Zbiranje ponudbe programov izobraževanja odraslih za objavo na spletu -
Eurydice novice, 12. maj 2009
Andragoški center Slovenije ponovno vabi izvajalce izobraževanja odraslih k
objavi izobraževalnih programov za šolsko leto 2009/10 v spletni "Pregled
ponudbe izobraževanja odraslih". S Pregledom že vrsto let uspešno informirajo
najširšo javnost o možnostih formalnega in neformalnega izobraževanja in učenja
odraslih. Prijavo za objavo v spletnem Pregledu jim lahko posredujete preko
elektronskih obrazcev ali preko klasičnih obrazcev. Prijave zbirajo do petka,
19. junija 2009.
Glej <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=226>
Anketa o izobraževanju odraslih, Slovenija, 2007 - 23. april 2009
Idejo o vseživljenjskem učenju uresničujejo mlajši, višje in visoko izobraženi
Slovenci. Kar 60 % odraslih v starosti 25-64 let se ni izobraževalo.
Več informacij na strani <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2286>
Program izobraževanja odraslih v RS za leto 2009 - 7.
maj 2009
Vlada RS je na seji 7. maja 2009 sprejela Program izobraževanja odraslih v
Republiki Sloveniji za leto 2009. Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) ga bo
objavilo na svojih spletnih straneh. Podlage za program so: Zakon o
izobraževanju odraslih, Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih
v RS do leta 2010 (resolucija) in Proračun RS za 2009. S programom se
določajo izobraževalni programi in dejavnosti, ki se bodo izvajale in
(so)financirale iz državnega proračuna v 2009. S programom se določajo tudi
prioritete, ki bodo zagotavljale optimalno dinamiko uresničevanja opredeljenih
strateških ciljev določenih z resolucijo. Iz proračuna RS se za izvajanje
zagotovi 42.152.645 €, od tega pri proračunskem uporabniku MŠŠ 16.680.250 €, pri
proračunskem uporabniku Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa
25.472.395 €.
V primerjavi s preteklim letom je MŠŠ svoj delež sredstev povečalo za 19,7 %,
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa za 15,5 %, zlasti za splošno
izobraževanje odraslih oz. pripravljanje brezposelnih na zaposlitev. Takšen
delež povečanja sredstev je posledica prehoda v novo finančno perspektivo ESS
2007 – 2013 in priprave novih projektov v okviru OP RČV. Zaradi gospodarske
situacije konec 2008, smo na določenih ukrepih aktivne politike zaposlovanja, ki
se financirajo izključno iz sredstev integralnega dela proračuna RS,
okrepili že obstoječe programe in pripravili nove. Trendi gibanja
brezposelnih se po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje namreč ponovno
zvišujejo, kar se odraža na namenskih sredstvih, namenjenih za pospeševanje
vključevanja v programe informiranja, svetovanja, usposabljanja in izobraževanja
za zaposljivost in zaposlitev brezposelnih oseb ter usposabljanju in
izobraževanju zaposlenih oseb. Finančne in vsebinske napovedi izvedbe programov
za ciljne skupine, tj. za usposabljanje in izobraževanje za potrebe trga dela so
torej realni odraz stanja in potreb na trgu dela v tem trenutku, se pa lahko
skozi leto še spremenijo kot posledica stanja na trgu.
e-Novičke o
izobraževanju odraslih - Eurydice novice, 19. maj 2009
Izšla je majska številke internetnega mesečnika e-Novičke, ki jih izdaja
Andragoški center Slovenije - glej <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=230>
Grundtvig - izobraževanje odraslih - vloge za dotacijo v 2009
- 17. april 2009
Sektorski program Grundtvig (del programa EU »Vseživljenjsko učenje«) je
namenjen organizacijam in osebju v splošnem izobraževanju odraslih, da v
mednarodnih projektih partnerstev in mobilnosti nadgradijo svoje strokovno
znanje (metode posredovanja znanj; motiviranje, pristopanje in vključevanje
ranljivih skupin v izobraževanje, kakovost in dostopnost programov, vodenje in
upravljanje organizacij, raziskave, oblikovanje politik itd.) ter okrepijo
sodelovanje na evropski ravni.
