežno izvozno gospodarstvo, ne pa prezadolženost prebivalstva.
Poleg sedanjih ukrepov vlade na finančnem področju in spodbujanju gospodarstva ter vlaganja v tehnologijo, raziskave in razvoj  bodo potrebne prilagoditve "pokojninskega, zdravstvenega in plačnega sistema v javnem sektorju". Ohraniti bo treba delovna mesta tistih, "ki bodo morda čez leto dni, ko se bo, upajmo, kriza umaknila, potrebovali kvalificirane in dobro izurjene zaposlene". Glede plačnega sistema ne verjame, da je možno "postaviti v enoten sistem, od zdravnikov, profesorjev, kulturnikov idr. do državnih uradnikov, policistov, sodnikov itd". Vlada bo ravnala v soglasju s socialnimi partnerji, a treba bo ugotoviti slabosti in prednosti "avtonomnega obravnavanja posameznih javnih področij, kot so zdravstvo, visoko šolstvo, znanost, raziskave" /.../ kjer je "bolj primeren fleksibilen način nagrajevanja". Rast plač ne bo mogla biti večja od rasti BDP (nominalna 4%), treba bo "narediti jasne prioritete med javnofinančnimi izdatki". Z rebalansom bo treba linearno znižati rast porabe. Poiskali bodo programe, ki bi lahko rasli hitreje, nekatere pa bo treba "ukinjati ali pa bistveno zmanjševati". Perspektivna je recimo farmacija in izvoz v Rusijo ali Ukrajino. Razviti bo treba javno-zasebno partnerstvo in razpise z ministrstev prenesti v agencije, oblikovati agencijo za javna naročila in bolje upravljati z državnim premoženjem. . Vzpostaviti je treba skupno novo nadzorno institucijo na področju financ.

Kraljičino vprašanje. B.K., Dnevnik, 8.1.2009
Med obiskom na "londonski ekonomski fakulteti (LSE) je Elizabeta II. postavila vprašanje:
 "Kako to, da ni nihče opazil, da prihaja finančna kriza? Če so te reči tako velike, kako to, da so jih vsi zgrešili?"
L. Garicano, direktor LSE je odgovoril: "V vseh fazah so se vsi zanašali na nekoga drugega in vsi mislili, da ravnajo prav".

Kriza naj bo priložnost. B.P., Delo, 14.1.2009
Na okrogli mizi o družbeni odgovornosti podjetij je Danica Purg, Poslovna šola Bled dejala, da je razočarana, da je treba študente menedžmenta, predvsem mlade, zelo motivirati za teme o poslovnih izzivih družbene odgovornosti podjetij. Prelagala je učenje iz dobrih praks in več raziskav tega področja.

Menedžment in kadri v kriznih razmerah. Zvone Vodovnik, Delo, 13.1.2009
Z. Vodovnik, profesor UL in UP piše o pomenu  ravnanja z ljudmi, za kar so najbolj odgovorni tisti na najbolj vplivnih položajih. V Sloveniji je pravna ureditev dobra, a uresničevanje je slabo.

Nekoč je moj dan. Luna Jurančič Šribar. Raziskovalka revščine in brezdomstva. Dnevnik (3).   Sobotna priloga, Delo, 10.1.2009
L. Jurančič Š. (27) je kulturna antropologinja, po izobrazbi in načinu življenja, podiplomska študentska. Sodeluje v društvu Kralji ulice, raziskuje alternativne družbene sisteme in učenje iz izkušenj ljudi, ki os odrinjeni na rob. Združuje teorijo in prakso, akademsko sfero in terensko delo.
Po nekajletnih izkušnjah ugotavlja, da je odnos državnih institucij do nevladnega sektorja vzvišen. Zaposleni v državnem aparatu se vedejo kot da delajo usluge "običajnim" ljudem, ne pa da so v službi državljanov. Že v študentskih dneh je doživela, da je glede projektov niso poslušali, podobno je zdaj, ko pride "žicat za podporo kakšnega projekta". Pogreša "običajen medčloveški stik", brez gledanja na uro. Na sestankih ima včasih občutek, da se je "vrnila v študentska leta, ko smo morali po hodniku loviti profesorje in profesorice, oni pa so jo v svoji prezasedenosti neusmiljeno mahali naprej". Spominja se dne, ko je hotela profesorja nekaj vprašati v zvezi s seminarsko. Sicer je nekaj odgovarjal, a se ni ustavil, nekaj časa je hodila v korak z njim, nato jo je preblisnilo - "komu na čast" mora vsa zadihana razlagati o seminarski in se je ustavila. profesor pa naprej in ne ve če in kdaj je opazil da mu je nehala slediti. Zavedati se je začela, "kako pomembno je gojiti enakovredne in spoštljive medčloveške odnose". Družbena razmerja se prevečkrat "ne vzpostavljajo na podlagi znanja, izkušenj, človekovega vložka", temveč na podlagi  drugih, ne tako cenjenih vrednot in spretnosti.
Nevladna organizacija, skupnost, kjer ustvarja temelji "na drugačnih vrednotah, kot je ustvarjanje dobička" V njej se dogajajo čudeži, ki krepijo zaupanje v sočloveka. "Od dekleta, študentke, ki se odloči in v svoj dom povabi neznano brezdomko" do gospe, ki je brezdomcem v oporoki zapustila stanovanje. 2Treba je ustvarjati skupnosti, ki bodo neodvisne od države" in bodo temeljile na "medčloveških odnosih in drugačnih oblikah menjave" /.../ znanja, dobrin, spretnosti brez denarja".
"Tudi kriza bo prekinila tok zaverovanosti v prekomerno proizvodnjo in potrošništvo", zadovoljstvo "bomo primorani iskati v drugih rečeh", spremeniti se bo morala mentaliteta, ponovno bomo morali "splesti pretrgane socialne vezi. /.../ Nekje v daljavi se svita bistvo. In sicer, da se lahko začnemo zgledovati po ljudeh, ki nimajo nič, obenem pa so ohranili vse. Človeškost. Gostoljubnost, zaupanje v sočloveka, občutek za sočloveka, čas za sočloveka, enakovredno menjavo, užitek in smisel v dajanju, ne le v kopičenju /.../". Ko se je začel sesuvati sistem prostega trga imajo na zahodu polna usta krize. A krize  oddaljenih dežel in ljudi, ki živijo na robu se nas niso tikale, dokler ni kriza potipala tistih z veliko moči, pri vrhu sistema. "Ljudje, ki so krizo zakuhali, je ne bodo mogli rešiti", piše Calente. Odgovornost za spremembo je torej na nas, "navadnih", "normalnih" - "ljudeh z ulice, študentkah, študentih, upokojencih, upokojenkah, delavcih, delavkah /.../".

Predstavitev novih znanstvenih periodičnih publikacij Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo,
v četrtek, 22. januarja 2009 ob 11:00 v knjigarni Konzorcij, Ljubljana.
STRUKTURA FIKCIJE/HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE NA PERIFERIJI, ČKZ št. 233:
Katarina Majerhold in Mirt Komel sta uredila tematski blok »Struktura fikcije« v katerem avtorji ugotavljajo kako lahko fikcija proizvede malodane enake učinke realnosti kot sama realnost. Kakšen je status filozofije in retorike v politiki? Ali se sofisti vračajo kot filozofski svetovalci?
V bloku »Humanistika in družboslovje na periferiji« sta Maja Breznik in Rastko Močnik uredila izsledke mednarodne primerjalne raziskave, ki je potekala v letih 2006 in 2007 v Avstriji, Bolgariji, Črni gori in Sloveniji. Avtorji ugotavljajo, da znanstvene politike v obravnavanih državah uveljavljajo zelo podobne vsebine, da je način uveljavljanja vsebin bolj ali manj enak ter da se tako uveljavlja ena sama, pretežno empiristična znanstvena paradigma in čedalje hujše epistemično enoumje.

Slovenija lahko prihodnje leto vstopi v OECD. T.M., Dnevnik, 13.1.2009
Delegacija organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD bo na obisku preverila, kako so predpisi o upravljanju podjetij usklajeni z načeli OECD. Pogovarjali se bodo s predstavniki ministrstev ipd., fakultet in medijev.
Če bo šlo po načrtih, Slovenija v OECD morda prihodnje leto. M.J., Delo, 14.1.2009
Vstop v OECD še z vprašaji. T.M., Dnevnik 14.1.2009
K. Kirkpatrick, predstavnik OECD meni, da ima glede upravljanja  "Slovenija  pred seboj še precej odprtih vprašanj, tako na področju zasebnega sektorja, še bolj pa v javnem sektorju".  Gre za bolj transparentno upravljanje podjetij, kvalitetnejše ter učinkovitejše odločanje in za pripravo ustrezne strategije za upravljanje državnega premoženja.

Konec 2008 pešanje gospodarske aktivnosti. T.M.,  Dnevnik 14.1.2009
UMAR v svoji analizi ugotavlja padec industrijske proizvodnje in izvoza. Rast zaposlenosti se je upočasnila. Najbolj se je zmanjšalo število zaposlenih  v tekstilni industriji in proizvodnji strojev in naprav.

Vzdržani zaradi "kompromisa" EU. U.Š.K., Dnevnik, 14.1.2009
Profesor Ljubo Bavcon, PF UL ocenjuje, da je z ob glasovanju Slovenije o resoluciji OZN o Gazi  "politična presoja premagala vse druge argumente"; odziv Izraela je daleč pretiran in krši človekove pravice.

Starodavno znanje ni izgubilo vrednosti. T.Š., Delo, 22.1.2009
O lesu v sodobnem stavbarstvu govorita asistent Bruno Dujič, FGG UL in profesor France Pohleven, BF UL.

Drago Čepar se bo potegoval za še en mandat. R.I., Dnevnik, 13.1.2009
Razpis za direktorja vladnega urada za verske skupnosti postavlja kot pogoje specializacijo ali magisterij, 7 let delovnih izkušenj, najmanj 3 leta na področju in 3 leta na vodstvenih položajih.
Drago Čepar, doktor matematičnih ved, je pred 3 leti na FDV UL uspešno zagovarjal magistrsko nalogo  Upravna ureditev prijave in delovanja verskih skupnosti, kljub nasprotovanju dela stroke. Pripravil je zakon o verskih skupnostih, ki je za nekatere sporen,knjigo Država in vera v Sloveniji in mednarodno konferenco Pravni vidiki verske svobode, na katero niso povabili domačih sociologov religije.

Minister Zalar preiskuje "privatizacijo ministrstva. L.D., Dnevnik, 10.1.2009
Proračunska inšpekcija pregleduje Študijski center za narodno spravo, ki ga je ustanovilo Ministrstvo za pravosodje. Avgusta 2008 je bila za direktorico imenovana Aleksandra Valič (zgodovinarka, op. B.M.), partnerica bivšega ministra za šolstvo.

Golobič naj vrne  Kazino. M.B., Žurnal24, 12.1.2009
Inštitut za novejšo zgodovino, upravljavec stavbe Kazine (Kongresni trg, Ljubljana, op. B.M.) želi imeti več prostora, zato sta se župan Z. Jankovič in minister G. Golobič pogovarjala tudi o vračilu prostorov Plesne šole Kazina občini (MOL).  Šoli je inštitut odpovedal pogodbo. Zamenjalo se je tudi vodstvo inštituta, Jerco Vodušek je jeseni nasledil Damijan Guštin.

Kam s pedagogiko? Tadej Vidmar, Šolski razgledi, 9.1.2009
Skupaj z UL praznuje letos devetdesetletnico tudi pedagogika na UL. Med prvimi so bila v program FF uvrščena predavanja iz pedagogike, ki jih je izvajal Karel Ozvald, utemeljitelj kulturne pedagogike pri nas. Šele v 30' letih je dobil asistenta. Deloval je do konca 2.sv. vojne.  Po vojni je imela pedagogika nekaj časa "težave zaradi premočne povezanosti z oblastjo in politiko, nato je oblikovala "polje avtonomije" in začela opozarjati oblast na neprimerne ukrepe in ideje, ter s teoretskimi raziskavami podpirati praktične rešitve. Danes je pedagogika interdisciplinarna disciplina, ki raziskuje in razvija teorijo in prakso vzgoje in izobraževanja. Na povabilo pristojnih je  in bo sodelovala pri snovanju in evalvaciji sprememb. Izborila si je neodvisnost od politike in javno opozarja na pomanjkljivosti sprememb na tem področju.
S prenovo študijskih programov po bolonjskih smernicah, o katerih sicer ni enotnega mnenja, ob skrbi za znanstvenost in kakovost se sodobnim zahteva prilagaja tudi študij pedagogike in andragogike. Tako se bo še za naslednjih 90 let ubranila pred "utopitvijo" v drugih disciplinah in (samo)ukinitvijo, v pretirani želji po posnemanju tujine, predvsem anglosaškega področja.

Samostalnik 1. sklona. Miran Lesjak, Objektiv, Dnevnik, 3.1.2009
Odgovorni urednik časnika je ugotovil, da se beseda "recesija" v letu 2008 v Dnevnikovih edicijah pojavlja 211-krat. Sprašuje se,. kolikokrat so se pojavile besede: "patria, čista lopata, parlamentarne volitve, menedžerski odkup, Istrabenz, Pivovarna laško, tajkuni, predsedovanje EU, borza, Peking, plačna reforma, vinjete, Šentvid..."
Gospodarske krize ne poznamo, o njej se moramo še naučiti, čeprav "jo imajo starejše  generacije, ki so v nekdanjem šolskem sistemu absolvirale klasike marksizma, naštudirano bolje kot mlajši in zahodnoevropski mezdni praktiki. Berlinski zid in ekskluzivizem socialističnega samoupravljanja sta nas varovala pred strmoglavljenjem vrednostnih papirjev, ki za marsikoga predstavljajo tudi popolno razvrednotenje njegovih prihrankov, propadom podjetij, odpuščanjem zaposlenih, razpadanje srednjega sloja in naraščanjem siromaštva; kolikor se nas je gospodarska kriza v minulih desetletjih sploh dotaknila, smo jo lahko spoznavali kot pomanjkanje kave, pomaranč in skozi omejitve vožnje z avtomobili". Danes delimo težave  "normalnega (kapitalističnega)" sveta.
Komentator se boji, da ne bi samostalnik "recesija" postal vladi izgovor za to, "da ji bo zmanjkalo časa" za izbrisane, džamije, Rome, "javno šolstvo in zdravstvo, medije, slovenski film, okolje in druge dozdevno manj pomembne stvari".  Obstaja nevarnost, da se bo "upravljanje javnih zadev omejilo samo na gašenje požara in se bosta prostor javnega življenja in prostor svobode zožila".

Največji znanstveni dosežki 2008: pospeševalnik, umetno življenje, Mars.  mgz, Dnevnik, 5.1.2008
Septembra 2008 so na švicarsko-francoski meji zagnali veliki (hadronski) pospeševalnik osnovnih delcev; prišlo je do tehnične okvare, popravili ga bodo junija 2009.
Astronom M. Mayor je našel 45 manjših planetov, na katerih je morda življenje, kar naj bi pokazale nadaljnje raziskave.
Maja 2009 je na severnem tečaju Marsa sonda Phoenix našla dokaze, da je bila tam v preteklosti voda in so se tako lahko razvile preproste življenjske oblike.
Genetik J. Craig Venter,  ki je sodeloval pri nastanku zemljevida človeškega genoma, je ustvaril novo življenje, bakterijo, katere genetsko informacijo je sestavil iz 582.000 parov kromosomov. Biokemik S. Schuster pa je iz ostankov dlake rekonstruiral 80% genoma mamuta.

Najbolj vplivni Slovenci. 100 vplivnih Slovencev 2009. Silvester Šurla, Reporter, 5.1.2009
Uredništvo revije je (tako kot lani Mag, op. B.M.) sestavila lestvico vplivnih Slovencev, "po moči njihovega položaja oz. funkcije in glede na našo subjektivno oceno njegovega neformalnega vpliva v družbi". Avtor, urednik piše, da se je je politična elita  zamenjala v zadnjem desetletju že trikrat (ob nastopih vlad 2000, 2004 in konec 2008). Vse vplivnejši so tudi najbogatejši.     V nadaljevanju navajamo le tiste, ki jih omenjamo tudi na spletni strani www.uni-kakovost.net:
Priporočamo, da s pomočjo brskalnika Google, s Prve strani in "Najdi na tej strani" pogledate prispevke, kjer so omenjeni:
1. B. Pahor, 2. G. Golobič, 3. Z. Jankovič, 4. J. Janša, 5. M. Kučan, 6. D. Turk, 7. M.M. Cvikl, 8. M. Gaspari, 9. P. Gantar,
10. K. Kresal, 11. M. Lahovnik, /.../ 13. I. Lukšič, 14. J. Colarič, 15. F. Križanič, 16. D. Veselinovič, /.../
21. A. Rop, /.../ 23. B. Kordež, 24. I. Bavčar, /.../ 26. A. Zalar, 27. D. Semolič, 28. J. Potočnik, /.../
30. P. Vlačič, 31. M. Širca, 32. Marko Kranjec, /.../34. B. Brezigar, /.../39. Z. Jelinčič, /.../
41. L. Jelušič, /.../ 45. A. Uran, /.../ 47. G. Virant, /.../ 49. P. Jambrek, /.../  53. F. Arhar, /.../ 59. M. Zver, /.../ 61. D. Jančar, /.../
63. J. Školč, 64. D. Purg, 65. E. Svetlik, /.../ 67. S. Žižek, /.../ 69. D. Rupel, /.../ 72. J. Škrabec, /.../ 74. S. Hribar, 75. F. Bučar, 76. N. Pirc Musar, /.../ 79. T. Fink,
 80. B. Meh, 81. V. Miheljak, 82. A. Stres, 83. Z. Čebašek Travnik, 84. L. Peterle, /.../ 86. Bojan Šrot, 87. B. Grims, /.../ 89. R. Pirnat, /.../
91. A. Kocijančič, 92. V. Dimovski, /.../ 96. F. Kangler, 97. J. Kocijančič, /.../ 99. L. Novak, /.../.
Ime tedna: Branimir Štrukelj. B.K.C., Reporter, 5.1.2009

Boris Pahor: Moje pustote. Študentska založba, Ljubljana, 2008. Knjige. B. N., Mladina, 16.1.2009
Zapisi o krajih, v katerih je bival pisatelj B. Pahor v zadnjih 95 letih. zanj je značilna brezčasna vitalnost, neprestani upor zoper vladujoči tok zgodovine. Vedno stopi drugam, kot bi bilo samoumevno.  Ko je bil v (fašistični) vojski v Afriki je izkoristil čas in v Libiji maturiral, kot antifašist po kapitulaciji Italije ni šel v partizane, "omahuje pred partijskim diktatom in konča v gestapovskih zaporih", v taborišču smrti, a preživi jetiko, "prišedši iz lagerja praktično ni več sposoben univerzitetnega mišljenja", a z vztrajnostjo "zlomi togost svojega duha in postane dottore, nato skromno in svobodno živi v Barkovljah, v sedemdesetih objavi intervju s Kocbekom, zato ne more v YU, pri devetdesetih se odpelje z vlakom v Pariz - povsod kljubuje dominantnim vrednotam, kot humanist, patriot, ironik in mladosten starec.

O Lizbonskem procesu, raziskovanju, razvoju in inovacijah v programu češkega predsedovanja Evropski uniji: <http://www.eu2009.cz/>
 Work Programme of the Czech Presidency (6.1.2009)
COMPETITIVNESS:
The Lisbon Process
A significant economic slowdown underlines the importance of the Lisbon Strategy as a set of instruments to strengthen economic growth and resistance of economies to internal and external shocks. The Czech Presidency will
- be responsible for the preparation of the Spring European Council, which, will carry out an evaluation of the progress in implementing structural reforms, both at EU level (Community Lisbon Programme) and national level (National Reform Programmes). At the same time, the Spring European Council will reflect on the implementation of the European Economic Recovery Plan.
- further promote the debate on new priorities in the light of the existing economic situation and strive to find a consensus on long-term measures that will create conditions to revive economic growth in the EU.
- follow up on the discussion on the form of the Lisbon Strategy after 2010. The future of the Lisbon Strategy will be the main theme of the April meeting of National Lisbon Coordinators in Prague.
Research and Development, and Innovation
Given the current financial crisis, the Presidency will be
- concerned with methods promoting further growth in knowledge and European competitiveness in the long term. This topic will become a part of the Key Issues Paper. The - promote further development of the European Research Area (ERA), focusing on large research infrastructures and on fostering human resources and removing barriers to researchers´ mobility. Discussions will also be conducted on the course of the implementation of the ESFRI Roadmap and on the Roadmap update.
- focus on regional aspects concerning the development of large research infrastructures. The possibilities of cooperation among smaller Member States in the development of research infrastructures, and questions regarding their development and sustainability, will constitute the topic of the conference ‘Enhancing the ERA Through Research Infrastructures’;
- build upon the activities of the French Presidency and actively support the application of the ‘fifth freedom’, while paying its main attention to the careers and mobility of researchers .
- support all initiatives helping to create a European labour market in the field of human resources in research and development, and will be concerned with the assessment of investment into research and its methodology.
-  continue the Ljubljana Process and it will also address issues of the implementation of Vision 2020 at the informal ministerial meeting for Competitiveness.
- The protection of intellectual property rights and cooperation of companies with universities and research institutions will be at the centre of attention of the Czech Presidency.
- In the support of innovation and competitiveness, the Presidency will promote and monitor fast progress in the implementation of the Competitiveness and Innovation Programme 2007-2013 (CIP). The Czech Presidency will officially launch the European Year of Creativity and Innovation and will emphasise the importance of innovation for the EU’s competitiveness. /.../

Leto ustvarjalnosti in inovativnosti v Evropi - 5. januar 2009
Evropske institucije so  razglasile leto 2009 za "Leto ustvarjalnosti in inovativnosti v Evropi" - glej <http://create2009.europa.eu/index_en.html>

Tudi v znanosti se bojijo recesije. J.K.S.,  Delo, 3.1.2009
Konec leta so predstavniki koordinacije raziskovalnih inštitucij (Koris) poslali ministru G. Golobiču odprto pismo z ugotovitvijo, da je slovenska politika v zadnjih letih "skoraj odpovedala" pri spodbujanju inventivnosti in razvoja. "Prav v času, ki ni naklonjen gospodarski rasti, je še toliko bolj pomembno, da vlada ustrezno poskrbi za ohranjanje in razvoj znanstvene, razvojne in tehnološke ravni". Raziskovalci se sprašujejo, če ne bodo med tistimi, ki jih bo zajelo odpuščanje.
Minister je obljubil povečane vlaganja v znanost in tehnologijo najmanj za 0,1 do 0,3 odstotne točke BDP na leto.

Kolumnistka 1. pozor, srce na levi!  Tanka Lesničar Pučko. Dnevnik, 6.1.2009
V raziskavi  Inštituta za razvojne in strateške analize in Znanstvenoraziskovalnega središča Koper (projekt je vodil dr. Frane Adam) so analizirali tudi pisanje kolumnistov v slovenskih dnevnih časopisih. Razvrstili so jih na "levo", "desno", "nevtralno" in "neideološko" , vladno/protiopozicijsko in protivladno orientirane.    Kolumnistko Dnevnika T.L.P. so razvrstili med "leve". Napisala ni niti enega protiopozicijskega teksta, kritizirala je vlado (gre za obdobje 2002-2003, ko je bila na oblasti "leva" vlada.), največkrat je pisala o nepolitični tematiki. Po teh ugotovitvah se ni vrednostno opredeljevala, a ni bila nevtralna, hkrati  je bila  največkrat neopredeljena, a je kljub temu "levičarka". "Leva stališča" po mnenju raziskovalcev izražajo "pozitiven odnos do vloge stare politične in ekonomske elite, zagovorniški odnos do stanja v medijskem prostoru, pozitiven odnos do NOB, kritika katoliške cerkve, nasprotovanje članstva v Natu, kritičen odnos do ZDA". "Blagor raziskovalcem, kajti njih je nebeško kraljestvo. Kaj neki imam namreč jaz s staro elito? "Kritičnost do vlade zame ni nikakršno levičarsko dejanje, kaj tako miselno šibkega ne bi pripisala niti povprečnemu brucu na FDV."
V desnici vlada pokornost, ki zahteva obrambo celo popolnoma abotnih dejanj "svojih". Kdo se oglaša te dni, ko Izraelci neusmiljeno koljejo Palestince v Gazi?

Ziherlovi dnevi. Debate. V.Miheljak, Dnevnik, 7.1.2009
Potem, ko je J. Janša,  tožil dr. Slavka Ziherla, podpredsednika LDS zaradi njegove izjave, da je bivši predsednik vlade "s svojim načinom vladanja marsikatero liberalno oz. obče človeško vrednoto", predlaga kolumnist (tudi profesor FDV UL, op. B.M.), da bi ponovno organizirali t.i. Ziherlove dneve.  "To strokovno srečanje takratnega družboslovja je organizirala FPN, predhodnica FDV, ime je nosilo po dr. Borisu Ziherlu, "starosti slovenske sociologije /.../, ki je povezoval "politiko in teorijo družbe", trdo kritiziral takratno umetnost in zakoličil študij sociologije (pred 50 leti). Na Ziherlovih dnevih so sodelovali "praktično vsi vsi  delujoči družboslovci svojega obdobja", in danes se tega sramujejo današnji člani Zbora za republiko, danes manj izpostavljeni "demokrati" pa s ponosom kažejo svoje prispevke.
V. Miheljak meni, da je avtoritarno naravo J.J. močno determiniral "partijski refleks". "Ni naključje, da je izbral študij obramboslovja na takratni FSPN, predhodnici današnje FDV. Danes se je študij oblikoval v eno od enakovrednih "civilnih" družboslovnih pedagoških in raziskovalnih disciplin, v njegovem času pa je bil režimski, z mnogimi vsiljenimi kadri nekdanje JLA v profesorskemu zboru." Na nekdanji FSPN je bila marsikaj zanimivega. "Po eni strani je bila že takratna naslednica višje partijske šole polna intelektualne hereze, po drugi strani pa je organizirala Ziherlove dneve.
Kolumnist predlaga, da bi današnjo letno inventuro stanja politične kulture na slovenskem imenovali po psihiatru (S. Ziherlu), ne pa po marksističnemu filozofu. Novi premier bi npr. tam razgrnil "svoj program: s populizmom in demagogijo nad recesijo".

Bogomir Kovač predsednik KAS. bah, Dnevnik, 7.1.2009
Vlada je ustanovila kadrovsko akreditacijski svet (KAS) kot posvetovalno telo pri predlogih za člane nadzornih svetov in uprav v podjetjih v večinski državni lasti. V njem so Bogomir Kovač (EF UL), B. Bratina, J. Glazer, S. Hribar Milič, Franc Jamšek, M. Pervanje in Danica Purg.

Namesto da bi "noro" odkritje navdušilo celotno arheološko srenjo, jo spravi v šok. Intervju, arheolog Boštjan Odar. J.K.S., Delo, 3.1.2008
B. Odar (36), univ. dipl. arheolog je najboljši pisec v prilogi Znanost v 2008. Čut za lepo besedo je dobil od učiteljic v OŠ in gimnaziji v Mariboru. Pravkar je oddal doktorsko disertacijo o koščenih konicah iz Potočke zijalke. Za ta študij se je odločil zaradi televizijske serije o podvodni arheologiji. Po nedokončanem študiju na PeF UM je diplomiral na arheologiji FF UL. Ker ni dobil rednega dela se je pač vpisal na doktorski študij. V tej stroki ni lahko priti do strokovnega naziva in do službe. Prevladujejo zaposlitve pri projektih. V zadnjih 15 letih je bilo veliko dela zaradi gradnje avtocest. Morali bi nadaljevati z raziskavami v Divjih babah in z revizijami starih najdišč,  a za temeljne nacionalne projekte ni pravih možnosti, evropske projekte pa diktirajo bogate države.

Boj za ohranitev razuma. M.P., Dnevnik 6.1.2009
Nataša Velikonja, pesnica, publicistka, prevajalka in sociologinja za pravice skupnosti GLBT je izdala knjigo esejev Fragmenti svobode, ki jih je med 2001 in 2006 imela na radiu Študent.  Poziva k humanizaciji vseh segmentov družbe. Razlog za opešanje levičarske misli vidi v dejstvu, da "danes govor o pravični redistribuciji javne blaginje, da boš označen kot ostanek totalitarne preteklosti. /.../ Danes gotovo izgublja zavest o družbeni enakosti in z njo predvsem ljudje, ki jim je zaradi njene odsotnosti izginjajo možnosti za dostojno življenje." Glede uveljavljanja človeških pravic, tudi manjšin, pravi: "V Sloveniji je alternativo osemdesetih zelo hitro prekrilo narodno gibanje, ki se je v celoti povezalo s konservativnimi programi, s krščanstvom in kapitalizmom".

"Rad bi bil optimist". Danilo Turk, predsednik države. T.S.  Sobotna priloga, Delo, 20.12.2008
V daljšem pogovoru D. Turk govori tudi o krizi. Vidi jo kot konec 30-letnega ciklusa, ki se je pričel z reagonomiko in thacherizmom v začetku 80' let. Rast je vedno postopna, padec hiter. "Stanje je resno", vpliva tudi za nas.
Po drugi strani imamo izkušnje s krizami v 80', spominjamo se "pomanjkanja bencina, redukcije električne energije, pomanjkanje hrane, potem razpada Jugoslavije, tranzicije iz socialistične v tržno ekonomijo. /.../Slovenci smo se izkazali z iznajdljivostjo in sposobnostjo najti rešitve", to naj mora navdajati s samozavestjo. Zdaj bo treba "energijo vložiti v ohranjanje delovnih mest, kjer je to le mogoče". Preveč smo nagnjeni k pesimizmu, črnogledosti, pogosta navada je prepirljivost.
"Tudi pri nas imamo mlade in uspešne ljudi, ta potencial sem videl v Idriji, na Jesenicah, na Prevaljah, na Obali, marsikje v Sloveniji so mi mladi ljudje pokazali, kako se da  z znanjem in energijo  narediti nekaj čisto novega". Na vprašanje o mladih brez upanja, ki gredo (npr. v Grčiji) na cesto pravi:
"Mislim, da smo v Sloveniji ljudje racionalni in znamo računati. Tudi nismo nagnjeni k nasilnim revolucijam, kar nam je pomagalo v času osamosvojitvene vojne /.../ ni bilo nobene evforije, ampak smo začeli delati." Sposobnosti iskanja racionalnih odgovorov je treba "dodati optimizem, samozavest in dobre primere. /.../ Imamo potenciale, ampak za uspeh moramo  tudi veliko narediti sami".

Konkurenčnost je v človeškem kapitalu. J.P.,  Dnevnik, 3.1.2009
Rajko Bakovnik, Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij meni, da je nelogično favoriziranje kapitala in tehnologije v odnosu do človeške ustvarjalnosti. Opozarja, da delavci niso zgolj delovna sila brez dodane vrednosti.

Turbulenca, pritisk in pilotiranje. Borut Pahor, predsednik vlade. Intervju. B.V., A.Ž., Objektiv, Dnevnik, 27.12.2008
B. Pahor govori - v času, ko "letimo v zelo turbulentno ozračje", a majhen "slovenski avion /.../ turbulence čuti močneje" - o tem, kako (s svetovalci in ministri) pripravlja "vse potrebno za  začetek razvojnega dialoga". Srečali so se že z "delodajalci in delojemalci", s predstavniki starejše in mlajše generacije. "Vpliv te mlajše generacije je v družbi zanemarljivo majhen. Njihovi problemi pa so bistveno večji od tega, česar se zavedamo."  Imeli bodo sestanke z nevladnimi organizacijami, kmeti "ter s predstavniki univerz in SAZU". Vse te ljudi želijo "posesti za isto mizo in oblikovati novo razvojno soglasje". "Želimo si, da bi skozi krizo razvili novo razvojno paradigmo. Črpati moramo iz najbolj modernih intelektualnih tokov", ki iščejo odgovore o novi vlogi države in družbeni solidarnosti, potem ko je "odpovedala logika neomajne vere v svobodo trga".
Zaradi krize vlada sprejema ukrepe, tudi take, "s  katerimi bomo znižali apetite javnega sektorja" glede reforme plačnega sistema. "Sanacija krite terja discipliniranje stroškov države, torej tudi javnega sektorja". Zaradi manjše gospodarske rasti (1%) bo prišlo do "sprememb na trgu kapitala in trgu dela", kar bo zahtevalo večjo fleksibilnost in pametno investiranje, pogum in preudarnost. Dolgoročni razvoj lahko dosežemo, "če bomo odprta, svobodna in demokratična družba, če bodo obstajali pogoji za konkurenčno gospodarstvo, v kateri bodo enakovredno tekmovali vsi"; "investicije v delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, spodbujanje podjetnikov, da gredo v tovrstne naložbe". "Nacionalni interes je, da imamo transparenten trg kapitala, konkurenčno okolje in neodvisne tržne regulatorje. Vloga regulatorjev je izjemno pomembna, saj krepi zaupanje ljudi v pravno državo".
Zdaj celo Bush (predsednik ZDA), prej skrajni neoliberalec, stotine milijard namenja finančnemu sektorju in avtomobilski industriji, "ravna kot socialist. V svetu se dogaja nekaj, kar še nima imena. To moramo v Sloveniji intelektualno čim hitreje dojeti".

"Imamo še premalo inovacij in patentov". Pogovor: Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve.  J.P., Dnevnik, 27.12.2008
I. Svetlik meni, da je napoved Zavoda RS za zaposlovanje o 75.000 brezposelnih konec 2009 dokaj optimistična. Pred dnevi smo že presegli število 65.500. Vlada bo npr. s  subvencioniranjem krajšega delovnega časa zmanjšala odpuščanje, a tega ne bo mogoče preprečiti, če podjetje izgubi naročila. Naša podjetja še vedno izvažajo veliko izdelkov nizke tehnološke in cenovne vrednosti, imamo malo inovacij, patentov. Nekatera podjetja so pri tem izjeme, zato jim kaže dati še večjo medijsko pozornost.
Na sestanku ministrov za zaposlovanje držav EU so izpostavili graditev zaupanja med socialnimi partnerji, pozornosti starejšim, izobraževanju, usposabljanju, izkoriščanje krize za večje vlaganje v človeške vire ipd. (Pogovor je na www.dnevnik.si/video/3008 .)

Včasih se počutim kot kapitan tankerja, ki težko spremeni smer. Prof.dr. Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta. Intervju. J.K.S., Delo, 27.12.2008
J.Jamnik (44) fizik in lanskoletni Zoisov nagrajenec je od aprila 2008 direktor  KI (Ljubljana).
Že v osnovni šoli je vedel, da bo študiral fiziko, pritegnil ga je analitični način razmišljanja. Od nekdaj ga zanima razvoj gorilnih celic in baterij. V gimnaziji je sodeloval na tekmovanjih in s KI, kjer je kasneje delal do diplom Bil je tudi predsednik znanstvenega sveta KI, ki mu je bivši direktor Peter Venturini prepuščal veliko odločitev. Deloval je tudi v organih ARRS in s temi izkušnjami kandidiral za direktorja KI na treh ponovljenih razpisih. Kot direktor nima težav z Upravnim odborom KI.
Meni, da je delo naših raziskovalcev podcenjeno, znanosti se pri nas ne zaupa, "želi se jo maksimalno regulirati, jo kontrolirati do najmanjšega detajla. /.../ Največji problem je to, da imajo vsi raziskovalci pogodbo neposredno z ARRS in inštitutom ostane vloga nekakšnih zadrug, v katerih ti raziskovalci bivajo. /.../  Drugod inštituti sami razpolagajo z denarjem za stalno nastavljeno osebje".  Na vprašanje, če bi raziskovalci sprejeli tak sistem pove, da je na KI predlagal, da ukinejo preverjanje delovne prisotnosti, a so bili raziskovalci proti. Očitno so "že pozabili, da se da delo kontrolirati tudi drugače". Prepričan je, da bo prišlo do sprememb v vseh javnih raziskovalnih inštitutih.

Na pol prazen kozarec smo sposobni videti kot na pol poln". Trio iz Instrumentation technologiess. K.Ž., Sobotna priloga, Delo, 27.12.2008
Rok Uršič, Allen Weeks in Carlo Brocchetta so vodilni v slovenskem visokotehnološkem podjetju, ki med drugim izdeluje tudi merilne naprave za velike pospeševalnike. Tam se je zbrala skupina visoko usposobljenih strokovnjakov, nekateri so prišli tudi iz inštitutov in univerz.
R. Uršič, ustanovitelj podjetja pravi, da so v zadnjih dveh letih so povečali sodelovanje z FE UL, IJS in drugimi inštituti. Želi, da bi bilo v Sloveniji lahko še več takih podjetij, ki bi pritegnile tudi raziskovalce in znanstvenike, kar bi bilo dobro za oboje. "Znanje, ki ga industrija potrebuje, na univerzah in inštitutih vsekakor je."
A. Weeks je prepričan, da je treba "javne ustanove približati industriji". "Če ima znanstvenik idejo ali vidi poslovno priložnost, bi mu morali omogočiti dostop do ljudi, ki jih potrebuje, da to uresniči. V to pa seveda nikogar ne moreš siliti".
C. Brocchetta pravi, da je za nastajanje novega potrebno "debatirati, zagovarjati svoje poglede, a obenem ostati odprt za druge zorne kote in kritiko sprejemati zaradi vrednosti, ki jo ima kot del procesa učenja". Motiviranje zaposlenih je pomembno. "Skupni izzivi, intelektualno zadoščenje, ko rešiš problem, prepoznavnost, nagrajevanje ter zagotavljanje pravega delovnega okolja so dobra motivacija. Upravljamo znanje, a znanje so ljudje".

Univerze postajajo podjetja za izdajanje spričeval. B.M.,   Dnevnik,  23.11.2008
Ob 35. letnici Časopisa za kritiko znanosti so nekdanji in sedanji uredniki opozorili na probleme znanosti in univerz. Zastavljajo vprašanje, ali sodobna znanost lahko poda alternativne rešitve dominantni neoliberalni ideologiji, ki čedalje bolj narekuje znanstveno delovanje. Evropska znanstvena politika vse bolj preprečuje kritično misel in razvoj alternativnih znanstvenih konceptov in praks, znanost se privatizira in komercializira.
Maja Breznik, FF UL: "V zadnjem času se slovenske univerze spreminjajo v podjetja za izdajanje spričeval". Po bolonjski reformi profesorji znanje le še producirajo in "proizvajajo študente kot izobražene delavce, ki bodo dobro služili  t.i. družbi znanja", dodaja Mirt Komel in pravi, da za študente ni več pomembno "kaj vejo, temveč kako dobro delajo".
Marta Gregorič, FDV UL je prepričana, da smo znotraj univerze in znanosti priča sistemu, za katerega še ni poimenovanja. Govorimo o kapitalizmu, nič pa ne vemo, kaj se znotraj univerze dogaja. "Gre za desno usmerjeno politiko izobraževanja", pravi.
Darij Zadnikar, PeF UL opozarja, da "o tem, kdo je uspešen znanstvenik, odloča monopolna zasebna korporacija" Thompson, katere indeksacijo se uporablja tudi za ugotavljanje števila objav v tujini, ki je pogoj za habilitacijo.
(Glej Thomson Corporation: http://scientific.thomson.com/copyright/  in  http://home.izum.si/COBISS/OZ/2006_4/html/clanek_21.html#d0e520 )
Rastko Močnik, FF UL ugotavlja, da je na področju humanistike v 2005 dobil ZRC SAZU 70% projektov, zunaj Ljubljane pa le instituciji v Kopru in Celovcu. Opaža da se teoretska praksa preganja z univerz,  "ne ve pa se, kje bo našla zatočišče". Tudi na univerzi posamezniki opozarjajo na te konflikte in dodaja: "Potrebno bi jo bilo osvoboditi, kar pomeni, da bi jo bilo potrebno zavzeti".

Drznite si vedeti! Irena Štandohar,   Sobotna priloga, Delo, 27.12.2008
Urednica priloge v uvodniku  opozarja na pomen idej "o humanosti, sočutju, solidarnosti ter pogumu in napredku" v času krize, saj so takrat najbolj ogroženi drugačni, tisti na margini družbe. Da se "ne spremenimo v Cankarjev Blatni dol", na kar je opozarjal pokojni T. Kermauner. H. Pinter, nedavno umrli angleški dramatik in borec za človekove pravice, je ob podelitvi Nobelove nagrade označil Busha in Blaira za vojna zločinca.
Imanuel Kant, filozof je leta 1784 v berlinskem časopisu zapisal: "Razsvetljenstvo je dvig človeka iz samozadane nezrelosti. nezrelost je nezmožnost uporabe lastnega razumevanja vrez vodstva drugega. Nezrelost je samozadana, če njen vzrok ni pomanjkanje razumevanja, ampak pomanjkanja odločnosti in poguma, da bi lastno razsodnost uporabljali brez tujega vodstva. Sapere aude! Drznite si vedeti. To je moto razsvetljenstva."

Svet na razpotju. Zmagovalni študentski esej. Tea Romih, Delo, 27.12.2008
T. Romih, študentka 2.letnika biologije BF UL piše o podnebnih spremembah.

Problemi duha - problemi sveta. Akademik dr. Tine Hribar, filozof. Intervju. Objektiv, Dnevnik, 20.12.2008
T. Hribar (*1941) je diplomiral in magistriral na FF UL, doktoriral na zagrebški univerzi. Odgovorni urednik Tribune in Problemov, kasneje Nove revije, knjižne zbirke Znamenja, zdaj revije Phainomena, avtor 25 knjig. Sprva zaposlen na Inštitutu za sociologijo in filozofijo, potem na FSPN (zdaj FDV) UL; 1975 ju je bila po odločbi CK ZKS odvzeta profesura. 1992 dobil nastavitev na FF UL; letos se je upokojil. Sodeloval je pri pisanju ustave RS, pri Pogovorih o prihodnostih Slovenije (2003-2006, bil član Zbora za republiko (izstopil 2007). S soprogo Spomenko nedavno dobil najvišje državno odlikovanje.
V svoji knjigi Moč znanosti (1985) je zapisal, da je bilo 19.stol. čas produkcije, 20.stol. čas organizacija, 21. stol. bo čas orientacije.  K. Marx je za temelj produkcije postavil delo, kasneje postaja odločilna organizacija, za katero skrbi kapitalist, v tržnem sistemu ponudbe in povpraševanja, regulirana s strani države. V postmoderni dobi "umetne potrebe preraščajo v iluzije in fantazme", Marxa in Freuda izpodriva Nietzsche z voljo do moči/oblasti, predpostavko vsake organizacije. Nato je vzniknila Heideggerjeva misel o smislu biti in filozofija okolja, zadnji dve desetletji pa misel o svetovnem etosu. V kratkem bo izšel prevod knjige o projektu svetovnega etosa, ki ga je izpostavil Hans Kung, pri nas pa t.i. pisateljska ustava. Novembrska izjava Katoliško-muslimanskega foruma v Vatikanu vsebuje vse elemente svetovnega etosa.
"Od svetosti življenja, prek človekovega dostojanstva do temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin". Svetovni etos vsebuje pravrednote človeštva, ki povezujejo religije vseh vrst, ateiste in agnostike. "Svetovni etos ima tako etično razsežnost (zlato pravilo" "človekovo dostojanstvo), kot razsežnost svetega (svetost življenja, posvečenost mrtvih)".
Ne verjame v boga, a se nima za brezverca- "Verjamem v svetost življenja in posvečenost mrtvih". Brez vrednot svetovnega etosa ne bi bilo človeka kot človeka.
Komunizem ni znal ločiti religije od etičnosti, gojil je "borbeni ateizem in preganjal božje, zavrgel tudi sveto kot sveto", zato je propadel in tudi zaradi ekonomije. Pobijal je "brez omejitev, kadar se mu je to zdelo koristno" /.../ tistih, ki jih je umoril, ni dovolil pokopati", zavrgel je dostojanstvo človeka, mučil je ljudi in se požvižgal tudi na zlato pravilo. (Ne stori drugemu tistega, kar ne želiš, da drugi stori tebi, op. B.M.).
"Če ne verjameš v dobroto človeka, če misliš, da gre dejansko samo za voljo do moči in totalno prevlado nad svetom", lahko opravičuješ tudi napad na Irak, zločinsko avanturo, kjer so pobijali "ob naši privolitvi, civiliste, tudi matere in otroke". Tega se Bush danes kesa.
Slovenci smo se v zadnjih dveh desetletjih kot narod "osamosvojili, postavili lastno državo in postali nacija, člani OZN, EU in Nata", čaka nas "izdelava načrta slovenskega prispevka k drugi renesansi Evrope in k njenemu deležu pri uveljavitvi svetovnega etosa kot minimalnega skupnega imenovalca zavezništva svetovnih civilizacij, posledično svetovnega miru." Korak k temu bodo tudi  spremembe Ustave RS, ki jih bo pripravila  skupina "avtonomnih, strankarsko neodvisnih strokovnjakov", pod vodstvom F. Bučarja, staroste slovenske državnosti.
Na koncu ponovi misel iz intervjuja izpred četrt stoletja: "Rad imeti, to je vse..."