V letu 2009 so odprti še dva razpisna roka za oddajo vlog za sofinanciranje
udeležbe na strokovnem izobraževanje in usposabljanje (tečaji, neformalni
delovni obisk, udeležba na konferenci) ter možnost za udeležbo na pripravljalnem
obisku ali kontaktnem seminarju.
Več: <http://www.cmepius.si/novice/novica.aspx?id=317>
E-izobraževanje - Moodle.si - konferenca, oddaja prispevkov - 17.
april 2009
Center za e-izobraževanje UP Fakultete za management Koper v sodelovanju z
Artesio Ljubljana, Centrom odprte kode Slovenije (COKS) in Šolo za ravnatelje
organizira 3. mednarodno konferenco Moodle.si 2009, ki bo potekala 22. maja
2009 v prostorih UP Fakultete za management Koper.
Konferenca je namenjena vsem uporabnikom Moodla in drugim, ki bi se radi
seznanili s primeri dobre prakse uvajanja in izvajanja e-izobraževanja.Vabijo k
oddaji prispevkov. Rok za oddajo je 26. april 2009. Več: <http://www.moodle.si/>
E- izobraževanje - 3. mednarodna konferenca Moodle.si 2009 - 17. marec
2009
Center za e-izobraževanje UP Fakultete za management Koper v sodelovanju z
Artesio Ljubljana, Centrom odprte kode Slovenije (COKS) in Šolo za ravnatelje
organizira 3. mednarodno konferenco Moodle.si 2009, ki bo potekala 22. maja
2009 v prostorih UP Fakultete za management Koper.
Konferenca je namenjena vsem uporabnikom Moodla in drugim, ki bi se radi
seznanili s primeri dobre prakse uvajanja in izvajanja e-izobraževanja.
Informacije: <http://www.moodle.si/moodle/course/view.php?id=12>
Informacijska in komunikacijska tehnologija v izobraževanju - tiskovna
konferenca MŠŠ - 10. april 2009
Ministrstvo za šolstvo in šport vabi na tiskovno konferenco, v torek, 14.
aprila ob 11.00 uri v tiskovnem središču Ministrstva za šolstvo in šport
(Masarykova 16).Ppredstavili "Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT SIRIKT
2009", ki je namenjen promociji, debati, izmenjavi izkušenj in usposabljanju na
področju uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in
učenju ter raziskovanju.
Sodelujejo: Alenka Kovšca, državna sekretarka (MŠŠ), dr. József Györkös,
državni sekretar (MVZT) - preko videokonference, mag. Marko Bonač (ARNES), mag.
Borut Čampelj (MŠŠ), mag. Tomi Dolenc (ARNES) in Davor Šoštarič (MVZT).
Razvoj e-vsebin in e-storitev
- najava razpisa za projekte v 2009 in 2010
- 16. marec 2009
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo najavlja "Javni razpis za
spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-storitev v
letih 2009 in 2010". Glej <http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=878>
V
prav nič nežnem objemu trga. Izobraževanje odraslih. mz, Šolski
razgledi, 20.3.2009
Na konferenci "Izobraževanje odraslih na križpotju, pripravljeni na recesijo
možganov?" je Janko Muršak opozoril, da je okolje neprijazno izobraževanju
odraslih, ker je vse bolj prepuščeno trgu, zanimanju delodajalcev, bo vedno manj
dostopno za odrinjene, ranljive skupine prebivalstva. To izobraževanje bi morala
zagotavljati javna mreža, ki pa "ni ustrezno vzpostavljena in financirana". Tido
Igor Lukšič (minister) je dejal, da je "treba preseči neoliberalne prijeme pri
urejanju tega področja" in zagotoviti brezplačnost tega izobraževanja. Za to bi
potrebovali "verificirane programe, ker bi ti zagotavljali ustrezno kakovost in
standarde". Tako je predvideval Zakon o izobraževanju odraslih, a se ne
uresničuje ustrezno, je poudaril J. Muršak.