Vrnitev regulatornih mehanizmov. George Soros. Objektiv, Dnevnik, 27.12.2008
G. Soros  nasprotuje teoriji, "da finančni trgi težijo k ravnovesju", ki je privedla do "liberalizacije, globalizacije in finančnih inovacij". Razvil je teorijo, po kateri finančni trgi ne odslikavajo gospodarskih razmer, popačena mnenja udeležencev na trgu lahko povečajo odklone, "finančni trgi so nagnjeni k temu, da ustvarjajo balone". Pok nepremičninskega balona v ZDA je  sprožil eksplozijo drugih superbalonov in pripeljal do sedanje krize. Predlaga okrepitev (mednardonih, npr. IMF) regulatorjev, ki bi preprečili pretirano razraščanje premoženjskih balonov in evidentiranje novih finančnih produktov.  A z regulacijo ne smemo iti predaleč. "Trgi niso popolni, toda regulacije so še bolj nepopolne. Regulatorji niso samo človeški; so tudi birokratski in podvrženi političnim vplivom. Regulatorni mehanizmi morajo biti zvedeni na najmanjšo možno mero, ko še ohranjajo stabilnost".

Pravilnik o raziskovalnih nazivih.
Uradni list RS št. 126/2008 z dne 31. decembra 2008, Uredbeni del (PDF), <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008126.pdf>

Bibliometrija in cheesburger. Pierre Jourde, Le Monde Diplomatique v slovenščini, december 2008
Avtor, profesor na Univ. Grenoble II, kritično piše o SCI-revijah, številskem merjenju znanstvenih prispevkov in faktorjih vpliva.  V Franciji je merjenje znanstvenih objav (s strani Agencije za ocenitev raziskovalnega in izobraževalnega dela Ares) doživelo kritične odzive. V raziskovalnih krogih se množijo peticije priti takemu sistemu ocenjevanja. Kritični so tudi v  Združenju mednarodnih revij za zgodovino znanosti in v  mednarodnem združenju matematikov. Nekateri že zapuščajo Ares, npr. njegova komisije za umetnost in zlasti za jezikoslovje odkrito zavračajo uporabo kakršnihkoli klasifikacij. Glavni pomisleki so: ti sistemi ne merijo kakovosti, impact faktorji so ločeni od vsebine, najprodornejši prispevki se lažje objavljajo v revijah, ki niso del SCI-sistemov. Avtor meni, da je znanstveno delovanje treba izviti iz birokratskih primežev bibliometrije,  (P)ostati svobodno, objavljanje ne sme več biti omejeno na SCI-sistem. Gonja za številkami uničuje misel in znanstveno ustvarjalnost. Skratka: več svobodnega raziskovanja in manj ustvarjalnosti nenaklonjenega birokratiziranja.
Avtor v šali predlaga, da bi  posnemali  še menežersko prakso Mc Donalda in klasificirali najuspešnejše arheologe, fizike ipd. meseca, z uporabo faktorjev vpliva, G, H in "rezultate drugih zabavnih merskih instrumentov".

Kaj je dalo in česa ne Trubarjevo leto 2008. M.V., Delo, 30.12.2008
Med drugimi prireditvami od 500-letnici rojstva P. Trubarja je bila v NUK-u razstava redkih knjig, ki sta jih baselski knjižnici podarila Trubar in Ungnad. Bilo je nekaj znanstvenih simpozijev, ki so jih pripravili Evangeličanska cerkev, Inštitut za zgodovino cerkve in Slovenska teološka akademija v Rimu, SAZU, FF UL in še kdo.
Slovensko protestantsko društvo je ponovno predlagalo, da bi Ul poimenovali po Trubarju. V odklonitvi je Ul zapisala, da se je univerza že imenovala po kralju Aleksandru in po Edvardu Kardelju, zato je najbolje da ostane kar Univerza v Ljubljani.

Ustanovljena Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve - 19. december 2008
Vlada RS je 18. 12. 2008 izdala Odlok o ustanovitvi in delovnih področjih Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve. V novo vladno službo se bosta združili dosedanji Služba vlade za razvoj in Služba vlade za evropske zadeve.
Na področju razvoja bo služba med drugim usklajevala in spremljala izvajanje strategije razvoja Slovenije, gospodarskih in socialnih reform ter Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Usklajevala bo pripravo programov za uresničevanje ciljev lizbonske strategije v Sloveniji in z institucijami EU. Vodila bo tudi projekt včlanjenja RS v OECD. Zagotavljala bo medresorsko usklajenost strateških dokumentov, na podlagi katerih lahko Slovenija prejema sredstva iz evropskega proračuna.       Na področju evropskih zadev bo vladna služba v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami usklajevala delovanje RS in njenih predstavnikov pri delu organov in teles Evropske unije, razen na zunanjepolitičnem in obrambnem področju.

Pravilnik o raziskovalnih nazivih ARRS - 19. december 2008
Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljeno Novo gradivo - Predlog sklepa v zvezi s posredovanjem splošnega akta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS za objavo v Uradnem listu RS - Pravilnik o raziskovalnih nazivih - glej
<http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=a08&url=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/015a13b6ad69f5e0c1257523005768bc?OpenDocument>

Vlada sprejela paket ukrepov v boju zoper  krizo. STA, splet,   petek, 19. december 2008
Med  ukrepi za blažitev finančne krize, vrednimi 800 milijonov evrov je tudi subvencioniranje prispevkov in plač zaposlenih v podjetjih, ki bodo skrajšala delovni čas. Tako bodo  ohranili zaposlene za polni delovni čas predvsem v delovno intenzivnih panogah. Uvedene bodo med drugim tudi  investicijske olajšave "za vlaganje v raziskave in tehnološki razvoj obrtnikom in malim podjetnikom ter samozaposlenim".
Minister M. Gaspari je opozoril, da gospodarski kazalci "narekujejo izredno previdno politiko plač, ne le v realnem, ampak predvsem v javnem sektorju", saj so razmere drugačne, kot so bile lani ob sklepanju kolektivnih pogodb.  Prvo četrtletje bo zelo slabo, zaradi nelikvidnosti v gospodarstvu, a "smo danes večji optimisti, kot pred tednom dni".
Gospodarske razmere so slabše od sprva ocenjenih. B.H., Dnevnik,   petek, 19. december 2008

Zadnje opozorilo? Nemiri v Grčiji.  B.V.,  Sobotna priloga, Delo, 20.12.2008
"To je šele prvo opozorilo. proteste bomo nadaljevali. Poskušali bomo povezati čim več ljudi", pravi Dimos (21), anarhist  pred utrjenim poslopjem politehnične fakultete v Atenah, ideološkim središčem upora, ki so jo zasedli 6. decembra 2008, potem ko je policija ubila 15-letnika.
Grški študenti in dijaki so "okupirali" 450 grških srednjih šol in fakultet, kamor policija nima vstopa. Leta 1973 je grška vojaška hunta ubila 40 študentov in fakulteto zasedla s tanki, pravi Mano, anarhist Mano. Po padcu hunte so nedotakljivost izobraževalnih institucij zaščitili z zakonom.  "Elite se redijo na naš račun", pravi. "Kam je šel denar od olimpijskih iger?"
Grška mladina je jezna, frustrirana, nemočna. Brezposelnost je narasla, najvišja je med mladimi, kjer presega 30%. Polovica tistih, ki so diplomirali v zadnjih letih, je brez službe. Tisti, ki jo dobijo, najpogosteje delajo v turizmu in gostinstvu, daleč od poklicne usmeritve. Njihova povprečna plača je 600-700 evrov, kar je rob revščine. "V zadnjih letih je propadel sistem javnega šolstva in zdravstva; konservativna oblast je ostanke socialne države pometla na smetišče zgodovine".
Kostas Agelopolus, politični analitik pravi, da bo naslednje leto izgubilo delo 100.000 ljudi, banke bodo propadale. Ljudje so izgubili zaupanje v politiko. Grška družba nujno potrebuje popolno preobrazbo. Mladi hočejo zagotovila, da  bodo lahko tvorno sodelovali v prihodnosti, a jih politika vztrajno zavrača. 
 Alexis Cpiras (33) iz opozicijske stranke Synapsismos pravi: "Vse politične stranke bi morale mlade pozorno poslušati in jih razumeti. Čas je za radikalne spremembe."

Znanstveniki: Odstrel medveda je treba vsekakor zmanjšati. T.P., Dnevnik,   petek, 19. december 2008
Raziskava odd. za biologijo BF UL je pokazala, da je bilo v Sloveniji v približno 434 medvedov, druga raziskava odd. za gozdarstvo BF UL pa jih je ugotovila približno 320. To je precej manj kot je  doslej ocenjeval Zavod za gozdove Slovenije (500-700).  

Na mariborski medicinski fakulteti izšla nova strokovna revija. STA, splet,  četrtek, 18. december 2008
Na MF UM  so začeli izdajati revijo Acta medico-biotechnica.

Vlada bo plačevala račune hitreje. L.J., Finance,  sreda, 17. december 2008
Med vladnimi ukrepi za pomoč gospodarstvu v krizi pripravlja MVZT ukrepe za kakovostni gospodarski razvoj. Sofinancirali bodo razvojne in tehnološke projekte podjetij in pomagali univerzam in inštitutom pri nakupu raziskovalne opreme. Stimulirali bodo patente in "komercializacijo projektov intelektualne lastnine".

Razpis ministrstva za izbrane razvojne teme. J.K.S., Delo, 13.12.2008  sobota, 13. december 2008
MVZT je predstavilo razpis strateških raziskovalno-razvojnih projektov  (do 2012) namenjen podjetjem, za 13 prioritetnih razvojnih tem: biotehnologija in genomika za zdravje; varna prehrana; funkcionalni materiali; diodno črpalni svetlobni izvori; trajnostne stavbe; racionalno zagotavljanje ni porabljanje vode; recikliranje odpadkov; sončna energija; biomasa in biorafinerije; vodikove tehnologije; inteligentno elektroenergetsko omrežje; logistika; avtomatizacija in sistemi vodenja; integrirani napredni izdelki, tehnologije in orodja.

Šestnajsterica bo obračala, premier bo obrnil. Strateški gospodarski svet se ogreva. B.K., Delo,  ponedeljek, 15. december 2008
V svetovalnem organu vlade bodo tudi A. Ahčan, M. jaklič, J. Prašnikar in M. Tajnikar z EF UL, R. Ovin EPF UM in J. Šuštaršič FM UP.
Minister za gospodarstvo M. Lahovnik pričakuje v svetu odkrito razpravo in jasne usmeritve, ki pa ne bodo nujno enotne.

Vlada imenovala nove člane Ekonomsko socialnega sveta. STA, splet, torek, 16. december 200
Novi člani ESS so ministri: I. Svetlik, M. Lahkovnik, F. Križanič, M. Gaspari, in I. Pavlinič Krebs, generalni sekretarja vlade M.M.Cvikla, državni sekretar M. Pavlica in direktorja UMAR B. Vasle.

Nova vlada in njeni (prezrti) problemi. Janez Šmidovnik, Delo, 13.12.2008
Državna uprava samostojno opravlja upravne zadeve in zagotavlja strokovno podporo, z informacijami in gradivi, za odločanje v vladi in parlamentu. Zadeve, o katerih se sprejmejo politične odločitve je treba najprej  strokovno proučiti. Pri nas močno prevladuje politika nad stroko. tako je bil npr. sprejet kazenski zakon, kljub ugovorom v stroki, na univerzi in na sodiščih. Pogosta so naročila za strokovne analize, ki jih opravijo strokovnjaki izven uprave, čeprav bi morali upravni organi skrbeti, da s svojimi strokovnimi ljudmi obvladujejo problematiko.  "Na žalost se naša uprava kot celota ne uči in ne izpopolnjuje". Za upravne uslužbence so bili odpravljeni upravni izpiti.
Problem so tudi odnosi med upravo, ministrstvi in javnimi zavodi, tudi na področju šolstva. Ti sistemi imajo "visoko avtonomije glede strokovnega dela, z administrativnimi, personalnimi in finančnimi opravili pa so vezane na ministrstva. pristojnosti med ministrstvi in javnimi zavodi morajo biti jasno razmejene, sicer nastajajo problemi, npr. pri investicijah.
Prejšnji minster G. Virant se je hvalil s prihrankom zaradi zmanjšanja delovnih mest v upravi. Ni pa informacije, koliko milijonov izgubi država zaradi neustrezne zasedbe na ministrstvih, npr. pri investicijah. Zgledovati bi se morali po razvitih državah in uravnotežiti delovanje politike in stroke.

Komunikacija mora biti jasna in usklajena. J.P., Dnevnik, 13.12.2008
Natalija Postružnik, predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi govori o pomenu komuniciranja z vsemi deležniki in o spreminjajoči se vlogi komunikatorjev. V krizne razmere so priložnost, da si podjetje pridobi kredibilnost, zaupanje. Pozornost menežerjev mora biti usmerjena na najboljše zaposlene, povedati jim je treba, da računajo nanje, da bodo kot partnerji iskali najboljše rešitve. Pomembna je komunikacija s sindikati. Treba je spremljati in meriti uspešnost komuniciranja, vendar pa vsega ne moremo meriti. Einstein: "Not everything that count can be counted, and not everything that can be counted, count."
Na EF UL so dokazali, da so podjetja, ki odlično upravljajo trikotnik - človeški viri - inoviranje - trženje - petkrat bolj uspešna kot "povprečna". "Vsi ti trije procesi so odvisni od ljudi". Ljudje morajo imeti "občutek, da je tisto, kar počnejo, dobro za podjetje". Brez "povezovanja, učenja na dobrih primerih in izmenjave" ne gre. Ni treba vsega izumljati na novo.

Sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, Slovenija, 2007 - začasni podatki - 11. december 2008
Začasni podatki kažejo, da so bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost v Sloveniji v letu 2007 znašali 528,7 milijona EUR ali 1,53 % bruto domačega proizvoda.     Več  <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2046>

Teorija in praksa - v teoriji in praksi. U.S.,   Katedra, 2.12.2008
Evropska komisija je (februarja 2008) pripravila posvet Evropska univerza - poslovni forum. tam so primere dobrega sodelovanja predstavile univerze iz Francije, Italije, V. Britanije, Finske in Nizozemske ki imajo klube alumnov, karierne centre, vseživljensko izobraževanje, inštitute, podjetniške inkubatorje. Čeprav imajo tudi  univerze v Sloveniji razvite take oblike, njihovih predstavnikov na posvetu ni bilo. Bili sta le dve novinarki in dva predstavnika vlade.
Na UM ima med 16 članicami 9 v poslanstvu opredeljeno sodelovanje z gospodarstvom, na spletnih straneh o tem pišejo FE, FERI, EPF, PF, FL in FKB.
Očitno v tujini znajo bolje povezati in predstaviti preizkušene rešitve, npr. na spletni strani EK.

Svetovno znani fizik. V.M. Demokracija,  četrtek, 11. december 2008
Anton Peterlin je bil največji slovenski fizik 20. stoletja. SAZU in IJS sta o njem izdala obširen zbornik. Predstavitev njegovega življenja in dela.

Pohlep je povzročil jezo. Kritika menedžerjev v Nemčiji. P.Ž., Del, 13.12.2008
V Nemčiji tudi vodilni politiki kritizirajo previsoke dohodke vodilnih bankirjev in drugih. Tudi papež Benedikt XVI se je obregnil ob "kratkoročno razmišljanje akterjev v svetovnem finančnem sistemu". Nadškof R. Marx pravi, da je kapitalizem "požiralec etike". Kardinal J. Meisner se jezi na bankirje, kako neskrbno ravnajo s kapitalom ljudi, ki so jim ga zaupali in upa, "da ne  bomo prišli v položaj iz časa weimarske republike, ko smo dobili možakarja, kot je bil A. Hitler". H.W. Sinn, munchenski inštitut Ifo, pa pravi, da so menežerji zdaj enaki grešni kozli, kot so bili Judje ob izbruhu krize leta 1929.

Svet med U in L. M.J., Sobotna priloga, Delo, 13.12.2008
Letošnji nobelovec na ekonomijo P. Krugman napoveduje desetletno gospodarsko krizo, z deflacijo in ničelno gospodarsko rastjo, podobno kot na Japonskem v 90'letih.
Profesor B. Kovač EF UL, napoveduje krizo do 2011, munchenski inštitut Ifo napoveduje zmanjšanje BDP v Nemčiji za 2,2%.
Obstajata dva gospodarska scenarija - optimistični "U" in verjetnejši "L  (padec rasti z daljšo stagnacijo"). krizna skupina ministrov nove vlade snuje ukrepe
(npr. spodbude z gradnjo stanovanj in cest). Dobili smo strateški gospodarski svet "kombinacijo akademskih ekonomistov, bankirjev, trgovcev in nekaj drugih znanih menežerjev".

Resnico je treba povedati. Franjo Štiblar, ekonomist. N.V., Delo - Ona,  torek, 16. december 200
F. Štiblar, profesor PF UL v svoji knjigi piše, da se bomo morali naučiti živeti skromneje, treba bo zmanjšati izdatke ni dolgove. Čredni nagon  je pripomogel k izgubi razsodnosti. Če hočem ali ne, zdaj je čas za velike spremembe.
"Ne dojemamo še prav, kaj se dogaja". L.F., Večer,   sreda, 17. december 2008
Franjo Štiblar, PF UL, je napisal knjigo Svetovna kriza in Slovenci. Pravi, da kriza pride tudi k nam, vprašanje je le kdaj in kako močno. Glede najbolj primerne družbene ureditve pravi: "Ne kapitalizem, ne socializem, temveč solidarizem", s tržnim gospodarstvo, demokracijo in zasebno lastnino, "vendar s krepkimi popravki".

Nočemo tretje poti. Hočemo novo levico. Bojan Bugarič,  Mladina, 12.12.2008
B. Bugarič, profesor na PF UL piše, da je (evropska) levica ujetnica odločitve o "tretji poti", s katero je ponotranjila neoliberalno idejo o superiornosti trgov. To nazorno kažejo reforme, ki jih je opravila na področju javnih služb (šolstvo, zdravstvo...). Politika "socialne kohezije, solidarnosti in kolektivizma" je bila mogoča v zlatem obdobju socialne demokracije, ko je še obstajal homogeni delavski razred.  Vrniti se je treba k neke vrste "socialne države", ki bo usmerjala in dopolnjevala trge. Zasebno lahko dopolnjuje javno. "Javno šolstvo je lahko dinamično in kompetitivno", vendar tudi zasebno lahko deluje v javnem interesu. Razsvetljenska ideala, "svoboda in enakost" sta med seboj tesno povezana. Čas ideologije, da enakost omejuje svobodo je mimo. "Poiskati je treba boljše odgovore. Levica je to nekdaj znala. Ni razloga, da tega ne bi naredila še enkrat."  EU je po svoji naravi neoliberalen projekt, nova levica bo morala premisliti tudi pomen EU.

Ali vedo, da smo v krizi?  Jože  Mencinger,   Mladina, 12.12.2008
Do nedavnega je veljalo, da se kriza iz 30' let ne bo ponovila, ker imajo države znanje o usmerjanju gospodarske aktivnosti. A globalizacija je moč držav skrčila,  gospodarstvo vedno bolj obvladujejo multinacionalna podjetja. Državam ni uspelo preprečiti zloma bank in znova pognati kreditiranja. Obama v ZDA sicer napoveduje ustvarjanje povpraševanja z javnimi izdatki in javnimi deli. V EU so na začetku krize še ponavljali "lizbonske puhlice" (lizbonska strategija, op. B.M.), za intervencijski sklad ni  zadostne podpore, zdaj bo vsaka članica reševala svojo kožo. Podobno je bilo v razpadanju Jugoslavije, bili so očitki o izkoriščanju Slovencev, Srbov...
Od 1990 do 1993 se je BDP Slovenije  skrčil za petino.  Število iskalcev zaposlitve je se je povečalo s 300.000 na 400.000.  "Jugoslovanski trg" je prej obsegal 58% celotnega tujega trga. Zasluge za hitro preusmeritev imajo "rdeči direktorji" in delavci še niso bili "delovna sila". Takratna vlada je bila sestavljena iz amaterjev, a je sprejela večinoma dolgoročno koristne ukrepe. Vsi skupaj smo bili v "adrenalinskem krču, povezanim z osamosvojitvijo", večina se je spominjala revščine po 2. sv. vojni in omejitev v 80'.
Zdaj so težave drugačne Menedžerski odkupi so pokazali, da je novim lastnikom šlo le za lastništvo premoženja, ne za podjetja, nismo dobili le "boscarolov" in "akrapovičev". Večina ljudi je mnogo bolj razvajena. Smo pokrajina EU, z majhnimi možnostmi gospodarske politike. Za zadolževanje je malo možnosti.  Vladajo stranke, po osamosvojitvi kot minister za gospodarstvo ni spraševal stranke, koga odpustiti ali zaposliti. .Imamo "profesionalno vlado s sekretarji, direktorji in stotinami raznih specialistov".
"Predsednik vlade pripoveduje o nekakšni razvojni paradigmi; ta z dejanskim stanjem nima dosti opraviti. Edina "paradigma" je zdaj  reševanje dejanskega in podjetij, ki jih je mogoče rešiti", če je le njihova izguba  manjša od gospodarskih in socialnih stroškov.

Nenehno spreminjanje zakonov ima škodljive posledice. L.D., Dnevnik, 12.12.2008
Na okrogli mizi so naši najvplivnejši pravniki spregovorili o hitrem spreminjanju zakonov. Miro Cerar opaža, da novi minister začne z reformo, čeprav se stara še ni končala. Po mnenju strokovne in širše javnosti so med 10 najvplivnejšimi pravniki: N.Pirc Musar, F. Matoz, Marko Pavliha, V. Nusdorfer, J. Roblek, I. Šoltes, A. Čeferin, Miro Cerar, Danilo Turk in Gregor Virant.

V spletnem slovarju najbolj iskana definicija načrta za reševanje.  STA,  Dnevnik, 8.12.2008
V spletnem slovarju Merriam Webster so letos uporabniki največkrat iskali pomen besede "bailout", nato "vet" (preverjanje kvalifikacij za zapolsitev) in "socializem". Povpraševanje po pomenu tretje besede se povečuje od septembra 2008, s predvolilno kampanijo in finančnimi težavami.

Današnjo krizo je napovedal že Marx. B.M., Dnevnik, 8.12.2008   ponedeljek, 8. december 2008
Na spletu zaradi finančnih zlomov krožijo razmisleki o vrnitvi v socializem. Igor Pribac, docent FF UL pravi, da obseg krize sistema posojil pomeni krizo zaupanja v kapitalizem. Smo v fazi podružbljanja izgub privatnega kapitala, pravi. Podružbljanje proizvodnje pa je napovedal že Karl Marx.
Luka Omladič, asistent FF UL pravi, da  ekonomska teorija ne zna misliti tokratne krize. Ko se pojavi gospodarska kriza, se zato začne običajno sklicevati na Marxa, ki je v dobrih časih "tabu". Pravi, da obrambno ministrstvo V. Britanije napoveduje, da bo srednji razred prevzel revolucionarno vlogo, ki jo je Marx predvidel za proletariat. A parvi revolucionarni razred nastaja med množicami brezpravnih zunaj Evrope in ZDA. zato bo treba globalno prerazporediti bogastvo.

Kaj sporoča pavov rep. Zoologija in ekonomija. Sašo Dolenc, Objektiv, Dnevnik, 13.12.2008
Že Adam Smith je ugotavljal, da ljudje radi razkazujejo svoje bogastvo, J. Stuart Mill pa je predlagal obdavčitev statusnih simbolov. Thorsten Veblen je v knjigi "The Theory of Leisure class" zapisal, da je veliko prostega časa pokazatelj tega, da je nekdo bogat. Kot primera je navedel šport in prekomerno izobraževanje, a ne za konkretna opravila. Izobraževanje je znak pripadnosti družbenemu razredu, ki mu  ni treba delati. S. Dolenc meni, da se je moderna znanost začela razvijati v bogataških krogih, iz užitka, saj "nekdo, ki je raziskoval zgolj zato, da bi preživel, ni bil dovolj verodostojen. /.../ Učenjaki, ki so bili zaposleni na univerzah, so prejemali denar za poučevanje in ne za raziskovalno delo". šele v 19. stoletju je znanstvenik postal poklic.
Michael Spence je 2001 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo za delo o izobrazbi kot znaku. 1974 je objavil matematični model trga dela. Stopnja izobrazbe je signal delodajalcem o lastnostih posameznika, pravi, dosežena diploma ali doktorat, za kar se je posameznik močno potrudil, predstavlja verodostojen signal o potencialni produktivnosti posameznika. V tem modelu izobrazba nima nobenega (drugega) praktičnega pomena in sama po sebi nima nobenega praktičnega pomena. Je le signal delodajalcu, podobno kot visoko poskakovanje gazele ali razširjen pavov rep.

O intelektualni lastnini. Koper. Primorske novice,  sreda, 10. december 2008
Center za sodelovanje z gospodarstvom ZRS UP organizira delavnico o varstvu pravic intelektualne lastnine v 7. OP EU, v torek, 16. decembra 2008 ob 14 uri na FHŠ UP.

Visoko šolstvo in znanost. Matjaž Gams, SVIZove strani, Šolski razgledi, 6.12.2008
Predstavnik sindikata SVIZ piše o neuresničenih obljubah o povišanju plač in nepravilnostih novega plačnega sistema. Po 2002 so se plače v visokem šosltvu in znanosti znižale za 7% glede na inflacijo, pokojnine pa so za 15% večje. Zdaj zdravnik dobi do 30% več od svojega profesorja na MF, direktorji bolnišnic dvakrat več od dekana, rektorja ali direktorja inštituta. Zdravstvo je za plače dobilo 300 milijonov evrov, visoko šolstvo in znanost le pet.
Obstoječe univerze oz. fakultete dobivajo vedno manj denarja, na račun odpiranja novih, rešujejo se z zmanjševanjem plač zaposlenih. Poleg tega se zelo povečuje obremenitev zaposlenih v tem področju, tudi več kot za 100%, višanju pogojev za napredovanje (objave). "Čeprav vodilni v tem vidijo skrb za bolj kakovostne dosežke, je to le še dodatna degradacija področja, saj izjemno otežuje napredovanje", v primerjavi z bolje plačanimi uradniki.
Nesprejemljiva je "postopna degradacija odnosa do visokega znanja, ki smo ji bili priča v zadnjih nekaj letih". Vzpostaviti bo treba normalen odnos in dogovarjanje politike in predstavnikov visokega šolstva in znanosti.
Čestitke novim ministrom s predlogi za sestanke.  SVIZ je predlagal ministru G. Golobiču, da bi izmenjali stališča o učinkih plačnega sistema, o sestavi upravnih odborov inštitutov, o razlagi Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost in o novem zakonu o univerzah.

Besedo imata...  dr. Igor Lukšič, Gregor Golobič. Šolski razgledi, 6.12.2008
Želim preseči zapisane sterotipe. G. Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo:
Za "tako odgovorno javno funkcijo" se je odločil zaradi razmisleka o paradoksu - na eni strani več let govorimo "o družbi znanja, o lizbonski strategiji, o barcelonskih ciljih, o učeči se družbi, na znanju temelječi ekonomiji " ipd. - na drugi strani pa "v vseh koalicijah doslej" ta resor ni dobil prave teže. To je zahteven resor, tu so najbolj kvalificirani, izobraženi in tudi kritični ljudje, sogovorniki, ki težijo k odličnosti, hkrati pa tu težko računamo na "merljive učinke v kratkem času" štiriletnega mandata. Zato resor ni zanimiv za politike in ga prepuščajo ekspertom.  Resorju želi dati drugačen poudarek. Ne bo nastopal kot "posestnik izgotovljenih rešitev". Skrbel bo za primerno obravnavo "idej, predlogov, izkušenj in argumentov", za "organizirano, zadostno finančno podprto visoko šolstvo, znanost, tehnologijo in informacijsko družbo", za priznavanje "primernega položaja" in "odločilne vloge vseh, ki so od vrtcev, šol, pa do univerz zajeti v sodobni veletok prenašanja in ustvarjanja znanja".

Naj raziskovalec je Iztok Kramberger. D.P.,  Žurnal24 Štajerska,    sreda, 3. december 2008
Na srečanju gospodarstvenikov in raziskovalcev UM so že drugič razglasili za najboljšega raziskovalca po mnenju gospodarstva I. Krambergerja FERI UM.

Solidarnost za prihodnost. Srečanje z dobitniki Nobelove nagrade za mir. B.S., Delo, 6.12.2008
V Gdansku so se na povabilo Lecha Walense, nekdanjega vodja poljskega sindikata Solidarnosc zdarli nobelovci za mir iz preteklih let.
L. Walensa je dejal, da se moramo iz zdajšnje krize izkopati s solidarnostjo.
Širin Ebadi  (Iran)  se je zavzela za dialog med civilizacijami. Mladi na katerih stoji svet imajo namreč veliko skupnega, četudi prihajajo iz različnih okolij, kultur in religij". Na tem bi morali skupaj graditi prihodnost. Edino orožje proti terorizmu je demokracija. Konflikti nastajajo zaradi nepravičnosti pri nadzoru naravnih virov in totalitarizma, v katerem javnost nima pravice do mnenja.
Tibetanski nobelovec in dalajlama je dejal, da bi se lahko zgledovali po dobri praksi iz časov socializma in od skandinavskih držav. Svet postaja velika družina, odgovornost zanj morajo prevzeti predvsem mladi.

Pričevanje in vizija.  Aleš Debeljak,  Sobotna priloga, Delo, 6. 12. 2008
Pesniki, pisatelji, umetniki in intelektualci pripovedujejo zgodbe o lastnem času in prostoru. Iz podedovanih simbolov razvijajo nove in ustvarjalno preoblikujejo pripovedi o doživetjih skupnosti in posameznika, da bralec postane in spozna - o "tebi zgodba govori". Tako ljudem pomagajo živeti "z neko mero individualne svobode in dostojanstva ter medsebojne avtonomije in spoštovanja".
Drugačne pa so mrgoleče množice oglasov in reklam, izdelane "v znamenju trga, v imenu ponudbe in povpraševanja", v globalnem kapitalizmu. Tržna ekonomija priznava le tisto, kar se meri z njenim merilom, s tveganjem izgube in pridobitvijo dobička. Tudi knjiga postaja blago, prav tako umetnost. A je več od tega, izpolnjuje "nemogočo nalogo: predstavlja pričevanje o svojem času in prostoru, hkrati pa ju vizionarsko presega. Umetnina povezuje ustvarjalca z možnostjo za "smiselno kolektivno življenje". R. Williams: "Biti radikalen pomeni ustvarjati možnost za upanje, ne pa za prepričljivi cinizem." Samo tako lahko zgodba o času in prostoru postane verodostojna, ne zgolj tržno uspešna.

Štiblar: kriza je neoliberalistično doktrino postavila v zgodovino. lun, Dnevnik,   petek, 5. december 2008
"Svetovna kriza in Slovenci - Kako preživeti? je nova knjiga Franja Štiblarja, profesorja PF UL. V njej kritizira prevladujočo  (zadnjih 30 let) neoliberalno ekonomsko teorijo. Ugotavlja dve napaki odločevalcev - niso ukrepali zaradi visokih cen surovin in dopustili so propad banke Lehman Brothers.

Neoliberalci iz Pahorjeve vlade.  S. K., Finance,   sreda, 3. december 2008
Ministra M. Lahovnik in M. Gaspari predlagata znižanje prispevnih stopenj za delodajalce. To je nadaljevanje neoliberalne politike Janševe vlade. Ekonomika ponudbe. Kritika Janševega neoliberalizma. Pahorjev neoliberalizem. Levičarji v novih oblačilih neoliberalcev.  (Neo)liberalni globalizem.

Ukrepi morajo biti usmerjeni v zdravi del gospodarstva. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.  M.G., Sobotna priloga, Delo, 6. 12. 2008
M. Lahovnik (EF UL, op. B.M.) je eden najmlajših ministrov, bil je že minister za gospodarstvo v letu 2004. takrat je ustanovil tehnološko agencijo (Tia), formalno neodvisno agencijo, ki del programov opravlja tudi za gospodarsko ministrstvo. "V Sloveniji razvojni zaostanek doživljamo zato, ker premalo sredstev usmerjamo v tehnološki razvoj, zlasti v razmerju do znanosti (9:1 v korist znanosti, Finska 1: 2, Švedska 1:1). pričakuje, da se bodo sredstva za znanost postopoma povečala na 3% BDP, od tega bo odstotek prispevala država. Podpiral bo, da se tehtnica povečuje v korist tehnologije. Ob vprašanju, v kakšnem odnosu je z ministrom za (visoko šolstvo) znanost in tehnologijo pravi, da se bo pokazalo, "ali se strinja, da je treba povečevati sredstva za tehnološki razvoj". Glede prednostnih področij za ta vlaganja priporoča, da se podpre obstoječe tehnološke platforme, predvsem za komunikacijjsko-informacijske tehnologije, nove materiale, procesne tehnologije, energetike in okolja. Posamezne panoge naj poiščejo priložnost v teh platformah. Država nima informacij, s katerimi bi podpirala dobre ali slabe panoge, če bi jih, bi bilo to moralno vprašljivo, podpirala bi okostenelost izbranih in demotivirale neizbrane.

Slovencem manjkajo komunikacijske, retorične in pogajalske veščine. N.B., Finance,  petek, 28. november 2008
Pogovor z nekaj profesorji o študijskih programih (menedžmenta) pri nas in drugje, v luči sedanje krize.
Marjan Svetličič, FDV UL meni da tem programom manjka interdisciplinarnost. Raziskava ob predsedovanju EU je pokazala, da so nam manjkala "mehka" znanja - kako komunicirati stališča, kako prepričati, se pogajat. "V krizi zaupanja so nujna psihološka in komunikacijska znanja". Krhati je treba evropocentričnost. Menedžer mora biti strokovnjak za svoje področje in še "pravnik, tržnik, finančnik, sociolog, psiholog, diplomant". V izobraževanje je treba vključiti veliko študij primerov, simulacij, stažiranje doma in v tujini, to naj bi sofinancirala država.
Marko Jaklič, EF UL meni, da je program poslovne študijske smeri primerljiv s tujimi, izboljšuje se tudi mednarodna študentska zasedba.  Slabo pa so pri nas razviti programi MBA. Fakultete bi se na krizo morale odzvati s še višjo kakovostjo in razvijanjem MBA.
Janez Prašnikar EF UL je presenečen, ko dobiva pohvale svojim študentom ob ekskurzijah na londonskih prestižnih šolah.  "Glede kakovosti naših šol se mi poraja vprašanje v zvezi z islandskim primerom: 25 japijev, vsi z diplomami s Harvarda, so državo pahnili v katastrofalno zadolženost. Torej tudi veličina in ugled neke svetovno znane šole nista vedno zagotovilo za kakovost." (Op.: Glej prispevke o rangiranju na www.uni-kakovost.net npr, ... iz tujine / international news, kjer je na večini lestvic univerz na prvem mestu Harvard! B.M.)  Dober poslovni program je prilagodljiv, imeti mora dovolj tujih študentov. V programih bo treba  bolj upoštevati "človeške dejavnike, torej komuniciranje in upravljanje ljudi, na kar so vsi že skoraj pozabili".

Pomanjkanje zanimanja ali originalnih idej. Kako pospešiti prehod v inovacijsko družbo? Boris Pukl,  Sobotna priloga, Delo, 29.11.2008
B. Pukl,  IJS piše o slabih kazalcih konkurenčnosti Slovenije, neuspehu v razpisih 7. OP, sistemskih in strukturnih neskladjih v našem raziskovanju, o rezultatih, evalvacijah in učinkih financiranja preko ARRS. Predlaga skrbno  načrtovanje reform. Javna vlaganja v raziskovanje bi morala rasti po 10 % letno in 2012 dosegla 0,9 % BDP iz javnih virov, s sistemskimi ukrepi pa naj bi spodbujali domača in tuja zasebna vlaganja.  Javna sredstva bi morali koncentrirati na programe tehnološkega razvoja in usposabljanja raziskovalcev. Oživiti bi morali program zaposlovanja mladih doktorjev v industriji. Z dodatnimi sredstvi bi odpravljali sistemska neskladja RR dejavnosti, povečali učinkovitost porabe sredstev, spodbujali znanstveno odličnost in projekte z "velikim znanstvenim in razvojnim potencialom".

Dnevno politiko puščamo pred vrati. Predsednik SAZU. J.K.S.,  Sobotna priloga, Delo, 29.11.2008
Akademik Jože Trontelj (69), nevrofiziolog in bioetik, predsednik SAZU govori o akademiji, akademikih in akademičarkah (doslej so jih imeli 13, zdaj jih je od 102 pet: Alenka Šelih, pravnica, Biba Teržan, arheologinja, Zinka Zorko, dialektologinja, Dragica Turnšek, paleontologinja in Tatjana Avšič Županec, virologinja. )
J. Trontelj ko konca študija  (MF UL) ni vedel, kaj bo specializiral, po diplomi je želel delati z bolniki in to je povedal akademiku A. O. Župančiču, ki ga je usmeril v klinično nevrofiziologijo, kjer je z veseljem delal v laboratoriju, ki je nato prerasel v inštitut in se osamosvojil. Je profesor MF in visoke šole za zdravstvo UL, avtor, ki ga omenjajo  učbeniki nevrologije v svetu. Član odbora za bioetiko pri Svetu Evrope.
SAZU je aktivna tudi na področju varovanja okolja, šolstva, znanosti... kjer ima "živ interes in odgovornost - v znanosti, v visokem šolstvu, ravnanju z okoljem in v kulturi" . "Izogiba se opredelitvam o dnevnopolitičnih vprašanjih. Akademiki so samostojni misleci, poenotenje stališč ni lahko dosegljivo". J. Trontelj predlaga ustanovitev nacionalnega etičnega sveta, ki bi svetoval vladi, parlamentu in drugim pri vprašanjih s področja bioetike, možnih zlorabah dosežkov znanosti, vrhunske medicine ipd.

Vprašanje za Nobelovo nagrado. Med "lovilci" kozmičnih žarkov. K.Ž.,  Sobotna priloga, Delo, 29.11.2008   sobota, 29. november 2008
Pri postavitvi in delovanju velike opazovalnice kozmičnih žarkov ekstremnih energij, ki so ena od ugank sodobne fizike, sodelujejo tudi slovenski znanstveniki: Marko Zavrtanik, IJS in UNG, darko verbič in Andrej Filipčič, IJS. Slovenija (MVZT) projekt tudi finančno podpira.

"Kreativna destrukcija kapitalizma"!. Od globalne krize do globalnih rešitev. Rudi Rizman,  Objektiv, Dnevnik, 29.11.2008
Ali "koncu zgodovine" (Fukujama) sledi "konec ekonomske znanosti", "politike"? D. Solomon (New York Times" pravi, da sta/so od 15.000 ekonomistov v ZDA le 2-3 napovedala/i finančno krizo. Številni politiki se izgovarjajo, da so se dali zapeljati veri v trg M. Friedmana in F. Hayeka. Ekonomist J. Schumpeter je nekdaj v krizi prepoznal priložnost za "kreativno destrukcijo" in sintezo. R. Riman meni, da bi pri rešitvi krize morali preseči dvojnost - bodisi trg, bodisi država. Upoštevati bi morali okolje, alternativne tehnologije, svetovno revščino, demokratični deficit in vzpostaviti vzdržno globalno finančno ureditev. Pri nastajanju te sinteze se lahko opremo na spregledane in zlorabljene mislece, kot so: A. Smith, J.M. Keynes, K. Marx, pa tudi K. Galbraith, G. Soros in naš J. Mencinger.  Nobelovec Joseph Stiglizt pravi, da  globalna kriza zahteva globalne rešitve, ne le za privilegirano manjšino. Bližnja srečanja voditeljev G20 so lahko nadaljevanje konference OZN 1972 in protiglobalizacijskih gibanj konec devetdesetih.

Dr. Janez Bleiweis - vsestranski prosvetljevalec. G.M., Delo,    četrtek, 4. december 2008
Veterinarska fakulteta UL je izdala zbornik o dr. Bleiweisu.
J. Bleiweis se je rodil  v Kranju, na Dunaju je 1833 končal medicino in še 2 - letni živinozdravski študij. Poučeval je na Medikokirurškem zavodu v Ljubljani, bil tajnik Slovenske kmetijske družbe, nato dolga leta izdajatelj časnika Kmetijske in rokodelske novice  (novize, op. B.M.), namenjene bolj umnemu gospodarjenju kmetov in obrtnikov.  Ukvarjal se je s prosvetljevanjem ljudstva in za to mu je cesar Franc Jožef 1 1873 podelil plemiški naslov - "Trsteniški". Deloval je kot takrat najpomembnejši narodni voditelj.  Umrl je 1881.

Ljubljanski proces v Bruslju. zrn, Večer,   sreda, 3. december 2008
Sestali so se ministri za znanost in raziskave. Slovenijo je zastopal Jozsef Gyorkos, državni sekretar na MVZT. Govorili so o uresničevanju Evropskega raziskovalnega prostora, mednarodnem sodelovanju in o zagotavljanju raziskovalne infrastrukture.

Obvladovanje slovenske znanosti še drugače. Delo, 3. novembra, Marko Kos. PP25, Sobotna priloga, Delo, 29.11.2008
M. Kos popravlja napačne podatke o ameriških univerzah, ki jih je v svojem prispevku navedel D. Trček.
MIT (ZDA) ima 10.299 študentov (ne 2662), na profesorja pride za RR 790.700 evrov, naš raziskovalec dobi 20-krat manj. V svojem poročilu ima 74 nbelovncev.Študij tam konča skoraj vsak študent, pri nas slaba polovica, šolnine pa so 32.300 USD.
Stanford ima 12.881 študentov (ne 3234), Harvard 19.779 (ne 345), Berkley 32.214, Kalifornijski tehnološki inštitut 2196 (ne 601).

Rebalans finančnega načrta IZUM za  2008  - 27. november 2008
Vlada RS je 27. 11. 2008 dala soglasje k Rebalansu finančnega načrta Instituta informacijskih znanosti za leto 2008, ki ga je upravni odbor sprejel na novembrski seji. Rebalans  vključuje tako sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij, kot tudi dodatna sredstva za financiranje za COBISS.net. Predvideno povečanje finančnega načrta je v višini 530.000 evrov. Od tega bo MVZT zagotovilo sredstva v višini 320.000 evrov za COBISS.net in za investicijsko vzdrževanje, Agencija za raziskovalno dejavnost pa 210.000 evrov za plače, kar vključuje tudi sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij.

Podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, priznanj Ambasador znanosti in Puhovih priznanj - 18. november 2008   
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pripravlja tudi letos prireditev ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj, priznanj Ambasador znanosti in Puhovih priznanj. Letos bo dogodek v ponedeljek, 24. novembra, ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
Glej <http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/94/5921/?cHash=3c25e291e4>
Opaženi in nagrajeni znanstveniki. J.S., Večer, sreda, 26. november 2008
Zoisovo nagrado za 2008 sta dobila za življenjsko delo fizik Robert Blinc in zgodovinar  Ignacij Voje ter fizik Peter Križan FMF UL), Marko Topič (FE UL).
V CD so podelili tudi Zoisova priznanja in priznanje Ambasador znanosti in Puhova priznanja.