Marčevska številka spletnega mesečnika E-
novičke ACS - 16. marec 2009
Glej <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=201>
Novičke Andragoškega centra Slovenije
- 15. marec 2009
Izšla je letošnja prva številka tiskanih Novičk ACS - glej <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=199>
Teden
vseživljenjskega izobraževanja 2009 - TVU-Novičke
- 16. marec 2009
Letošnja prva izdaja vsebuje preliminarni načrt TVU 2009, odgovarja na
najpogosteje zastavljena vprašanja o sodelovanju v festivalu učenja, izpostavlja
eno od treh vodilnih tem TVU – Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti (ELUI)
2009 ter predstavlja dobitnike priznanj ACS 2008, katerih življenjske zgodbe
bodo prikazane na slovesnem odprtju TVU 2009, 8. maja v Novem mestu. Drugi del
TVU-Novičk je namenjen pogledu na TVU 2008, prvo izpeljavo našega festivala v
pomladnem času. Več: <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=200>
O kakovosti izobraževanja
odraslih na petkovem srečanje
na ACS - 3. marec 2009
6. marca 2009 bosta mag.
Tanja Možina in Sonja Klemenčič
predstavili trinajsti zvezek zbirke
Študije in raziskave z naslovom
"Razvoj kakovosti izobraževanja
odraslih – notranje in zunanje
presojanje kakovosti". Več: <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=191>
Uporaba socialnega softvera v visokem izobraževanju
- 23. februar 2009
Publikacijo "How to Use Social Software in Higher
Education - A Handbook from the iCamp project" dobite v PDF formatu
na naslovu <http://www.icamp.eu/wp-content/uploads/2009/01/icamp-handbook-web.pdf>;
glej tudi spletno stran projekta <http://www.icamp-project.org/>
Medkulturne kompetence v izobraževanju
odraslih - 20. februar 2009
Monografija o medkulturnih kompetencah v izobraževanju odraslih v elektronski
obliki je namenjena izobraževalcem odraslih ter učiteljem, saj se vsak učitelj
pri svojem delu sooča s kulturnimi razlikami, in drugi strokovni javnosti.
Glej <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=184>
O kakovosti izobraževanja
odraslih na petkovem srečanje na ACS -
3. marec 2009
6. marca 2009 bosta mag. Tanja Možina in Sonja
Klemenčič predstavili trinajsti zvezek zbirke Študije in
raziskave z naslovom "Razvoj kakovosti izobraževanja
odraslih – notranje in zunanje presojanje kakovosti".
Več: <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=191>
Petkovo srečanje na ACS o festivalih učenja - 20. februar 2009
Andragoški center Slovenije vabi na petkovo srečanje /27. februarja, glej
spodaj/ 2009, ko bo
Ajda Turk predstavila diplomsko nalogo z naslovom "Festivali učenja po svetu".
Več: <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=187>
ACS obvešča. da petkovo srečanje z naslovom "Festivali učenja po svetu",
ki so ga načrtovali 27. februarja 2009, odpade. Predvideni novi datum srečanja
je 24. april 2009.
Poklici za izobraževanje odraslih v Evropi -
poročilo Alpine - 4. februar 2009
Publikacijo "Alpine: Adult Learning Professions in
Europe: A study of the current situation, trends and issues: final report.
- [S.l.]: Research voor Beleid, 2008. - 257 str. dobite na strani <http://ec.europa.eu/education/more-information/doc/adultprofreport_en.pdf>
e-Novičke o izobraževanju odraslih -
13. februar 2009
Izšla je prva številka novega spletnega mesečnika e-Novičke, ki bo nadomestil
praznino, nastalo zaradi vse redkejšega izhajanja tiskanih Novičk. Z glasilom
želijo obveščati, napovedovati, poročati in predstavljati dejavnosti s področja
izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja ter vabiti na izobraževanja,
strokovne dogodke, posvete. Glej <http://www.acs.si/e-novicke>
Informacije o
izobraževanju odraslih InfO-mozaik
- 6. februar 2009
Andragoški center Slovenije na spletni strani <http://www.acs.si/InfO-mozaik>
objavlja podatke, kazalnike in vsebinske informacije o nekaterih
ključnih področjih izobraževanja in učenja odraslih.