Evropska komisija sprejela načrt gospodarskega okrevanja za rast in delovna mesta  - 27. november 2008
EK  je 26. 11. 2008 predstavila obsežen načrt za izhod Evrope iz trenutne gospodarske krize. Načrt gospodarskega okrevanja temelji na:  (1) kratkoročnih ukrepih za spodbuditev povpraševanja in ponovno vzpostavitev zaupanja, (2)  „pametnih naložbah" za večjo rast in trajnostno blaginjo v dolgoročni perspektivi. Načrt predvideva  fiskalno spodbudo v višini okrog 200 milijard EUR oziroma 1,5 % BDP EU z uporabo nacionalnih proračunov (okrog 170 milijard EUR oz. 1,2 % BDP) ter proračunov EU in Evropske investicijske banke (okrog 30 milijard EUR oz. 0,3 % BDP). Članice EU poziva, naj sprejmejo pomembne ukrepe.  Načrt bo okrepil in pospešil reforme v okviru lizbonske strategije, vanj so vključeni ukrepi za pomoč gospodinjstvom in industriji, ter za osredotočenje podpore na najbolj ranljive,  spodbujanje podjetništva, raziskav in inovacij, med drugim tudi v avtomobilski industriji in gradbeništvu, podporo prizadevanj pri boju proti podnebnim spremembam in hkrati ustvaril prepotrebna delovna mesta, na primer s strateškimi naložbami v energetsko učinkovite stavbe in tehnologije. Več:  <http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/08/1771&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en>

Evropska digitalna knjižnica "Europeana" zdaj na spletu - 20. november 2008
Svoja vrata za javnost odpira evropska multimedijska spletna knjižnica "Europeana". Na naslovu www.europeana.eu je internetnim uporabnikom povsod po svetu na voljo več kot dva milijona knjig, zemljevidov, posnetkov, fotografij, arhivskih dokumentov, slik in filmov iz nacionalnih knjižnic ter kulturnih ustanov iz 27 držav članic EU. "Europeana" ponuja nove možnosti za raziskovanje evropske dediščine. Vsi, ki jih zanimajo književnost, umetnost, znanost, politika, zgodovina, arhitektura, glasba ali film, bodo lahko do največjih evropskih zbirk in mojstrovin, zbranih v eni sami virtualni knjižnici, brezplačno in hitro dostopali prek spletnega portala, ki bo na voljo v vseh jezikih EU. Toda to je šele začetek. Leta 2010 bo ponujala dostop do milijonov del, ki predstavljajo bogato evropsko kulturno raznolikost, in vključevala interaktivne rubrike. Med letoma 2009 in 2011 bo EU temu projektu letno namenila sredstva v višini 2 milijonov evrov. Komisija namerava v nadaljnjo širitev evropske digitalne knjižnice pritegniti tudi zasebni sektor. Evropski parlament je z resolucijo septembra 2007 z veliko večino podprl predlog za ustanovitev evropske digitalne knjižnice.
Več: <http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/08/1747&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en>, 
"Europeana" pa je na strani <http://www.europeana.eu/>

KORIS opozorila Golobiča na zmanjševanje sredstev za raziskave. STA, splet,  četrtek, 27. november 2008
Koordinacija inštitutov v odprtem pismu piše, da je slovenska politika na področju znanja v zadnjih letih odpovedala. Od nove vlade pričakuje podpiranje inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva.  Samo selektivna vlaganja ne morejo zagotoviti razvoja visokih tehnologij. Pričakujejo, da bo minister sodeloval z drugimi sektorji in zagotavljal komunikacijo med vsemi partnerji v sektorju, zagotovil finančna sredstva in "sistematično izvajanje neodvisnih evalvacij celotnega znanstveno raziskovalnega sistema".

Podpora tehnološkim podjetjem. R.R., Večer,  sreda, 26. november 2008
Borut Pahor, predsednik vlade, je na razpravi o vlogi raziskovanja v Novi Gorici dejal, da je prioriteta vlade reševanje gospodarske krize. Vlada namerava podpreti visokotehnološka podjetja, ne glede na njihovo velikost.

Podjetna Primorska. SR, Primorske novice,  četrtek, 27. november 2008
Univerzitetni razvojni center in inkubator primorske in Banka Koper organizirata tretji natečaj za najboljši poslovni načrt Primorske.

Politične spremembe po volitvah.  Družboslovni večer.  N.N. Žurnal 24 Primorska, torek, 25. november 2008
FUDŠ je v dvorani občine Nova Gorica pripravil prvi družboslovni večer v št.l. 2008/09 z naslovom: Slovenija po volitvah. Sodelovali so M. Tomšič, M. Makarovič (FUDŠ), J. Pikalo (FDV UL) in predstavniki nekaj glasil.

Refleksija o svobodi besede. G.B. Demokracija,  četrtek, 27. november 2008
Inštitut Nove revije - zavod za humanistiko je v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim središčem UP v Slovenski matici pripravil posvet "Svoboda besede - odpiranje prostora".  Predstavili so zbornik "Obrazi Evrope", ki je izšel pri NR, sodelovali so Dean Komel, Ivan Štuhec in drugi.

Slovenija v ognju evropskih idejnih tokov. M.V.P., Delo, 20.11.2008
Nova knjiga: Ivan Štuhec: Im Feuer der europaischen Ideenzuge, Lit Verlah, Berlin.

Duhovniki pod povprečjem. S.H.H., Žurnal24, 25.11.2008
Anton Stres, celjski škof in predsednik komisije  Pravičnost in mir pravi, da duhovniki danes živijo skromno, pod slovenskim povprečjem, saj župnije živijo v glavnem od darov vernikov. Ugotavlja, da je sedanja kriza posledica manjka načel poštenosti, pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti. Tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela, bo cerkev pomagala z dobrodelnostjo.

Iskanje novega kompromisa. Četrta pot. Marko Jaklič,  Objektiv, Dnevnik, 15.11.2008
M. Jaklič, EF UL piše o potrebi po prehodu od socialne države, ki pušča ljudi pasivne, k državi omogočanja, ki ljudi aktivira. Predlaga, da bi država podprla  programe vseživljenjskega izobraževanja za čimveč ljudi (študentov, zaposlenih, nezaposlenih, upokojencev). Programi bi poleg novega znanja in veščin "prinašali nova socialna in profesionalna omrežja oz. znanstva ljudi", prek katerih se bo odpiral "svet", povečali pritiski "od spodaj" za tehnološke in organizacijske spremembe v podjetjih. "Treba je dodelati sisteme mladih raziskovalcev iz gospodarstva na tehničnem in naravoslovnem področju, na področju tehnoloških parkov, skladov tveganega kapitala, dati ustrezen pomen tehnološkim platformam, povečati vlaganja v znanost in raziskave ter spremeniti kriterije za razdeljevanje raziskovalnega denarja."

SAZU je danes živa in vitalna ustanova, polna načrtov. L.D., Dnevnik, 13.11.2008
Prireditev ob 70. obletnici ustanovitve Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ust. 1938).

Pogoji  za vodjo raziskovalnega projekta - predlog pravilnika o kriterijih za ugotavljanje - 14. november 2008
Na straneh MVZT je v rubriki "Zakoni in drugi predpisi v pripravi" objavljen "Predlog Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo projekta" - glej <http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/>

Samo podjetni študenti so premalo. pj, Dnevnik, 20.11.2008
Na okrogli mizi v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju (LUI) se je pokazal pomen tega inkubatorja, ki ga je pred 4 letu ustanovila UL, za pretok znanja s fakultet v gospodarstvo. L. Hewick, Kanada, profesor in podjetnik pravi, da je podjetniška miselnost mladih raziskovalcev premalo, da morajo biti podjetniško usmerjeni tudi profesorji in da je nujno povezovanje univerzitetnih inkubatorjev z manjšimi podjetji, lokalnimi oblastmi, bankami, mediji in zasebnimi investitorji.

Zabojniki na dvorišču - o razglasu vodstva gradbenega podjetja Vegrad delavcem. Kolektiv Fakultete za socialno delo. V. Leskošek in drugi podpisniki. Vaša pošta, Dnevnik, 20.11.2008
Učitelji in sodelavci FSD UL v odprtem pismu opozarja na nedopustno diskriminativno ravnanje podjetja, ki krši človekove pravice in dostojanjstvo tujih delavcev.

Upanje iz Pandorine skrinjice. Rudi Rizman, Delo, 15.11.2008
Ob sedanji krize smo poleg finančnega in političnega priča tudi intelektualnemu bankroti, saj je v ZDA od 15.000 ekonomistov le "kakšen ducat" napovedal krizo. Mary Kaldor LSE Univ. v Londonu in Carlota Perez, Univ. Talinin in Cambridge menita, da gospodarstvo na temelju fosilnih goriv in vsemogočnega trga "zavira nastajanje nove družbenoekonomske paradigme", iskanje alternativnih virov, odpravljanje revščine in bolj prijaznega odnosa do okolja.
Od tega, kako se bodo na krizo odzvale države in mednarodne ustanove, je odvisna prihodnost naslednjih generacij. Potreben je New Deal za 21. stoletje. Pri iskanju rešitev bodo morali sodelovati tudi tisti, do katerih je bil mednarodni ekonomski sistem krivičen. Za ublažitev njihovih problemov bi zadoščal že manjši del zaslužkov vodilnih menedžerjev, za katere ni "nikakršnega ekonomskega, političnega in še najmanj moralnega opravičila".

Kako bolj povezati znanje in prakso. Dnevi fakultete za management. D.G., Delo,  ponedeljek, 24. november 2008
Na okrogli mizi na FM UP so opozorili na nujnost sodelovanja med univerzami, fakultetami, inštituti in gospodarstvom.
Deseto leto obstoja fakultete so podelili diploma 506 diplomantom št. leta 2007/2008 in 26 priznanj.
Z znanjem nad težave. SR, Primorske novice, ponedeljek, 24. november 2008

Predstavitev knjige dr. Bogomirja Mihevca - 25. november 2008
V Tednu Univerze v Ljubljani v ponedeljek, 1. decembra 2008, ob 10. uri, v Zbornični dvorani, vhod iz Vegove ulice 1, predstavitev knjige dr. Bogomirja Mihevca "Ključ je v naših rokah! - Študentska gibanja za univerzo in boljši študij".

Precenjevanje znanstvenega in podcenjevanje pedagoškega dela. Tomaž Sajovic, Delo,  ponedeljek, 3. november 2008
T. Sajovic, predsednik Neodvisnega sindikata  delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) piše o habilitacijskih merilih, pomembnem dokumentu, ki kaže, "kakšno vlogo v družbi pripisujejo univerzi njegovi sestavljavci". Podobno je visok državni uradnik hvalil naše naravoslovce, ker objavljajo v angleščini in se vprašal ali (humanisti, družboslovci) nimajo ničesar povedati tujini.
Jezik je povezan s kakovostjo izobraževalnega in znanstvenega delovanja univerze. Višje ravni mišljenja so odvisne od jezika, jezik odseva in ustvarja človekove izkušnje, vsak jezik s svojo strukturo vpliva na način spoznavanja in razumevanja sveta. Jezik, znanost ni izobraževanje so družbeni pojavi, namenjeni človeku, skupnosti. Tuje revije najbrž niso zagrete za objavljanje članov o reševanju naših, domačih problemov, na izbor vpliva "moda" v znanosti. Prevlada angleščine je povezana z globalnim razvojem kapitalizma, v katerem je si je ekonomija prilastila tudi znanost (Badiou).
Birokratsko številčno merjenje "kakovosti", npr. objav v tujini, odtujuje znanost in  izrinja misel. Bistveni vidik kakovosti je vključevanje znanosti in visokega šolstva v reševanje problemov domačega okolja.
V merilih je "pedagoškost v primerjavi z znanstvenostjo zapostavljena in morda slabo razumljena". Univerza mora svoja spoznanja preverjati v družbenem okolju, pomembno je skupno delo s študentom, oboje pa je možno le s "komunikativnim slovenskim strokovnem in znanstvenem jezikom".
"Neustrezno ostrenje meril, ki naj bi zvišalo znanstveno kakovost" povzroča birokratizacijo, ki zaposlenim na univerzi jemlje "prepotreben čas in mir za izobraževalno in znanstveno misel" in postavlja njihovo etično odgovornost pred težavno preizkušnjo.

Štirim svoboščinam Unije dodajamo še peto - prosti pretok znanja. Janez Potočnik. Delo, 30.10.2008  četrtek, 30. oktober 2008
J. Potočnik, komisar EU za znanost in raziskave piše, da je treba trenutno krizo "izkoristiti za postavitev temeljev za zeleno, na znanju temelječe gospodarstvo, ki bo v prihodnosti vzdrževalo našo blaginjo in spoštovalo okolje".
Znanja je v 27 državah več kot v eni sami. Raziskovalci se redko selijo na tuje univerze. Naložbe v raziskave v EU so neenakomerne.
Posnemali naj bi Finsko, ki se je v devetdesetih, ko je bilo njeno gospodarstvo na robu zloma, pogumno odločila, da odpre svoje trge in investira v izobraževanje, znanost, raziskave in inovacije.
Štirim svoboščinam Unije dodajmo še peto - prosti pretok znanja. Delo, 30. oktobra. Vilijem Merhar, PP 29,  Sobotna priloga, Delo, 8.11.2008
V odzivu na pisanje Janeza Potočnika, komisarja EU, piše V. Merhar (Op. Upokojeni profesor EF UL, B.M.) da z svoboščino "prost pretok znanja" EU priznava, da se je začelo "nosilstvo v razvoju produktivnih sil dela prenašati z lastnikov kapitala na lastnike znanja /.../ inovatorje in podjetnike", ki naj nas z znanostjo in raziskovanjem ter pripravljanjem kadrov izvlečejo iz krize. Tržni sistem je treba nadgrajevati s planskim elementom. Reforma kapitalizma v novo gospodarsko ureditev "bo afirmirala nove nosilce razvoja - nosilce znanja" in izoblikovala nove produkcijske odnose.

Oblikovanje slovenske znanosti še nekoliko drugače. Denis Trček, Delo FT,  ponedeljek, 3. november 2008
Ob velikem cilji - 3% BDP za RR bodo morali kot eden glavnih elementov inoviranja zaživeti patenti. Analizirati bi morali, zakaj pri tem iso uspešni razni grozdi, platforme ipd, ter določiti strategijo in taktiko za delovanje rizičnega sklada, z javno-zasebnim vlaganjem. Pomembno vlogo igrajo tudi univerze - v ZDA 70% patentov nastane z javnim akademskim raziskovanjem, da ne govorimo o izobraževanju izumiteljev. Harvard je pred kratkim ustanovil School of Engeneering and Applied Sciences, pri nas pa se po dolgih letih nekoliko bolj poudarja inženirski in naravoslovno-tehniški študij.

Konci in začetki. Skrivnost zgodovine. Janez Markeš,  Sobotna priloga, Delo, 8.11.2008
J. Markeš povzema prispevke v razpravi o sedanji krizi (J. Mencinger v Mladini, Jurgen Habermas v Die Zeitu, Maks Tajnikar). Keyneesijanski model reševanja krize (Op.: Z državno intervencijo, B.M.) je prevladal nad ("tržnimi", B.M.) idejami M. Friedmana, ki so navdihovali naše mladoekonomiste (Mićo Mrkaić, Jože P. Damijan).
J. Habermas meni, da je (bil) problem v tem, da je neoliberalizem pridobil  staus družbene ideologije in globalno povečal socialno nepravičnost. Slavoj Žižek opozarja na protislovnost potrebe po "socialističnih" ukrepih, s katerimi se rešuje bogate posojilodajalce, banke.
J. Markeš ob tem meni, da je potrebno razpravljati o tradiciji socializma v Sloveniji, "tako katoliškega, liberalnega in socialističnega". Omenja knjige: Janez Evangelist Krek: Socializem, 1901, Albin Prepeluh: Problemi malega naroda, 1918, program JDS ob nastopu kraljevine SHS, Gosarjevo soupravljanje in Kardeljevo samoupravljanje, interpretacijo socializma s strani komunistične partije, ki je zavirala demokracijo. Občutljivi temi sta pri nas liberalnost (svobodomiselnost) in socialna solidarnost. Izkušnje z zgodovino in novejšimi, z neoliberalizmom pogojenimi ekonomskimi težavami, ne bi smele zmanjševati občutljivosti do moderne demokracije.

Pogovor z Igorjem Bavčarjem, predsednikom uprave Istrabenza. D.P., Sobotna priloga, Delo, 8.11.2008
I. Bavčar pod naslovom "Banke seveda ne rešujejo Igorja Bavčarja" govori tudi o ponovni popularnosti knjige K. Marxa Kapital in o radikalizmu študentov.
I. Bavčar je diplomiral "iz kritike Marxove teorije vrednosti". (Op.: V osemdesetih letih (?) na FSPN, zdaj FDV UL, B.M.). Trdil je, da se "blagovna proizvodnja ne da mešati s socialističnimi principi". Danes misli enako, to je bil njegov velik prelom z marksizmom. Kapitalizem ima veliko sposobnost regeneracije, pravi. Misli, da je "neko soupravljanje možno"", a ni  mogoče pričakovati, da bo "delavec hkrati tudi upravljal s kapitalom brez konflikta". Z napredkom družbe se ljudje vključujejo v soodločanje, npr. z delitvijo dobička med zaposlene.
V tretjem poglavju Kapitala, "ki smo ga včasih tako vztrajno študirali, govori Marx prav o finančnem kapitalu in njegovih mejah, zanimivo branje tudi danes". Knjige že dolgo ni imel v rokah, je pa ena od desetih, ki jih mnogi priporočajo. Ni slučaj, da se je knjiga v teh kriznih časih spet pojavila. "Zdi se mi več kot običajno in razumljivo, da ga berejo študenti. Če nisi radikalec v študentskih letih, ne moreš biti realist v zrelih. (Nasmešek)."

Naučiti se je treba, kako delati stvari tudi drugače. Predvsem realna kriza... Franček Drenovec. Sobotna priloga, Delo, 8.11.2008
Dvajseto stoletje je bilo stoletje avtomobilov, pralnih strojev in supermarketov, stoletje "fordovske ekonomije". Krizo, v katero je prišla stara ekonomija, temelječa na tonah jekla in premoga je bila v letih 1929-1945 premagana s spodbujanjem porabe prebivalstva in države. Vendar se je zdaj potencial fordovskih vzorcev proizvodnje in porabe za poganjanje razvoja izčrpal.  V ZDA je bil zadnji val gospodarske rasti v letih 1996-1999 z internetnimi podjetji. Napihovanje "finančnega posredništva" ("ugodnih" posojil, op. B.M.) v zadnjih letih je rabilo poganjanju realne ekonomije. Zdajšnja recesija bo dolga, začetek reševanja kapitalizma je podržavljanje bank. Rešitve so povezane "z učinkovitostjo in poštenostjo javnih institucij in javnih politik. Povpraševanje prebivalstva se od stare fordovske ponudbe blaga in storitev (fordovskega "BDP") premika k "storitvam izobraževanja, zdravstva, varstva v starosti, k socialni uravnovešenosti, ponudbi sodelovanja in pripadanja ipd.". Te storitve učinkovito ponujajo predsvam javne dejavnosti. Skandinavci se ne pritožujejo čez visoke davke, s katerimi plačujejo svoje "(dobre!) javne storitve", zaradi tega ne trpi njihova mednarodna konkurenčnost. Poleg razvoja tehnologij bo potrebno prestrukturiranje javne sfere in državnih politik. Spremeniti bo treba miselne vzorce "20. stoletja, v katerem so ekonomski in socialni razvoj še poganjali zgolj individualizem, egoizem in tekmovanje."

Ustvarjalnosti postavljajo ovire pravila, nazivi, hierarhija. E.K.K., Dnevnik, 8.11.2008
Inoviranje in razvoj sta stvar vsakega podjetja; potreben je specifičen odnos z inovativnimi posamezniki, meni B. Fisher profesor upravljanja tehnologije na IMD Lausanne, Švica. "Najboljša so tista podjetja, v katerih imajo zaposleni občutek, da imajo popolno svobodo, vodstvo pa, da imajo absoluten nadzor."

Evropska komisija za boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem - 6. november 2008
Dokument EK "Boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem: močnejša podpora za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja"
v PDF: <http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2008:0635:FIN:SL:PDF>

Veda brez preteklosti je kot človek brez korenin. Z.B., Večer - Bonbon, ponedeljek, 3. november 2008
Pogovor z doc. dr. Zvonko Zupančič Slavec, zgodovinarko medicine. Pravi, ga je bilo cepljenje tisto odkritje v medicini, ki je največ pomagalo človeštvu. Novih bolezni skorajda ni. V Vzhodni Evropi je medicina bolj feminizirana kot na zahodu, kjer je plača drugačna.

Nanotehnologija kot pojem se tudi zlorablja. Petra Kocbek, raziskovalka. M.K., Reporter,  nedelja, 2. november 2008
Pogovor o raziskovanju v farmaciji, medicini, nanotehnologiji.

Znanost v amfiteatru. Gledališče. AG, Primorske novice,  ponedeljek, 3. november 2008
Amfiteater, prvo našo znanstveno revijo za scenske umetnosti so začeli zidajati AG UL in društvo gledaliških kritikov in teatrologov.

Obama je politik generacije. dr. Bogomil Ferfila, politolog. M.M. Reporter,  ponedeljek, 3. november 2008
Daljši pogovor z B. Ferfilo, FDV UL o spremembah, ki jih napoveduje (bodoči) predsednik ZDA.

Ljudje smo izgubili spoštovanje do hrane. Pogovor: dr. Peter Raspor, biotehnolog. T.P., Dnevnik,   ponedeljek, 3. november 2008
Pogovor s P. Rasporjem, predstojnikom katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil na BF UL ob prvem evropskem kongresu o hrani in prehrani (v Ljubljani).

Zasebna razvojni center in sončna elektrarna ter sodelovanje pri razvoju letala na vodik, ki ga razvijajo skupaj z univerzo v Stuttgartu.
K.Ž, Delo FT,  ponedeljek, 3. november 2008
Pogovor z Ivom Boscarolom iz ajdovskega podjetja Pipistrel

V Ljubljani prvi evropski kongres o hrani. STA, splet,  torek, 4. november 2008
Na kongresu Evropske zveze prehrambene znanosti in tehnologije (EFFoST) sodeluje 1000 udeležencev iz 45 evropskih držav. Zvezi predseduje Peter Raspor BF UL.

Vrstniki IJS so nepogrešljiva podpora nemške industrije. J.K.S., Delo, 30.10.2008
Pogovor z D.-M. Polterjem, predsednikom nemške Frauhoferjeve družbe ki ima 65 inštitutov z 13.700 razsikovalcev. V 7. OP EU sodelujejo v projektih s področja informatike in nanotehnologij.
Meni, da "še tako odlične univerze ne morejo opraviti naloge inštitutov, ker so omejene s svojimi primarnimi nalogami". V Sloveniji bi se moral razsikovalno-tehnološki sektor bolj povezati z gospodarstvom in dati večjo vlogo vodilnim inštitutom.

Nova Planica. Kako si Inštitut Jožef Stefan utira pot v znanstveni Hollywood. S.Z., Mladina, 30.10.2008  četrtek, 30. oktober 2008
V centru za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij IJS pripravljajo portal www.videolectures.net , ki že velja za nekakšen akademski "YouTube". Na njem zastonj ponujajo izobraževalne vsebine, npr. predavanja z najboljših univerz., konference ipd. Profesorji kažejo zanimanje za to, da posnamejo njihova predavanja, hkrati pa se ob svojih posnetkih tudi učijo to delati bolje. Na portalu imata že prostor UL in  MIT, dogovarjajo pa se z Oxfordom, Cambridgeom, univ. Berkeley in drugimi.

Tudi mi bomo del Nobelove nagrade. U.Š.K., Objektiv, Dnevnik, 30.10.2008
Pogovor z Rokom Uršičem, ustanoviteljem podjetja Instrumental Technologies, Solkan. Diplomiral na FE UL. Razvil naravo libera, ki se uporablja za merjenje v pospeševalnikih delcev npr. Cern. Znanstveniki iz Cerna so predlagani za Nobelovo nagrado.

Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija 2006 - 28. oktober 2008
Na spletnih straneh Statističnega urada RS je objavljena nova številka Statističnih informacij "Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija 2006".
Publikacija v PDF:  <http://www.stat.si/doc/statinf/23-si-086-0801.pdf>

Javno  pismo in poziv ob dogajanju na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Mitja Žagar, Dnevnik, 25.10.2008 sobota, 25. oktober 2008
M. Žagar, direktor INV v obdobju 1998 - 2007 piše o razvoju inštituta v prejšnjih letih in o njegovih sedanjih težavah ter o očitkih novega vodstva. Leta 2001 je bil s podporo EU na INV ustanovljen Mednarodni center za medetnične odnose in manjšine. To je omogočilo finančno likvidnost INV in povečanje števila zaposlenih doktorjev od treh na 19 doktorjev znanosti. Kot direktor ni dobival dodatnega plačila za raziskovalno delo. Poslovanje je vsako leto potrdil UO INV. Poziva pristojne organe, da proučijo zakonitost delovanja vodstva INV in odgovornost za njegovo (po mnenju M-Š.) škodljivo dejavnost v zadnjem letu.
Inštitut za narodnostna vprašanja tudi pod drobnogledom vlade. R.I., Dnevnik,  sreda, 29. oktober 2008
Marko Predih, MVZT je v svojem mnenju zapisal, da so bili postopki razrešitve nekdanje direktorice INV, imenovanje namestnika in v.d. potekali v nasprotju s predpisi.
Boris Jesih, predstavnik zaposlenih INV pa se sprašuje zakaj je vlada potrdila v.d. direktorja D. Josipoviča, če so bili postopki nelegalni.

"Da" za znanost, ki pomaga gospodarstvu. Edvard Kobal, Delo,  četrtek, 30. oktober 2008
E. Kobal, Slovenska znanstvena fundacija ugodno ocenjuje 14. festival znanosti (septembra 2008, Cankarjev Dom, Ljubljana).

Recept za mala podjetja: dajte nam več poljšakov. Janez Šušteršič, Finance. četrtek, 30. oktober 2008
J. Šušteršič piše o "eni gospodarsko najbolj ambicioznih slovenskih občin. Čeprav nima 20 tisoč duš, bo kmalu sedež kopice prodornih visokotehnoloških podjetij in tudi dela ene od naših univerz". (Op.: Ajdovščina, župan Marjan Poljšak, B.M.)

Konec "konca zgodovine". Jože Mencinger. Mladina, 30.10.2008
Po finančni krizi bo svet precej drugačen, kot je zdaj. Kriza je dosegla stopnjo, v kateri njeno reševanje začenja spreminjati svetovni gospodarski red.
Slovenija je le pokrajina EU; nima svojega denarja, svojega gospodarskega sistema, tudi tokov blaga ni kapitala prek meja ne nadzoruje. Recesija v EU bo dolgotrajnejša kot v ZDA. Prinaša "jugoslovanski sindrom": razprave o tem, kdo je kriv, kdo koga izkorišča, koga reševati in koga ne.

Recesija - Nouriel Roubini je imel prav. Polet (Delo), 29.10.2008
N: Roubini (49), profesor ekonomije na univerzi v New Yorku je pred dobrim letom napovedal finančno krizo, a so se mu finančni upravniki posmehovali, češ kaj nam bo akademik govoril. Zdaj od njega pričakujejo čarobni nasvet za rešitev krize. Pravi, da je "posledica sistematičnega poviševanja različnih naložb, napihovanja kreditnih balonov in zgrešenih makroekonomskih politik". Pravi, da najhujše šele prihaja, ZDA so pred začetkom večletne gospodarske stagnacije. Propadli bodo "hedge skladi", ki so se kot pijavka zažrli v svetovno gospodarstvo.
N. Roubini je iranski jud, rojen v Istanbulu, z diplomo univerze Bocconi v Milanu in doktoratom na Harvardu.

Intervju. Dr. Shalom H. Schwartz, raziskovalec vrednot. Mladina, 30.10.2008
S.H. Schwartz je profesor na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Ugotavlja, da so v Sloveniji relativno pomembnejše vrednote individualnosti, avtonomije posameznika, njegove svobode, manj pa vrednote povezane s hierarhijo, oblastjo, vlogami posameznika in njihovimi dolžnostmi. Svet na splošno drsi k vrednotam kvalitetnega življenja in manj k materializmu. Zaradi krize bi.  se lahko ljudje usmerili bolj v hierarhijo in vpetost v skupnost, manj k egalitarizmu in avtonomiji, ki sta značilna za strpnejše družbe.

Zakaj smo racionalisti, če pa vedno znova ravnamo iracionalno, ali razsvetljevanje razsvetljenstva. Janko Prunk: Racionalistična civilizacija 1776 - 2000.
Ž.L., Delo, 29..10.2008
O znanstveni monografiji zgodovinarja in sociologa J. Prunka (FDV UL, op. B.M.).
Avtor  "sledi utemeljitvi razuma kot ontološki misli in njeni samorefleksiji ter spremlja, kako se razum oz. racionalizem in empirizem uveljavlja in izražata na politični ravni, v socialnem življenju družbe in njenem vsakdanu ter v razvoju znanosti in umetnosti".

Krizo povzročil pohlep po zaslužku. N.G., Delo, 29.10.2008
Konferenca na EF UL: Mednarodna finančna kriza in Slovenija. M. Kranjc, guverner BS je delaj, da se je začelo pred 30 leti, ko so finančni sistemi začeli izgubljati povezavo z realnim sektorjem. M. Mrak, EF UL meni, da je rešitev prehod na nadzor na d celotno finančno industrijo, reforma rating agencij in izboljšanje upravljanja tveganja v bankah.

Stoletje naprednega liberalizma. Franček Drenovec. Objektiv, Dnevnik, 25.10.2008
F. Drenovec (ekonomist, B.M.) piše iztekajočem se vzorcu razvoja Slovenije.
Skozi 19. stoletje smo kot podeželska raja uvažali novi (meščanski, liberalni) vzorec. Ob koncu 19. stoletja smo s skoraj stoletno zamudo smo ustvarili urbano liberalno elito. V začetku 20. toletja je prišlo do "izbruha zanosa in energij v umetnosti".
Po 1918 - "prvi osamosvojitvi" - so "ambiciozni novi urbani sloji že postavili Univerzo, podprto s kvalitetnim omrežjem gimnazij". A pod "tanko plastjo gimnazij in univerze" je bila večina prebivalstva deležna le verouka in štiriletke, tehnološko napredni obrati so bili redki. V prvih desetletjih 20.stol. niso bile le krize in stagnacije ampak - poleg provincialne zanikrnosti - ogromna dinamika in visoke kakovost. V Ljubljani so se srečali dobri arhitekti, investitorji in politiki.
Leta 1941 je bila nova samozavest poteptana. Ljubljano so okupatorji obdali z bodečo žico. Kvizlinška oblast je obnovila podeželsko kolektivnost in "patriotizem" 19. stoletja;  ponos in zanos "mladega meščanstva" je nadaljeval osvobodilni boj, do šoka po koncu vojne. Zaradi fašistične in komunistične regresije je propadel "velik del ene cele generacije".
Po vojni so komunisti povzdignili izobrazbo na raven osemletke in razvili srednje šole. "Radikalno so razširili ljubljansko univerzo, ustanovili inštitute in mariborsko univerzo. Na tej "kadrovski podlagi" so s prisilno akumulacijo zgradili industrijski sektor, ki je omogočil deagrarizacijo. Z novimi generacijami iz šol so podjetja rasla tudi tehnološko. "Oblast je bila energična, procesi intenzivni". Komunistični ortodoksiji je pravočasno začela dodajati liberaliziranje in odpiranje v svet. "Na koncu je nova proizvodna in socialna struktura povsem gladko spolzela v evropski kapitalizem konca 20. stoletja", kot "zgodba o uspehu". To je bila še zadnja "meščanska revolucija", zadnji "poseg liberalnih urbanih elit proti staremu, nemodernemu, provincialnemu". Zanos je bil navezan tudi na osamosvajanje, a če bi šlo le za to bi se zgodil (kot na Hrvaškem) le "tradicionalen, podeželski nacionalizem".
Procese zadnjih tridesetih let 20. stoletja je vodil "sloj zagnane, izobražene, pretežno urbane - pretežno ljubljanske - manjšine". V to sodi civilna družba s svojimi časopisi in televizijo. Izven tega so bile množice industrijske "delovne sile", ki pa so bile "zadovoljne in pohlevne".
"Tega sveta ni več. "Delovna sila se je preselila iz industrije v storitve", v drobni sektor, v okolja z "manj vsiljene discipline in bistveno več odgovornosti in samostojnosti, z manj "varnosti, kolektivnosti in integracije". Ambicije in pričakovanja večinskega prebivalstva so drugačni kot prej.
"Naša zadnja urbana elita je bila prilepljena na državne in "javne" aparate, ki so danes po vplivu na obrobju. Mediji so se usmerili k potrošniku. Večina uspešnih podjetij je v "provinci", v njih dela "na desetine tisočev dobro izobraženih, zelo resnih in treznih ljudi". Bogataši niso več Ljubljančani, v Ljubljani so "samo še predmestja". Presahnil je tudi liberalni projekt, ohranja se le še v izbruhih predmodernega, če ni druge vizije pa v neoliberalni.
V Italiji so primerljivi procesi pred 20 leti vodili v zlom političnih elit, po vrnitvi liberalca in reformista Prodija  je poskus vzdržal, do vrnitve populistov , dve leti.
"Stari razvojni val se je iztekel. Zanašanje zgolj na trg in konkurenco, zgolj na prostost kapitala in "avtonomijo institucij"  in nič drugega, vodi samo še v usihanje rasti, v razkrajanje učinkovitosti državnih služb in javnih panog, v razkrajanje sistemov socialne kohezije."  Liberalni projekt, ki je poganjal slovensko 20. stoletje, se je izpel. "Čas je za nov projekt."

Alan Greenspan: zmotil sem se. B.Č., Delo, 25.10.2008
Nekdanji predsednik centralne banke ZDA, ki je še lani slavil "nevidno roko trga", je dejal da ta ideologija ne deluje. Napačno je domneval, "da so lastni interesi organizacij, zlasti bank in drugih takšni, da lahko sami najbolje zaščitijo lastne delničarje in njihove deleže".

"Nad krizo z državnimi evri". B.H., A.L.,  Žurnal24, 25.10.2008 sobota, 25. oktober 2008
Jože Mencinger, EIPF meni, da bo tudi Slovenija čutila finančno krizo posredno preko realnega sektorja (gospodarstva, op. B.M.), zaradi zmanjšanja povpraševanja in stagnacije v državah EU. Zmanjšanje gospodarske aktivnosti bo povzročalo negotovost zaposlitve, povečala se bo brezposelnost in socialni problemi. Morda bo kriza pripeljala do zloma "kazino" kapitalizma in tržnega fundamentalizma ter do vnovične uveljavitve "socialno tržnega gospodarstva s trdno določenimi področji, ki jih ne gre urejati s trgom, z javnim zdravstvom,šolstvom in socialo. Morda se bo zmanjšala obsedenost z gospodarsko rastjo in bogatenjem, pa tudi včasih prav nerazumljiva razvajenost".
J. Mencinger,  (*1941) je profesor na PF UL, državni svetnik in urednik mesečnika Gospodarska gibanja.  S 23 leti je diplomiral na PF UL, dve leti pozneje magistriral na EF Univ. v Beogradu, 1975 doktoriral v Pennsylvanii (ZDA).  Bil je popredsednik vlade RS, član sveta Banke Slovenije, direktor Ekonomskega inštituta PF in rektor UL. O sebi pravi, da je "trmast, konzervativen in skeptičen."

Zapravljeni družbeni kapital. Zaton "kazino kapitalizma". Rudi Rizman, Objektiv, Dnevnik, 25.10.2008
R. Rozman, ki "predava sociologijo na univerzah v Ljubljani in Bologni" piše o tem, da za sedanje težave niso odgovorni samo finančniki, ampak tudi politiki in ekonomisti, ki so "zagovarjali  neomejeno vladavino trga", Zdaj se nekateri spreobračajo in zahtevajo, da naj država zagotovi regulacijo trga in obrzdanje kapitalizma. Spreobrnjenci spominjajo na A. Koestlerja, A. Gida in I. Siloneja, ki so pred 60 leti izrazili svoje "nasprotovanje avtoritarnemu kapitalizmu, v katerega so do takrat verjeli". 
Neoliberalni ekonomisti so podcenjevali tiste, ki so napovedovali finančni zlom. Za zastarela so razglašali M. Keynesa in J.K. Galbraitha, ki sta opozarjala na nestabilnost kapitalizma in nevarnost finančnih špekulacij. Polastili so se Adama Smitha, ki pa je opozarjal, da mora biti prosti trg vpet v "družbeni, moralni in politični kontekst". Zdaj celo francoski predsednik N. Sarkozy izjavlja, da je konec samoregulacije trga, "laissez-faira". R. Rizman meni, da je globalizirani liberalni trg med 1970 in 2000 prispeval k rasti svetovnega gospodarstva, toda od tega je imela korist le petina prebivalstva. Med srečneži "kazino kapitalizma" (Suzan Strange) so tuidti, ki so poleg plače dobivali še milijonske "bonuse". Razlike so se povečale. V Bombayu prodajo največ mercedesov, a polovica prebivalstva strada.  Mednarodne finančne institucije niso preprečile bogatenja v priviligiranih državah (ZDA, V. Britanija, Luksemburg, Nizozemska) in umiranja milijov (Jeffrey Saks).
Kdo bodo "protagonisti radikalnih sprememb" po zlomu "hiperkapitalizma"? Od dosedanjih politikov finančnikov in pravovernih ekonomistov ni mogoče pričakovati rešitev, ki bi bile pravične in demokratične in bi zagotavljale stanovitno gospodarjenje.
Potreben je "nov jezik" (Erica Johnson Debeljak v US News & World report ), ki bo obračunal z neoliberalno ekonomsko ideologijo. Ta po nobelovcu Josphu Stiglitzu temelji na grabežljivosti in  fundamentalistični veri v samoregulativni trg, ki naj bi služil javnemu interesu. Po desetletni de-demokratizaciji družb zaradi reganizma in thacherizma je treba ponovno vzpostaviti zaupanje "kot poglavitne sestavine družbenega kapitala, brez katerega ostaja(jo) državljan(i) brez potrebnega skupnega temelja. V takih pogojih lahko "trg, denar, finance in nasploh ekonomija" opravljajo svojo civilizacijsko in moralno poslanstvo.

Z vetrom napredka v jadrih na poti k razvitih državah. Trajnostni razvoj in premik paradigme. J. Berce, M. Tratnik, I. Kuntarič Hribar, F. Rečnik,
Sobotna priloga, Delo, 25.10.2008
Ne gospodarski razvoj, konkurenčnost ali javne finance, ampak znanost, vzgoja in izobraževanje spodbujajo razvoj družbe znanja, učeče se družbe. To pa zahteva tudi drugačno organizacijo teh dejavnosti.
V industrijski družbi sta bili znanje in izobraževanje organizirani ločeno, hierarhično, pri izobraževanju so bile učne ure, oddelki in predmeti klasična oblika togega organizacijskega sistema. Učitelji in znanstveniki doživljajo odtujenost dela, vodstva se trudijo preživeti mandat "v zaprtih birokratskih modelih". Neustrezno organiziranost poskušajo reševati s kurikularnimi reformami. "Razdrobljenost znanja in natrpanost z vsebinami prekrivajo z nenehnim (zlasti zunanjim) preverjanjem znanja in rezultatov raziskav" in "nestimulatinvimi selekcijskimi mehanizmi".
V družbi, v kateri je znanje vir bogastva in ekonomske moči ter osebnega razvoja "znanost ustvarja novo znanje, izobraževanje ga prenaša, poslovni sektor pa ga uporablja za ustvarjanje nove vrednosti". Pristop k "celovitemu procesu ustvarjanja, prenosa in uporabe znanja" mora biti "kakovosten, raznovrsten, prilagodljiv in množičen po zajetju ter prilagojen tako družbi kot posamezniku. Razvoj učeče se družbe temelji na "vseživljenskem učenju in razvoju osebnosti kot temelju trajnostnega razvoja". To pomeni drugačno organizacijo, vodenje in komunikacijo, "odpravljanje togih hierarhij, zaprtih sistemov, enosmerne komunikacije, avtoritarnega vodenja in odnosov podrejenosti-nadrejenosti". Namesto individualnega je pomembno timsko delo in učenje, namesto hierarhij in avtoritarnega managementa "sodelovalno odločanje udeležencev, horizontalno povezovanje in medorganizacijsko sodelovanje. Tekmovalnost in konfliktno klimo zamenjuje sodelovanje in komunikacija ter osebni razvoj".
Izobraževalne institucije "iz posredovalnic znanja postajajo učeče se šole in univerze. Izobraževanje in sodelovanje sta, poleg sodelovanja in enakovredne komunikacije, temeljni vrednoti." V te procese se morajo vključiti tudi šole od osnovnih do visokega šolstva, ki  sodelujejo s poslovnim sektorjem tudi pri izvajanju strokovnega izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela.

Socializacija moralnega hazarda? Finančna kriza in Slovenija. Jože P. Damijan, Objektiv, Dnevnik, 25.10.2008
Z globalno finančno krizo smo "soočeni s krizo zaupanja v finančnem sektorju", nizko likvidnostjo in visokimi obrestmi, posledice bodo tudi pri zagotavljanju plač. Avtor meni, da bi morali posledice čutiti tudi menedžerji, ki so v zadnjem času prevzeli/privatizirali podjetja, z zastavljenimi delnicami teh podjetij. "Če socializiramo izgube je edino pravično, da kasneje socializiramo tudi dobičke". Tudi s pravičnim kaznovanjem pohlepnih menedžerjev bodo prebivalci ponovno pridobili zaupanje v tržno gospodarstvo in regulativne institucije.

Ugibanja. O novi vladi. Jasna Kontler Salamon,   Šolski razgledi, 18.10.2008
Kaj bo odpadlo od dozdajšne vladne politike na področju visokega šolstva? Za kakšne spremembe si bodo zavzemali bodoči ministri?
Najprej bodo morali popravljati najbolj očitne zdrse dosedanje vlade. Ta je sprejemala zakone brez soglasja "tistih, ki so jim najbolj namenjeni, torej študentov, zaposlenih v visokem šolstvu in znanosti". Po zakonski ureditvi upravnih odborov inštitutov,  je vlada banje imenovala "ljudi, ki so slepo služili politiki, o znanosti pa vedeli bolj malo...", inštituti pa so pričakovali, da bo vlada prevzela odgovornost za upravljanje. Kot kaže je tudi del raziskovalno/akademska sfera je imel pri ukrepih vlade svoje interese.  Ko  minister J. Zupan zaradi varčevanja ni ustanovil že uzakonjene agencije za kakovost visokega šolstva akademska srenja ni odločno ugovarjala, morda je nekaterim celo ustrezalo, da so bili v senatu sveta za visoko šolstvo (SVŠ) potrjeni programi in šole, ki bi jih neodvisna agencija verjetno zavrnila... Visoko šolstvo je začelo glasno ugovarjati šele v aferi Nove univerze. Kolumnistka upa, da "bomo v novem vladnem mandatu končno dobili neodvisne presojevalce kakovosti našega visokega šolstva". 
Zdajšnja vlada je po volitvah sprejela uredbo o financiranju visokega šolstva, ki je nastala ob sodelovanju visokošolskih partnerjev. Vendar minister in ministrica  skupaj težko dobita vsaj zadostno oceno. Njihov/a naslednik/naslednica bo moral/a zavihati rokave, potreboval/a bo pomoč in ne bo se smel/a ozirati na vrtičkarske interese.

Največ sprememb se obeta pri davkih. M.J., Delo, 25.10.2008 sobota, 25. oktober 2008
V gospodarskem delu koalicijske pogodbe (prihodnjih) vladnih strank so navedeni med ukrepi
za povečanje konkurenčnosti in kakovosten razvoj ter glede znanosti in tehnologije tudi:
- sofinanciranje naložb v tehnološke parke in inkubatorje, znanstveno in socialno delo in izobraževanje;
- zagotovilo, da bo visokošolski sistem prilagojen svetovnim standardom;
- sprostitev trga dela na področju raziskav in razvoja;
- delež prebivalstva s srednjo izobrazbo približati 30 % v 5-8 letih;
- brez šolnin v rednem študiju "na visokošolski stopnji";
- povečanje vlaganj v raziskave in razvoj za 0,1 do 0, 3 odstotne točke BDP na leto;
- sprejetje novega zakona o univerzi in sprememba zakona o visokem šolstvu.

"Zanimalo me je, kje raziskujejo. Odgovor je bil: doma". Nova univerza. S.Z., Mladina,  petek, 24. oktober 2008
Pogovor z Dejanom Škorjancem, profesorjem FK UM in nekdanjim predsednikom senata za akreditacijo pri SVŠ, predvsem o postopkih potrjevanja novih visokošolskih institucij, pomislekih do NU in pritiskih nanj.
V elaboratu za ustanovitev Fakultete za uporabne družbene študije v NG je pisalo, da imajo en kabinet, eno sobo in najete predavalnice na različnih lokacijah. Ko so povprašali M. Makaroviča, predstavnika FUDŠ o infrastukturi za raziskovalno delo  je dejal, da (učitelji) raziskujejo doma. Pri teh novih zavodih "sodeluje četica upokojencev in nekaj mladih začetnikov". Vprašanje je, ali imamo za nove zavode v Sloveniji dovolj kakovostnih učiteljev. Ne bi smeli popuščati tržnim zakonitostim.
Zaradi njegovega stališča o NU je doživljal pritiske po e-pošti, SMS-ih, v obliki pisem in groženj s pravnimi sredstvi. Eden od predlagateljev študijskega programa (v Mariboru) L. Toplak je pisal predsedniku države in ministrici. Moral bi celo sam najeti celo odvetnika, da bi lahko branil sklepe senata za akreditacijo.
Pravi, da zaradi ohlapnosti meril za akreditacijo in zakona o visokem šolstvu ni mogoče zavrniti vloge za  nove študijske programe, lahko se zahteva le njena dopolnitev. Leta 2005, ko je bil predsednik SVŠ P. Jambrek, le-ta ni  zahteval, da seje vodi oseba z izpitom iz upravnega postopka, kar je zdaj eden od očitkov senatu za akreditacijo. V senatu člani, ki so povezani z inštitucijo v postopku, ne bi smeli glasovati, zato je sporno glasovanje K.Puhariča za NU.
Z odlokom o ustanovitvi nove fakultete v Novem mestu je bila nanjo prenešen program UNG, ne da bi ugotovili, ali so v NM zagotovljeni kadri in infrastruktura. Tudi o "ustanovitvi Sredozemske univerze" (Op.: Piran, B.M.) senat ni nikoli razpravljal.