Skladišča izobraževalnih gradiv - nacionalna poročila - 4. februar 2009
Informacije o trenutnem stanju na področju tim. "repozitorjev" izobraževalnih
gradiv v Evropi: "EdReNe – Current state of educational
repositories – national overview" dobite na strani <http://edrene.org/results/currentState/index.html>
Je moja pogodba za študij veljavna? Andreja Mrak, Dnevnik, 7.2.2009
Pravnica odgovarja na vprašanja zaposlenega študenta, ki mu podjetje plačuje
študij. V pogodbi je določen le en prosti dan za izpit, odpovedati se je moral
potnim stroškom in malici. Če prekine delovno razmerje mora v 15 dneh vrniti vse
plačane stroške.
Priporoča mu, da se obrne na inšpektorat za delo in delovno in socialno sodišče.
Direktor Andragoškega centra RS - 29. januar 2009
Vlada RS je 29. 1.2009 dala soglasje k imenovanju mag. Andreja Sotoška za
direktorja Andragoškega centra Republike Slovenije, za mandatno dobo 4
let.
Mag. Andrej Sotošek (*1959) je profesor zgodovine in sociologije. Po opravljeni
diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1983 je bil kot učitelj
zgodovine zaposlen na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju. Med leti
1985 in 2001 je bil zaposlen na Ljudski univerzi Žalec, najprej 4 leta kot
strokovni sodelavec učitelj zgodovine, nato 12 let kot direktor zavoda. Od leta
2001 je mag. Sotošek generalni sekretar Zveze ljudskih univerz Slovenije.
V.d. generalnega direktorja Direktorata za srednje in višje šolstvo
ter izobraževanje odraslih MŠŠ - 29. januar 2009
Vlada RS je 29. 1.2009 imenovala mag. Vinka Logaja, za vršilca dolžnosti
generalnega direktorja Direktorata za srednje in višje šolstvo ter
izobraževanje odraslih na Ministrstvu za šolstvo in šport, in sicer do
imenovanja generalnega direktorja po natečajnem postopku, vendar največ za
6 mesecev.
Mag. Vinko Logaj (*1961) je profesor fizike in proizvodno tehnične vzgoje. Leta
1983 je diplomiral na Pedagoški akademiji. V Letih 1981 – 1983 je bil zaposlen
kot učitelj na Osnovni šoli Dol pri Ljubljani. V letih 1983 – 1997 je bil
zaposlen na Osnovni šoli Litija. Najprej kot učitelj, nato v letih 1988-1992 kot
pomočnik ravnatelja in v letih 1992-1997 kot ravnatelj na osnovni šoli. V letih
1997-2005 je bil ravnatelj na Gimnaziji Litija. Od leta 2005 je višji
predavatelj v Šoli za ravnatelje v Ljubljani.
Razvoj kakovosti izobraževanja odraslih
- 19. januar 2009
Izšel je 13. zvezek zbirke Študije in raziskave, ki prinaša zaključno
raziskovalno poročilo o oblikovanju nacionalnih standardov in kazalnikov
kakovosti ter notranjem in zunanjem presojanju kakovosti v izobraževanju
odraslih. Več informacij in krajši povzetek: <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=171>
Education & Technology.
Special Online Collection. Science , 2 January 2009
http://www.sciencemag.org/education_technology/#section_in-science
In the issue, Science examines how education is changing in the face of
technology. In a special
section, News, Perspective, and Review articles
explore what one can learn from video games, the value of digital libraries, how
large-scale testing might be improved by technology, where cognitive science
meets education, and more. In addition,
Science
Careers highlights an engineer's vision of a
paperless classroom; an
online video presentation
discusses the opportunities and challenges afforded by using technology in
education.
Poročilo o ponudbi
izobraževanja odraslih v
Sloveniji - 22. december
2008
Andragoški center Slovenije
je analiziral zbrane
podatkov o ponudbi
izobraževanja odraslih v
Sloveniji v š. l.