"Če ideja ni nora, ni inovativna". J.P.,  Dnevnik, 25.10.2008
Ivo Boscarol, dobitnik priznanja za inovacije 2008, vodi podjetje Pipistrel. Govori o nagrajevanju zaposlenih za ideje. "Razvoj se ne konča pri razvojniku, ampak pri zadovoljnih in motiviranih zaposlenih."

"Na koncu bomo morali biti vsi inovativni in prodorni". mag. Peter Ješovnik, direktor JAPTI,   Dnevnik, 25.10.2008 sobota, 25. oktober 2008
Agencija JAPTI, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo in podpira 11 ustanov za podporo podjetništva (inkubatorji novih podjetij, univerzitetni inkubatorji in tehnološki parki). Na vprašanje o povezavi univerz z gospodarstvom pravi, da so univerze dovzetne za podporo podjetništva, v zadnjih letih je bilo precej narejenega. A sistem je potreboval svoj čas da se besede prelevijo v prakso. Primorski inkubator npr. ima letno 300-400 študentov na delavnicah, da potem nekaj študentov pripelje v inkubator.

Na kongresu o vlogi raziskovalnih inštitutov  pri razvoju. STA, splet,  petek, 24. oktober 2008
IJS in Evropsko združenje inštitutov sta v Ljubljani pripravila konferenco. Ministrica M. Kucler D. je predstavila nacionalni raziskovalni in razvojni program, Jadran Lenaršič, direktor IJS pa njegovo dejavnost na raziskovalnem in gospodarske področju. Sodeluje še precej predstavnikov inštitutov iz Finske, Švedske, Nemčije, V. Britanije ter Evropske komisije.

Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) na 3. Slovenskem forumu inovacij
 Za študente so v sredo 22. oktobra 2008  potekale  interaktivne delavnice o inovacijskem novinarstvu o prepoznavanju inovacijskih zgodb in novinarske tehnike za pisanje o njih.  Z delavnicami se prične tekmovanje za naj študentski prispevek o inovacijah, ki se bo zaključilo aprila 2009. Zmagovalec bo odpotoval na konferenco o inovacijskem novinarstvu na Univerzo Stanford v ZDA in postal uradi poročevalec o inovativnosti LUI.
Več o forumu inovacij:  http://www.sfi.si.

Kaj nam danes pomeni slovenščina?  T.J., Delo,  četrtek, 23. oktober 2008
Na posvetu Foruma 21 je Monika Kalin Golob opozorila na višje točkovanje objav v svetovnem (tujem) jeziku,  ki degradira slovenščino.
Toda morda slovenščine specifičnih znanosti (npr. fizike)  ne bomo imeli, niti potrebovali.

Narodna sprava na udaru. G.B., Demokracija,  četrtek, 23. oktober 2008
O Študijskem centu za narodno spravo govorijo zgodovinarji.

Legitimen, a ne splošno veljaven. Razprave o ikoni svobodnega trga. A.Z., Delo,  sreda, 22. oktober 2008
Na čikaški univerzi (ZDA) nasprotujejo poimenovanju inštituta po Miltonu Friedmanu, češ da je njegov nauk oporečen. Medtem, ko na drugih univerzah protestirajo proti vojni v Iraku in segrevanju Zemlje je v Chichagu 70 študentov in nekateri profesorji opozarjalo, da skuša univerza zatreti razpravo o bodočem inštitutu M. Friedmana.
M. Friedman (umrl 2006) je zagovarjal minimalno vmešavanje v trg in s svojo "čikaško šolo" dolga leta vplival na politiko (npr. na Reagana in Thacherjevo). Glavno poslanstvo podjetij je povečanje donosa lastnikom, je trdil, čemur pa poznejše teorije o družbeni odgovornosti podjetij nasprotujejo.

Novo znanje za generike z dodano vrednostjo. D.B., Delo,  četrtek, 23. oktober 2008
Krkine nagrade za farmacijo.

Nevarnost izobilja brez družbene odgovornosti. Matjaž Mulej, Dnevnik,  sreda, 22. oktober 2008
Profesor EPF UM piše o inovacijah kot podlagi za konkurenčnost, vendar ne sme voditi v propad. Povezati je treba ustvarjanje, celovitost ravnanja in družbene odgovornosti človeka ter etiko soodvisnosti. Družbena odgovornost je vir prihrankov in koristi.

Za družbeno odgovorno znanje.  Andrej Fištravec, Večer,  torek, 21. oktober 2008
A. Fištravec, sociolog, je kritičen do UM, "alma mater", ki je postala zdaj njegova "krušna mati"; zanjo je značilen slonokoščeni stolp "univerzitetne samozadostnosti".
Pred leti se je trudil z nizom predavanj "Odprte univerze", po vzoru javnih tribun, ki jih je organiziral Vlado Sruk v avditoriju na Vekšu. V "predprevratnih časih" je "obravnavala prezrte in zamolčane teme naše prejšnje države in družbe".  Odprta univerza "bije s srcem celotne družbe", ni prostorsko omejena s stenami fakultet in inštitutov. Je sistem, ki učinkovito prenaša znanje in pogumno odkriva novo znanje.
Kulturni kapital (znanje) je danes nadvladal ekonomski kapital (surovine in denar). Umeščanje znanja v družbo ("lizbonska strategija") ni samo tehnološko-tehnično vprašanje, ampak ima tudi moralno etično razsežnost. Gre za vprašanja socialnih razlik, "severa" in "juga", globalne revščine, lakote in ekološke razgradnje planeta in družb. Odgovorno družbeno dejanje jemlje za svoje tudi vse posledice, je samoomejevalno. Kot strošek upošteva tudi posledice v naravnem in družbenem življenju.
Potrebna je nova paradigma znanja, znanje, ki ni samo sebi namen, ki ne prispeva k ekološkim problemom, ki ne poneumlja ljudi in omejuje posameznikove avtonomije, ki ne povzroča nove revščine in globalnega stradanja. "Danes potrebujemo družbeno odgovorno znanje."

Nagradili revolucionarno odkritje, da raka povzročajo tudi mikroorganizmi. M.L., Dnevnik, 20.10.2008
Nobelovo nagrado za medicino je dobil tudi Harald zur Hausen, ki je odkril, da virus HPV povzroča raka materničnega vratu.
Mario Poljak, MF UL pravi, da nagrada priznava pomembnost dela vseh, ki delajo na tem področju. Profesor zur Hausen je postavil teorijo leta 1978 in večina zdravnikov ji ni verjela, drugi znanstveniki so ga v strokovnih člankih dolgo zasmehovali. Bil je razočaran, a od stališč ni odstopil. Zdaj izvajajo testiranje na HPV in cepljenje proti HPV, tudi pri deklicah.

Krizo bolje prebrodijo podjetja z ženskim vodstvom. mš, Dnevnik,  torek, 21. oktober 2008
M. Ferarty, profesor za kadrovsko politiko iz Nice je proučil delež žensk v 35 največjih francoskih podjetjih ni povezavo z rastjo delnic med 1.1. in 1.10.2008. Ugotovil je, da se podjetja z več ženskami uspešneje upirajo borznim zlomom. Ženske se odločajo za manj tvegane možnosti pri vodenju podjetij. Islandija je na čelo dveh bank, ki jih je ustanovila za reševanje stečaja države, imenovala ženski.

Nekaj vaje za drugačne razmisleke. Tanja Lesničar Pučko. Dnevnik, 21.10.2008
"Kaj narediti proti občutku nemoči, ki popade večino, ko opazujemo velike težave sveta, kot so problemi revščine, onesnaženja, finančnih zlomov?"  Nekaj predlogov so dale umetnice na (ljubljanskem) festivalu Mesto žensk.
C. Pentecost iz ZDA pravi, da osnova dostop do vednosti, saj ljudje v razvitem in nerazvitem svetu pogosto nasedajo tistim, ki iščejo le dobiček. Po finančni krizi v ZDA ljudje preizkušajo drugačne modele življenja, ugotovili so, "da jih je nekdo krepko prinesel okoli: vse več nesmiselnega garanja za vse slabše življenje", gojijo zelenjavo, iščejo nove rešitve za energijo, nasprotujejo potrošništvu, "za katerega nam ekonomisti prav ta trenutek, ko je finančna kriza zamajala planet, znova pripovedujejo, da ga moramo ohraniti, če hočemo izplezati iz težav", ki jih je omogočilo prav potrošništvo.
Španske (katalonske) umetnice so za ukinitev avtorskih pravic, s katerimi največ zaslužijo velike firme, ne ustvarjalci. "Je izumitelj kolesa dobil tantieme? Nekatere stvari je verjetno res treba znova premisliti. V prvi vrsti tabu, ki ga pomeni pojem lastnine".

Vse se začne in konča pri človeku S. M., Dnevnik, 18.10.2008   sobota, 18. oktober 2008
Pogovor z Majo Makovec Brenčič in Matevžem Raškovičem, EF UL, o trikotniku: inovacije, človeški viri in trženje.
Najuspešnejša podjetja imajo nadpovprečne stopnje inovativnosti in dobrega odnosa med podjetjem in zaposlenimi. Finančna kriza bo pokazala, kod so dobri zaposlovalci in kdo so zaposleni, ki znajo soustvarjati ter rasti tudi v najtežjih razmerah, pravi M. Makovec Brenčič.

Razlika med laičnim politiziranjem in akademsko razpravo. STA, Delo,  petek, 17. oktober 2008
Na 19. slovenskih politoloških dnevih je Danilo Turk, predsednik RS dejal, da politično življenje v Sloveniji in EU zahteva tudi kritiko.
Anton Grizold, dekan FDV UL je dejal, da bi politologi morali v vsakdanjih razpravah sebi in drugim prikazati razliko med laičnim politiziranjem in akademsko razpravo.

Podjetja EU prehitela ameriška po vlaganjih v raziskave. B.H., Delo, 16.10.2008
Poročilo EU (Industrial R&D Investment) kaže rast naložb v raziskave in razvoj s strani evropskih podjetij. (Preglednica) Ob upadu BDP v ZDA je po 2006 upadlo tudi vlaganje v R&D, v EU pa se je vlaganje povečalo. "Kljub temu pa te naložbe zasebnega sektorja predstavljajo le en odstotek BDP, poleg tega pa opažamo, da vse več vlagajo zunaj Evrope", pravi Janez Potočnik, komisar za znanost.  V ZDA v R&D največ vlagajo podjetja Microsoft, Pfizer in GM, v Evropi je Nokia prehitela Daimler, v Sloveniji pa največ vlagata Krka in ACH.

GZS: Vlaga naj se v znanje, ne v zidove. ks, Delo, 16.10.2008
Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti) bo za tehnološke parke in podjetniške inkubatorje namenila 50 milijonov evrov. Mateja Čepin, GZS pravi, da je pri nas dovolj fizične infrastrukture, vlaga pa naj se v znanje, v opremo. Nekatere stvari financiramo v nasprotju z zahtevami EU za kohezijska sredstva.

Za Nobelovo nagrado imajo zaslugo tudi naši fiziki.  G.P., Delo, petek, 10. oktober 2008
Pri potrditvi teorije  o (kršitvi) asimetrij med osnovnimi delci in antidelci je sodelovala tudi slovenska skupina (fiziki B. Golob, S. Korpar, M. Starič, M. Bračko, S. Kupper, R. Pestotnik, T. Živko, podiplomski študenti R. Dolenc, P. Smerkolj in A. Zupanc, vodja skupina Peter Križan).
Del Nobelove nagrade tudi slovenskim fizikom. L.F., Večer,  sreda, 15. oktober 2008
Slovenski znanstveniki s treh univerz (UM, UL, UNG) in IJS sodelovala pri nagrajenem projektu.

Kriminalisti na Inštitutu za narodnostna vprašanja. R.I., Dnevnik,  četrtek, 16. oktober 2008
Zaradi problemov po zamenjavi direktorja INV, na katere je opozarjal sindikat, so inštitut obiskali kriminalisti. Nekdanjega direktorja M. Žagarja je sedanji v. direktor obtožil nepravilnega izplačevanja dodatkov k plači.
Dekan Filozofske fakultete glede Inštituta za narodnostna vprašanja pisal ministrici. STA, splet,  četrtek, 16. oktober 2008
Valentin Bucik, dekan FF UL je pisal ministrici M. Kucler D. in jo opozoril na eksistenčne težave INV, v katere je prišel zaradi odnosa vodstva do raziskovalcev in programa inštituta.

"Za politično ekonomijo gre, tepec!"  Slavoj Žižek, Mladina, 10.10.2008
Znani filozof piše o finančni krizi, trgu, državni intervenciji in radikalnem mišljenju. Meni, da je odobritev 700 milijard dolarjev v ZDA, ki ga označujejo za "socialističen ukrep" zasnovana kot pomoč bogatim, tistim, ki posojajo denar, ne revnim. Tržnim fundamentalistom pravi, da "ni nevtralnega trga: politične odločitve so tiste, ki v vsaki posamezni situaciji regulirajo koordinate tržnih odnosov". Prava dilema torej ni:  "Državna intervencija ali ne?", pač pa "Kakšna državna intervencija?" Namesto impotentne jeze na tiste, ki sprejemajo finančne ukrepe priporoča, "hladno odločenost, da mislimo, mislimo na zares radikalen način, in se vprašati, kakšna je ta družba, v kateri živimo, da omogoča takšno izsiljevanje". Podobno je Imanuel Kant priporočal: "Ubogaj, TODA MISLI!".

Finančna kriza v vsako slovensko vas. Mićo Mrkaić. Finance, 10.10.2008
M. Mrkaić, ekonomist piše, da je v sedanji recesiji pozitivno to, da bo zmanjšala število snobov, ki  v imenitnih restavracijah blefirajo poznavanje kulinarike,  "kaviar socialistov", lokalnih frajerjev, ki se po asfaltiranih mestnih ulicah podijo s terenskimi avtomobili, upokojencev, ki zabijajo čas s potovanji na Maldive in ženskic, ki so sposobne misliti le na nov par čevljev.

Dr. France Križanič: "Državno jamstvo je dober psihološki ukrep". L.V., Mag, 15. 10. 2008 sreda, 15. oktober 2008
F. Križanič (*1964), ekonomist, je po diplomi na PF UL delal na Ekonomskem inštitutu PF, ki ga vodi od 2001. Sodeloval je v vladnem strateškem svetu za gospodarski razvoj, zdaj bo (verjetno)  kot minister vstopil v politiko.
Pravi, da večje recesije pri nas ne bo, "krajša, netipična in prehodna recesija pa bo nastala, oz. je že". Srečo imamo, da izvajamo velike gradbeniške investicije, težave pa bodo imeli izvozniki. Vlade pomembnejših držav so z jamstvom za finančne kredite ustrezno ukrepale. Nova vlada bo spodbujala investicije za rast konkurenčnosti in kakovostnejšo ponudbo domačih podjetij, spodbujala bo razvojno dejavnost, pri čemer "je pomembna vloga domačih razvojno-raziskovalnih potencialov, zlasti univerz". Spodbujala bo tudi prenovo poslovnega modela podjetij, npr. z uvedbo metode kakovost prek 12 ključev.

Lepote in sramote Ljubljane. Janez Suhadolc,  Objektiv, Dnevnik, 11.10.2008  sobota, 11. oktober 2008
J. Suhadolc, arhitekt, profesor FA UL pravi, da z leti postaja konzervativen, kritičen do dolgočasne moderne arhitekture. V Ljubljani mu je lepo na Galusovem nabrežju in na Tržnici. V starih časih v Ljubljani ni bilo arhitektov, med obema vojnama jih je bilo s Plečnikom, Vurnikom in Šubicem 30, zdaj jih je nekaj tisoč.  Gradbena zakonodaja je ni bila tako zamotana, brez računalnikov ne gre več.
FA UL vpisuje vsako leto 150 novih študentov, ima 60 učiteljev, pridejo tudi iz tujine, mnogo študentov je leto ali več v tujini. Povprečno študirajo 7-8 let. Letos so odprli študij arhitekture tudi v Mariboru. Imamo muzeje in inštitute za arhitekturo in urbanizem. Arhitekti potujejo po svetu, literatura je nepregledna, na internetu dobite vse. Vse to bi moralo kulminirati v slovensko Architecturo perensis...  Z zaprtimi očmi skuša bežati mimo novih šolskih stavb ob Gruberjevemu prekopu.

Vlada sprejela Program reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji 2008 - 9. oktober 2008
Vlada RS je na seji 9. oktobra 2008 sprejela "Program reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji 2008", ki ga mora do 15. oktobra 2008 posredovati Evropski komisiji. Gre za dokument, s katerim spremljamo uresničevanje lizbonske strategije in zastavljenih strukturnih reform v Sloveniji.
Več v Word DOC <http://193.2.236.95/dato3.nsf/OC/0810091615326/$file/sevl182.doc>
Predlog programa reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji 2008 - 8. oktober 2008   
Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljen Predlog programa reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji 2008 - glej
<http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=2&url=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/516ef60374821806c12574db00492d53?OpenDocument>

Slovenija na tednu regij in mest kot živi laboratorij. STA, splet,  četrtek, 9. oktober 2008
Na stojnici v Bruslju bodo predstavili ideje in inovacije, s katerimi bi olajšali dostop do proizvodov in storitev, npr, s komuniciranjem na daljavo.

Slovenski forum inovacij - 14. oktober 2008
3. slovenski forum inovacij je osrednja slovenska prireditev na področju inovativnosti, katere namen je promocija in podpora razvoju inovacij, razvoju inovativnih podjetij in inovativnemu podjetniškemu okolju, promocija in podpora tehnološkemu razvoju ter povezovanje znanosti in gospodarstva. Forum bo 21. in 22. oktobra 2008 v Cankarjevem domu v Ljubljani.    Več:  <http://www.foruminovacij.si/>

Podjetni raziskovalci - delavnice Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. LUI eNovice 17.09.2008  
LUI www.lui.si izvaja nov sklop podjetniških izobraževanj za mlade raziskovalce in raziskovalce. Na delavnicah in predavanjih, ki bodo 7. in 8. ter 14. in 15. oktobra,
bodo udeleženci osvojili pomembna podjetniška znanja in veščine uporabne tudi pri raziskovalnem delu.

Vlaganje v raziskave bo treba povečati. B.M., Dnevnik, 2.10.2008
Agencija za raziskovanje (ARRS), rektorska konferenca in KORIS so pozvale vlado za povečanje financiranja znanosti. Do leta 2012 naj bi povečali javna sredstva na 1% BDP (zdaj vlagamo 1,5%, evndar dve tretjini prispeva gospodarstvo).
Andrej Simončič, predsednik KORIS si želi bolj urejenega financiranja za inštitute: "Ves čas iščemo sredstva za preživetje na trgu, namesto da bi opravljali svoje osnovno poslanstvo". raziskovalci večinoma pišejo vloge, vmesna ter končna poročila za projekte, namesto da bi se ukvarjali z raziskovanjem".

V raziskave in razvoj orodjarstva bi morala država vlagati več. D.S., Delo - FT,  ponedeljek, 6. oktober 2008
Pregled prizadevanj MVZT za podporo podjetjem na področju orodjarstva. Pripravljajo razpis evropskega socialnega sklada za razvoj v teh podjetjih.

Delovanje Študijskega centra za narodno spravo (za zdaj) razdvaja. Božo Repe, Dnevnik, 7.10.2008
B. Repe, zgodovinar, profesor (FF UL) piše, da se je štiri leta upiral uporabi zlorabi zgodovine v politične namene. Novi študijski center je prijavil pri ARRS projekt "Nasilje komunističnega totalitarizma 1941-1990" in novo raziskovalno skupino, ki ima daleč najmanj točk (Sicris) in "ničelno mednarodno uveljavljenost". Kdo naj torej "popravlja" napake slovenskega zgodovinopisja? na kateri strani je ideologija, na kateri znanost?
Delovanje Študijskega centra za narodno spravo (za zdaj) razdvaja. Peter Vodopivec, Dnevnik, 8.10.2008   sreda, 8. oktober 2008
P. Vodopivec (zgodovinar, Inštitut za novejšo zgodovino) se odziva na pismo M. Mikole (Dnevnik, 4.10.2008), ki se sklicuje na izjavo strokovnega sveta Sektorja za popravo krivic in narodno spravo 19.1.2008, ki je pozitivno ocenil delo sektorja. P. Vodopivec, predsednik tega sveta pravi, da ta ocena ne more veljati za novi center (ŠCNS). O ustanovitvi centra svet ni bil obveščen, o tem, da strokovnega sveta ni več pa ga je obvestil novinar.
Odgovor Milku Mikuli. Aleš Gabrič. Vaša pošta. Dnevnik, 9.10.2008
A. Gabrič, zgodovinar, Inštitut za novejšo zgodovino v odzivi na zapis M. Mikule (4.10.2008) piše, da ga nihče ni spodbujal h kritičnemu stališču do Študijskega centra za narodno spravo (ŠCNS). A. Gabrič je v svojem raziskovalnem delu "analiziral odnos komunistične oblasti pa tudi odnos poslavljajoče oblasti do zgodovinopisja" (Glej. A. Gabrič, Slovensko zgodovinopisje med stroko in politiko, Nova revija, št. 307/308, 2007). Pravi, da "ožigosanje vseh tistih, ki mislijo drugače, da delujejo po "politično ideoloških kriterijih" in pozivanje k enotnosti mišljenja" sodita v neki drug čas in drug politični sistem".  Pravi, da za ŠCNS očitno ne veljajo ista pravila kot za druge znanstvene ustanove. Zgolj podpora nekega ministra ne bi smela biti zadostna za obstoj in financiranje centra, ki si poskuša izboriti svoje mesto med znanstvenimi ustanovami.