2008/09 in pripravil
poročilo.
Več: <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=163>
Se izredni študij ukinja? G.K., Študent, 6.1.2009
Za ene je izredni študij anomalija, ker se nanj vpisujejo pretežno tisti, ki se
jim ni uspelo vpisati redno, ne pa tisti ob delu. Za druge je izredni študij
problem, ker morajo izredni plačevati šolnino (navedene so cene za letnik od
1718 do 2550 evrov). Izredni se morajo bolj potruditi z individualnim delom,
predavanj imajo manj, težavnost pa je enaka. Minister G. Golobič pravi, da s tem
nepoštenim virom visokošolske ustanove rešujejo svoje finančno stanje, zato naj
bi ga ukinili. Na fakultetah UL ( EF, FDV)opozarjajo, da bo treba prej povečati
število mest za redni in urediti financiranje. Dekan EF Mramor meni, da se
minister zavzema za postopno zmanjševanje mest za izredne, ki niso zaposleni in
povečanje za redne. namenjen naj bi bil zaposlenim, ki se želijo izobraževati in
napredovati ter samozaposleni podjetniki, ki potrebujejo znanja. Vprašani
študenti, ki ukinjanju te možnosti študija nasprotujejo, se strinjajo s
predstavniki fakultet.
Ukinitev izrednega
študija? Zdenko
Kodelja.
Šolski razgledi, 20.12.2008
Sodelavec Pedagoškega
inštituta v Ljubljani piše o
pogledih na izredni študij
in možnih rešitvah.
Za ene je ta študij
anomalija, saj je bil
"namenjen in prilagojen
študentom ob delu, zdaj pa
se vanj vpisujejo tisti s
premalo točk za vpis na
redni študij. Za druge je
problem, da je nepravično,
da izredni plačujejo šolnino
in tako sofinancirajo redni
študij in dohodke
profesorjev. Zaradi manj ure
predavanj ipd. naj bi bil ta
študij manj kakovosten in
marsikateri profesor to
zasebno potrdi. V tem
pogledu so najbrž pomembne
razlike med fakultetami
(oddelki, profesorji).
Ponujajo se rešitve z
ukinitvijo izrednega
študija, povečanje vpisnih
mest za redni študij,
s plačevanjem šolnine tudi
na rednem, s
povečanjem proračunskega
denarja za kadrovske
in materialne pogoje za
študij. S povečanjem vpisa
na redni študij bi lahko tu
padla kakovost, zaposlenim
pa bi zmanjšali dostop do
študija.
problem izrednega študija je
"treba obravnavati v širšem
kontekstu zagotavljanja
kakovosti študija" v
razmerah vedno bolj
množičnega študija in
"uresničevanja koncepta
raziskovalnih univerz,
problem šolnin pa v sklopu
pravičnosti financiranja
celotnega izobraževalnega
procesa". tako bi npr. lahko
"vsak na razpolago enako
število let brezplačnega
izobraževanja, ki bi jih
lahko izkoristil kadar koli
v svojem življenju".
Vseživljensko izobraževanje
postaja nujno za preživetje
posameznika in družbe.
Ko študentje financirajo državo. Mladina,
petek, 19.
december 2008
Odzivi na napoved ministra Golobiča, o opustitvi izrednega študija. Izjave
predstavnikov fakultet in študentov
Eksplozija izrednega študija. Večno vprašanje financiranja. Nekateri vidijo
ključni razlog za množičen izredni študij v tem, da fakultete tako iztržijo več
denarja in omogočijo višji standard rednega študija, svojim profesorjem pa
dodatni zaslužek. Država za redni študij že leta namenja premalo.
V letošnjem št. mesu je med 86.946 22% izrednih. UP je imela UP 56%
izrednih v 2005/06, letos le 37%. Na "Turistici" UP je izrednih 58%. Članice UP,
ki ne izvajajo izrednega študija, so na robu preživetja.
Na FOV Kranj UM je od vseh študentov 69% izrednih, na FVV UM pa kar 72%.
PF UL ima 37% izrednih, razlog so koncesije zasebnim pravnim fakultetam in manj
številčne generacije. PF UL dobi od izrednih 27% vseh prihodkov.
Ni jasna definicija izrednega študija, o tem, ali je ta študij del javne službe
javnih fakultet je bil sprožen ustavni spor, ki še ni rešen. Na zasebnih
šolah s koncesijami je število rednih in izrednih skoraj enako, na tistih brez
koncesij pa je izrednih 89%.
EF UL dobi od izrednih (dodiplomskih in magistrskih) 32% prihodkov, ki jih
namenijo za računalniško in didaktično opremo, za mednarodni in karierni center.
To je "vir za financiranje kakovosti rednega študija", pravi A. Cirman,
prodekanica EF. Po 2000/01 se je število izrednih prepolovilo. Pretežno gre za
"izobraževanje ob zaposlitvi ali zato, ker je bilo premalo mest na rednem
študiju".
I. Leban, profesor FKKT, nekdanji prorektor UL zagovarja odpravo izrednega
študija in njegovo preoblikovanje v vseživljenjsko zaposlovanje za zaposlene, v
skladu z bolonjsko reformo. "Ti naj bi za študij dobili dopust, šolnino pa bi
jim plačal delodajalec". Najmanj boleč način ukinitve pa bi bil, da državni
proračun predvidi zadostno redno financiranje visokega šolstva.
V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so kritični do tega, da izredni
financirajo redni študij; to mora urediti država z zadostnim financiranjem.
Izredni študij bi moral biti kakovosten in namenjen zgolj tistim, ki študirajo
ob delu.
Na UP opozarjajo, da v "vzdrževanju izrednega študija preži nevarnost znižanja
akademske in študijske kakovostne ravni". Tako kot UM pričakujejo, da bi
država nadoknadila izpad sredstev, če bi ukinili izredni študij. Tudi na UL se s
tem strinjajo: "Če bi država sprostila vpis na rednem študiju in hkrati
zagotavljala ustrezna sredstva za kakovostno izvedbo tega študija, izredni
študij, razen v obliki študija ob delu, ne bi bil več potreben".
Na MVZT bodo v sodelovanju z visokošolskimi partnerji proučili možnost, da bi
bil ta študij namenjen le za zaposlene in za dodatno izobraževanje v
vseživljenjskem izobraževanju. Kako in kaj ter kdaj še ni jasno, saj
predstavlja "zajeten finančni zalogaj za državo".
Diplomiraj na daljavo. J.U., Element , november 2008
Nekaj možnosti za študij na daljavo pri nas in v tujini. Slovenska ponudba je
skopa.
Visoka poslovna šola Doba: www.vpsm.si
Podjetje B2: www.spletni-studij.com
Univerza v Londonu, External programme:
www.londonexternal.ac.uk
Open University, V. Britanija (pogovor s študentom J. Primožičem).
V soboto. Večer,
petek, 12. december 2008
Izbrana citata na temo univerz in izrednega študija:
Hubert Požarnik, psiholog: "Kot vse kaže, bodo izvedenci Zveze evropskih univerz
še nekaj časa ugotavljali neracionalnost naših študijskih programov. kdor pozna
slovenske visokošolske zavode ve, da je lažje premakniti pokopališče, kot pa
karkoli v njih."
Ana Kranjc, predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje: "
Zgodovinske in komparativne študije potrjujejo, da politično desne vlade
omejujejo izredni študij in izobraževanje odraslih, medtem ko ga politično leve
vlade sprostijo in pospešijo."
Ognimo se konfliktom. Izobraževanje odraslih. Urša Gruden,
Šolski razgledi, 6.12.2008
Pri izobraževanju odraslih je pomembne komunikacijske spretnosti izobraževalcev
(učiteljev, organizatorjev). Pomembna sta besedna in nebesedna komunikacija.
Pomembno je uskladiti družinske in druge obveznosti. Pojasniti je treba namen
izobraževanja. Skladnost besed in dejanj. Pri ocenah, mnenjih je treba
biti previden. Zavedati se moramo, da ne vemo vsega in da ne bomo nikoli vsega
zvedeli. Izobraževalec odraslih naj ne bil konfliktna oseba. Razumel naj bi
dejavnike, ki pogojujejo konflikte.