Ustvarjalnost potrebuje pravo vzdušje. B.M., Dnevnik, 1.10.2008
Na IJS je bil pogovor o ustvarjalnosti v znanosti in umetnosti. Sodelovali so: Boštjan Žekš, razsikovalec in profesor in pisatelja Boris Pahor in Drago Jančar. Ugotvili so, da so slovenski ustvarjalci in izobraženci potisnjeni na rob družbenega dogajanja, čeprav je ustvarjalnost gonilo družbenega napredka. B. Pahor je dejal, da se še vedno odvija boj za oblast, ne pa za to, kdo ima boljše ideje. B. Žekš je za večje vlaganje v znanost, a ne kar počez, ampak tako, da bo vzpodbujalo res najboljše. D. Jančar meni, da je treba omogočiti vrhunsko znanost in umetnost, brez politike.

Namesto v knjižnico na www.sistory.si R.I., Dnevnik, 1.10.2008
Na Inštituti za novejšo zgodovino so predstavili izobraževalni in raziskovalni portal slovenskega zgodovinopisja: Zgodovina Slovenije - Sistory. tam bodo dostopni digitalizirani viri, literatura in analize, učbeniki, zgodovinske revije in rezultati raziskav ter citiranost avtorjev, monografije in povezave.

Natečaj za izbor kandidatk za štipendije "Ženske v znanosti"  - 30. september 2008   
MVZT objavlja "Natečaj za izbor kandidatk za štipendije 'Ženske v znanosti' 2009". Rok za prijavo je 9. januar 2009.
Glej <http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=866>

Kucler Dolinar zadovoljno o ljubljanskem procesu in mladih raziskovalcih. STA, splet, 26.9.2009
Ministrica M.Kucler D. je na zasedanju ministrov za znanost v Bruslju dejala, da je zadovoljna s procesom, ki bo pripeljal do učinkovitega evropskega raziskovalnega prostora in so ga zagnali v Ljubljani. Kot primer dobre prakse je izpostavila mlade raziskovalce. Dejala je tudi, da bo treba poskrbeti za socialno varnost raziskovalcev, pa tudi za ženske raziskovalke.

Trinajst zapovedi za novo vlado. U.Š.K., Dnevnik, 23.9.2008
Uredniki in novinarji Dnevnika ter izvedenci  priporočajo usmeritve prihodnje vlade, tudi za področje (visoke) šolstva.
Zagotoviti je treba avtonomijo kulturo, zdravstvu in medijem ter skrbeti za socialno ravnovesje. Oblast se mora "umakniti z avtonomnih družbenih področij", ki naj neoviroano delujejo. Nič več spreminjati šolskega sistema. Didaktično izobraziti učitelje za izvajanje prenovljenih učnih načrtov, v sodelovanju s strokovnjaki z univerz. "Bolonjska prenova bo brez dodatnega denarja (p)ostala projekt na papirju."
Spomenka Hribar, sociologinja: Vlada mora vzpostaviti avtonomijo vseh strokovnih služb in nadzornih mehanizmov.
J. Mencinger, PF UL: "Od nove vlade si ne želim preveč reform, saj jih v izobraževanju doživljamo vsakih nekaj let. Na področju visokega šolstva je bolonjski proces polomija že od vsega začetka - ure se spreminjajo v kreditne točke, kar pomeni seštevanje jabolk in tramvajev; kurikulum je razpadel, trdne snovi so zamenjale megle. meni, da se bo to samo izpelo in da se vračamo v začetno točko. Dobro pa je podpirati mobilnost študentov, saj se tako zmanjšuje strah pred tujim."
Saša Polanec, EF UL: Spodbuditi zaposlovanje in možnost odpuščanja, obdavčiti nepremičnine, omejiti socialne prispevke, dvigniti upokojitveno starost, reformirati javni sektor.
M. Tajnikar, EF UL: Vlada mora radikalno reformirati zdravstveni sistem.
Nevenka Koprivšek, zavod Bunker: Vlada naj se loti korenite reorganizacije kulture. Reforma javnega sektorja, plačni sistem spodkopava živo umetnost
Sandra Bašič, FDV UL: Spremeniti medijsko zakonodajo, po javni razpravi, spoštovanje novinarske avtonomije, drugačna politična kultura.
Emil Erjavec: Povezati ministrstva odgovornima za kmetijstvom, prehrambeno industrijo in podeželje, varstvo okolja in potrošnikov, za višjo kakovost življenja.
Bojko Bučar, FDV UL: Vlada naj zagotovi ustrezno izobrazbo profesionalnih diplomatov.

Trije odstotki. Jaro Berce, Delo,   24.9.2008
Slovenija se po inovacijah v EU uvršča v zadnjo skupino držav, piše J.Berce, FDV UL. Ni le vprašanje  doseganje "lizbonskih" 3% financiranja za znanost in raziskovanje, "ampak kaj se s temi sredstvi počne" in "ali se znanje vrednoti?". Slovenski računovodski standard ne omogoča ovrednotenja "intelektualnega kapitala podjetja", znanja ljudi. če gredo na izobraževanje, ki povečuje kapital podjetja, je to prikazano kot strošek. "Moramo torej spremeniti miselnost, da je znanje strošek in da se znanost "dela" samo v laboratorijih. Znanost se začne z izobraževanjem in to v osnovni šoli, a to je že druga tema..."

Ne nazaj ne naprej. D.K., Večer,  ponedeljek, 22. september 2008
Po volitvah meni Peter Jambrek, da bodo tri leve stranke (SD, LDS, Zares) lagodno sestavile vlado, a podpore za hitre spremembe nimajo. Dopušča, da je na odstotek glasov za SDS imelo nekaj vpliva bojazen "pred razsulom v zdravstvu, šolstvu" in pravosodju. Ni pa vplivalo strašenje, da bo brez politične spremembe konec demokracije, pravi.
Spomenka Hribar, Vesna V. Godina, Vladi Miheljak in Urban Vehovar so z rezultatom zadovoljni.

Delovanje Študijskega centra za narodno spravo (za zdaj) razdvaja. R.I., Dnevnik,  25. 9. 2008
Vlada je zagotovila financiranje 12 FT raziskovalcev v ŠCNS, ki bodo v tivolskem Cekinovem gradu raziskovali sistematično kršenje človekovih pravic v 20. stoletju. Oraganizirali bodo tudi konference in vodili strokovne ekskurzije ogledov zamolčanih grobišč in taborišč. Več zgodovinarjev temu centru nasprotuje. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino se sprašuje, ali je center mogoče šteti za znanstveni inštitut, saj se financira mimo ustaljene prakse (ARRS).
Delovanje Študijskega centra za narodno spravo (za zdaj) razdvaja.  Milko Mikula, Sobotna priloga, Delo sobota, 4. oktober 2008
M. Mikula v odzivu navaja ugodno mnenje skupine zgodovinarjev o delu ŠČNS.

Znanstveniki: Borzo poganjajo čredna miselnost, čustva in hormoni. mgz, Dnevnik, 23.9.2008
Nedavni svetovni borzni zlom je omajal prepričanje večine ekonomistov, da se vlagatelji na borzah odločajo racionalno, gospodarno, na osnovi finančnih podatkov. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z obnašanjem in odločanjem ljudi menijo drugače.  David Tucket, z Univerzitetnega kolidža v Londonu meni, da se na borzi odločajo človeška bitja, njihove zavestne odločitve so samo površina reke z globokimi in močnimi tokovi. Vlagatelji so najprej previdni, ko pa vidijo, da kolegi bogatijo z nakupom dobijo veselje za posel, po uspehih to preraste v evforijo, postanejo nedovzetni na opozorilna znamenja. Trond Andersen, Norveška znanstvena in tehnološka univerza, pravi, da pri odločanju ljudje ravnajo, tako kot mislijo, da bodo ravnali drugi ali pa poslušajo svetovalce.  John Coates, univerza Cambridge ugotavlja, da je odločanje na borzi povezano s hormoni. Dobiček povišuje vrednost testosterona, ki vpliva na agresivnost. Predlaga, da bi na borzi delalo več žensk in starejših moških, pri katerih je več kortizola, ki pospešuje obrambno obnašanje ob finančnih izgubah.  Tako bi akcijam mlajših (moških) dali dolgoročnejšo perspektivo.

O ženskah v znanosti vemo premalo. Maca Jogan, Večer,  25. 9. 2008
Ženske se stoletja niso smele izobraževati, sploh ne na najvišjih ravneh in vstopati v znanost, piše M. Jogan, sociologinja, zaslužna profesorica, FDV UL. . Prve študentke so se v Evropi pojavile v drugi polovici 19 stoletja, Avstro-Ogrska je odprla univerze ženskam leta 19897. Ženske, ki so se (takrat) sploh pojavile na univerzah, laboratorijih in inštitutih so bile pogumne in vztrajne. Srečevale so se s predstavami, da to delovišče ni zanje. Konec 19. stol. je npr. v Chicagu delovalo 14 sociologinj, a še med 1940 do 1960 tam ni bilo ženske med univ. učitelji in v ZDA so za odlične veljali sociološki oddelki, kjer so bili samo moški. M. Jogan je leta 1996 opravila raziskavo, ki je pokazalo, da smo se na Slovenskem še takrat srečevali s "takšnimi stališči", in neprijaznim okoljem za akademske ženske. Ženske so se dajale prednost raziskovanju področij, ki so veljala na nepomembna "ženska", ko zadevajo "družino, družbeno neenakost in dostopnost do blaginjskih virov, vzgojo, revščino..."
V zadnjih desetletjih se je v Evropi in ZDA hitro povečeval delež študentk. V Sloveniji že dve desetletji prevladujejo diplomantke, med magistri in doktorji pa se približujemo izenačenosti. Ženske v znanosti se še vedno srečujejo z ovirami, diskriminacijo, predsodki, preobremenjevanje z administracijo in gospodinjskimi deli. Na spodbujanje vključevanja žensk v znanost in (tehnološko) izobraževanje so opozarjali na konferencah Unesca, na ženske v znanosti pa v zadnjem desetletju tudi EU. Na podlagi dela skupine ENWISE je Evropska komisija sprejela dokument "Ženske in znanost. Odličnost in inovacije - enakopravnost spolov v znanosti" (2005).
Na tem področju deluje Urad vlade RS za enake možnosti.  . Na MVZT pa od 2001 obstaja komisija za uveljavljanje vloge žensk v znanosti. Pomagala je vključitev načela enakih možnosti v dokumente na področju raziskovanja. Smiselno bi bilo ustanoviti taka telesa tudi na univerzah. Pri svojem delu se lahko oprejo na "Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005-2013" (2006) (Sprejeto v Državnem zboru RS. Glej tudi prispevke v: Analize, posebni problemi, enake možnosti in učitelji in drugo osebje . op. B.M.)

Matematika: čista oblika misli. Primorske novice, 24.9.2008
O Primorskem inštitutu za naravoslovne in tehniške vede (PINT) in Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske vede (FAMNIT) UP.

Podjetni raziskovalci - delavnice Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. LUI eNovice 17.09.2008  
LUI www.lui.si izvaja nov sklop podjetniških izobraževanj za mlade raziskovalce in raziskovalce. Na delavnicah in predavanjih, ki bodo 7. in 8. ter 14. in 15. oktobra,  bodo udeleženci osvojili pomembna podjetniška znanja in veščine uporabne tudi pri raziskovalnem delu.

Javna obravnava Pravilnika za upravljanje pravic intelektualne lastnine na UL  www.uni-lj.si , 2.9.2008
Pravilnik za upravljanje pravic intelektualne lastnine na UL  Pričetek javne obravnave: 1. septembra 2008, zaključek  30. septembra 2008.
Mnenja, pripombe in predloge sprejemamo na naslov glavni.tajnik@uni-lj.si.

Čas je za spremembo. Programi in prakse strank. Jože P. Damijan.   Objektiv, Dnevnik, 13.9.2008
Tri opozicijske stranke na levici pred volitvami ponujajo ravnovesje med gospodarstvom in blaginjo, v prid sociale. SD je za  več javnega denarja tudi za šolstvo, saj verjamejo v višjo kakovost javnih storitev. Podpirajo uvedbo razvojne olajšane, ki "jo že itak imamo" in bolj fleksibilen trg dela. LDS je za konkurenčno gospodarstvo in za racionalizacijo javnih transferjev in več zasebne pobude v šolstvu. Od leve koalicije lahko pričakujemo boljše upravljanje z javnimi zadevami, več demokratičnosti in transparentnosti. Glede šolstva lahko pričakujemo vrnitev na leto 2004. Močnega razvojnega zagona ni pričakovati, v prihajajoči recesiji bo "več ukvarjanja s socialo kot z razvojem".
Janševa vlada je prispevala k "gospodarskemu razvoju zaradi znižanja davkov in več zasebne pobude", vendar se je po "šoku predsedniških volitev" z nekaj  ukrepi (povečanje socialnih transferjev, prodaja delnic, plače v javnem sektorju) približala povprečnemu volivcu. Zlorabila je državno oblast s prevzemanjem upravljanja v gospodarstvu, z gonjo proti tajkunom in zašla v demagogijo in populizem Zato se avtor v izbiri med denarnico in svobodo odloči za svobodo, za pravno državo in demokracijo.

Sprememba uredbe o sredstvih za izvajanje nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa.  Uradni list RS št. 89/2008, 19.9. 2008
Uredbeni del (PDF)  <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008089.pdf:  
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa.

Noč znanstvenic in znanstvenikov 2008. Ivan Leban, Delo, četrtek, 18. september 2008
V petek 26.9.2008 organizira EU vsevropski dogodek, s katerim bi radi približali znanost ljudem. ( www.ec.europa.eu/research/researchersineurope/ ).
Na dvorišču FKKT ZL na Aškerčevi 5, Lj., bodo 16.9.2008 ob 18 uri izvajali kemijske poskuse pod skupnim imenom "Zemlja".
Noč raziskovalcev 2008. A.G., Žurnal - Štajerska. sobota, 20. september 2008
UM je na Glavnem trgu v Mariboru predstavila javnosti znanost in raziskovanje, tudi na zabaven način. Tudi v Celju je bila prireditev pred Fakulteto za logistiko s koncertom punk-rokerjev.

Po napovedih bomo v naslednjem mandatu dočakali bistveno večje naložbe v RiR. J.K.S., Delo, četrtek, 18. september 2008
Na predvolilnih soočenjih skoraj ni bilo govora o vprašanjih s področja znanosti, raziskav in tehnološkega razvoja.
Časnik je povzema odgovore (na svoja vprašanja) parlamentarnih strank:  LDS (L. Čok), SD, Zares (P. Gantar), Desus (I. Leban), Lipa, SLS, SDS,  NSI in SNS. 
o znanosti in tehnološkemu razvoju. 

Skupni poziv vladi. Več denarja za znanost. JK, Primorske novice,  torek, 16. september 2008
Rektorska konferenca, koordinacija raziskovalnih institucij in agencija za raziskovanje ARRS so pozvali prihodnjo vlado, naj znanosti v prihodnjih letih nameni več denarja (v 2009 za 17,5 milijona,evrov,  v naslednjih letih pa za 35, 51,7 in 68,8  milijonov evrov. tako bi okrepili raziskovanje na inštitutih in univerzah, povečali število raziskovalcev, dvignili ceno raziskovalne ure, izboljšali učinkovitost raziskovanja in izboljšali sodelovanje univerz in inštitutov. 
V. Demšar, ARRS je dejal, da je slovenska znanost "glede na sredstva, ki jih dobiva, učinkovita"; finančno so podhranjeni tako inštituti kot univerze. Povečanje sredstev so podprli tudi predstavniki parlamentarnih strank.

Vprašanja sindikata SVIZ političnim strankam pred  volitvami - 4. september 2008
<http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/dogodki/vprasanja-preds-ps-09-08>
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je  na predsednike največjih političnih strank, enako kot  pred štirimi leti, naslovil  vprašanja s področja šolstva, znanosti in kulture. Prosili so jih tudi za dele njihovih programov, ki nanašajo na ta področja.
Ali visokošolski izobraževalni prostor razumete kot področje, ki naj ga ureja »nevidna roka« trga, ali kot javno dobro, katerega ureditev je v interesu vseh državljank in državljanov?
Kako nameravate urediti financiranje javnih in zasebnih visokošolskih zavodov?
Kolikšen delež javnih sredstev naj se v prihodnjem letu nameni za visoko šolstvo oziroma raziskovalno dejavnost (ločeno za obe dejavnosti)?
Ali se strinjate s trenutno veljavno ureditvijo sestave upravnih odborov raziskovalnih zavodov, kjer vlada imenuje večino članov? Kako bi le-ti po vašem mnenju morali biti sestavljeni?
Odgovori političnih strank na Svizova vprašanja:  Lipa, Zares, LDS, SD, SNS

Začel se je Slovenski festival znanosti. STA, splet,  sreda, 17. september 2008
Na  tridnevnem 14. festivalu v Ljubljani pričakujejo 10.000 udeležencev. M. Kucler D. je na otvoritvi poudarila pomen  približevanja znanosti mladim in povezovanje razsiovanja in izobraževanja. Mlade spodbujamo k zanimanju za tehniko in naravoslovje.
Na festivalu znanosti o človekovem odnosu do narave. G.P., Delo, sreda, 17. september 2008
Na festivalu v Cankarjevem domu je osrednja tema odnos do narave. Na tekmovanju za najboljši esej o podnebnih spremembah je pri študentih zmagala Tea Romih, BF UL. Počastili bodo tudi fizika A. Peterlina, medicinca C. Gerbca in biologa I. Regenta.

V Rimu se je začel Trubarjev simpozij. STA, splet, ponedeljek, 15. september 2008
V Slovenskem papeškem zavodu Slovenik sta Slovenska teološka akademija v Rimu in TeoF UL organizirala simpozij o Trubarju.

Zagon največje znanstvene naprave na svetu. znr, Večer,  četrtek, 11. september 2008
V Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN pri Ženevi so poskusno zagnali veliki hadronski trkalnik LHC. Znanstveniki, tudi sodelavci IJS Ljubljana, si obetajo, da bodo tako dobili odgovore na nekatera osnovna vprašanja o naravi, snovi, masi, temni snovi, novih delcih, dimenzijah ipd.
Ob 10:28 se zgodi: Detektor na zaslonu zagori kot novoletne jelka. Marko Mikuž, Objektiv, Dnevnik, 13.9.2008
M. Mikuž, ki že 25 let sodeluje pri poskusih na Evropskem laboratoriju za fiziko delcev Cern, opisuje štiri svoje dneve, v katerih so zagnali veliki hadronski trkalnik LHC. Prek 200 znanstvenikov z 170 inštitucij sodeluje pri eksperimentu, v katerem bodo s pospeševanjem in trčenji protonov uprizorili podobne pogoje kot ob začetku vesolja.  Že 12 let v Cernu slovenska skupina deluje pri polvodniškem sledilcu, detektorju.  Projekt izgradnja trkalnika je bil organiziran po vseh predpisih, termini usklajeni... potem pa v ta ustroj spustite fizike, pri katerih si vsak vsako reč razlaga po svoje, navajeni so narediti zadnji hip. Roki zamujajo, sledijo krizni sestanki, dodatno leto in še eno... 2004, 2005, 2006, 2007. V sredo 10.9.2008 so protoni prvič zakrožili po 27 kilometrskem obroču, s skorajda svetlobno hitrostjo. Malo prej začne nagajati detektor, zamenjajo kable do dveh senzorjev. Izklopijo napajanje in detektor je pripravljen, protoni se zaženejo. Preostanek dneva, ko povežejo "paket starih elektronskih škatel", ki bo  povedala trkalniku "naj uniči vse gruče protonov v njem, če bodo nevarno opletale po detektorju", je tudi naporen, a adrenalinsko kot maraton po bungee jumpu. Zdaj vsi čakajo "na pravo reč, na trke. Naslednji mesec."

Dr. Smrke: "Vlado moti naša kritičnost, zato nas raje niso povabili". R.I., Dnevnik,  sobota, 13. september 2008
Slovenski sociologi so po naključju izvedeli, da vladni urad za verske skupnosti organizira konferenco o verski svobodi, tik pred volitvami, na Brdu pri Kranju. Dr. Drago Čepar, direktor tega urada pravi, da so glede na teme za sodelovanje zaprosili le pravne strokovnjake, tud iz tujine.

Za velikimi spremembami so majhne sile. Marko Kos, Večer,  sobota, 13. september 2008
M. Kos piše, da je Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) ugotovil, da je dodana vrednost na zaposlenega odvisna od števila razvojnih inženirjev v državi. Imamo premalo tehniških diplomantov.  Ob napihnjenih besedah "neobvezujočih političnih programov" pridemo v primerjavah z državami EU vedno na "inovacijsko jedro družbe, iz katerega vznikajo najboljše ideje za izdelke, ki jih bo kupoval ves svet". "Volivci so šli vedno na led. Država se ni premaknila nikamor, ampak so nas prehitevali drugi". Potreben je pogovor o sanjah, ki nas bodo s svojo notranjo močjo popeljale "na boljši prostor med tekmujočimi državami".

V torek, 16. septembra se bo začel 14. slovenski festival znanosti.  E.K. Delo,  četrtek, 11. september 2008
Slovenska znanstvena fundacija organizira od 16. do 18. septembra 2008 festival znanosti, v Ljubljani, z mednarodno udeležbo. Geslo je: Človek in narava. V času festivala bodo svoja vrata odprli nekateri inštituti.

Kmetijski inštitut praznuje 110 let. STA, splet,  sobota, 13. september 2008
Kmetijski inštitut (Ljubljana, ustanovljen 1898 leta) je med petimi največjimi raziskovalnimi inštituti v Sloveniji. Na slovesnosti je ministrica M. Kucler D. dejala, da se kmetisjka stroka  sooča s problemi trajnostnega razvoja.

Novo poglavje slovenske matematike. jas, Večer,  torek, 9. september 2008
Nova matematična revija Ars mathematica Contemporana je  namenjena mednarodni znanstveni javnosti. Izdajajo jo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, z IMFM in UP. Glavna urednika sta D. Marušič in T. Pisanski, v uredniškem odboru je 31 matematikov iz 11 držav.  Članke bosta ocenjevala dva recenzenta.

Vrhunsko znanje v pomoč obrtnikom in podjetnikom. J.Š., Obrtnik,  ponedeljek, 8. september 2008
Pogovor z dr. Marijo Kosec, vodjo odseka za elektronsko keramiko na IJS in profesorico NTF UL.

Za več raziskovalcev v  gospodarstvu. Delo FT,  ponedeljek, 8. september 2008
11. septembra 2008 se izteče razpis za mlade raziskovalce iz gospodarstva - generacija 2008.