Premišljeno do sprememb. Spremembe na področju izrednega študija bi bile
potrebne in zaželene. J..K., Primorske novice,
ponedeljek, 8. december 2008
Na dodiplomskem študiju UP je od 5559 študentov 2065 izrednih. Izredni študij je
treba spremeniti, povečati število mest za redni študij in razviti nove oblike
izobraževanja, menita Aleksandra Brezovec Turistica UP in Rok Strašek, FM UP.
Strokovne podlage za zakonsko urejanje
izobraževanja odraslih - javna
razprava - 8. december 2008
Andragoški center Slovenije vabi, da do 19. decembra
2008 izrazite pripombe in dopolnitve k predlogu
Strokovnih podlag za zakonsko urejanje izobraževanja
odraslih <http://arhiv.acs.si/dokumenti/Strokovne_podlage_za_zakonsko_urejanje_izobrazevanja_odraslih.pdf>.
Gradivo je bilo izdelano na podlagi analize
obstoječe zakonske urejenosti vseh področij, ki se
dotikajo tudi področja izobraževanja odraslih,
ureditev v drugih državah, kjer so pri spodbujanju
vseživljenjskega učenja še posebno uspešni.
Več: <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=161>
Izobraževanje je kot zrak. Izredni študij in razvoj.
Ana Krajnc. Objektiv, Dnevnik, 6.12.2008
sobota, 6. december 2008
A. Krajnc, zaslužna profesorica UL, redna
profesorica andragogike FF UL, predsednica Slovenske
univerze za tretje življenjsko obdobje je
prepričana, da je prost dostop do izobraževanja "ena
od najbolj pomembnih paradigem informacijske
družbe". Tempo razvoja zahteva, da se sproti
izobražujejo tako zaposleni kot brezposelni.
Vseživljenjsko izobraževanje je "v današnji družbi
(v naši še ne) splošna dobrina in ne privilegij
izbranih". Opisuje dolgo tradicijo izrednega študija
(odraslih) v svetu in pri nas, od začetkov v Angliji
konec 19. stol. v obliki dopisnega študija in
"univerzitetnih podaljškov" (university extension,
op. B.M.), do "druge možnosti" in "part
time studies" v ZDA in drugod v 20. stol.,
Open Universtity v V. Britaniji ustanovljene
1969, izrednih študentov v prvem letu obstoja UL,
možnosti vpisa delavcev, tudi tistih brez srednje
šole (z izpitom) v Jugoslaviji v 60' letih,
dogovorov s podjetji o izrednem študiju in
magistrskega študija, ki je do 90' let potekal pri
nas v celoti kot izredni.
Avtorica ugotavlja, da "politično desne vlade
omejujejo izredni študij in izobraževanje odraslih
nasploh, medtem ko ga politično leve vlade sprostijo
in pospešijo". Meni, da je izredni študij zrcalo
stopnje demokratičnosti, "če ne štejemo zlorab tega
študija". Ta študij je lahko kvalitetnejši od
rednega, če so v njega vključeni "samostojni,
odrasli ljudje z življenjskimi in delovnimi
izkušnjami". Izkušnje dajejo "podlago za kritično in
selektivno sprejemanje učne snovi", Tti študenti so
aktivnejši kot redni, več berejo, bolj samostojno
študirajo, medtem ko imajo predavanj manj, npr. ob
vikendih. Tuje študije kažejo, da "diplomanti
izrednega študija pogosteje ni prej zasedejo vodilne
položaje".
Zaradi nizke izobrazbene strukture v Sloveniji
"izredni študij še kako potrebujemo". Zaostajamo pri
uvajanju študija na daljavo, ki omogoča množičnost
izrednega študija.
A. Krajnc se ne strinja z "anomalijami in stranpotmi
izrednega študija na določenih fakultetah". Ljudi iz
prakse so "izrinili maturanti s premajhnim številom
točk, da bi šli v redni študij", iz revnejših
družin, ki nato na izrednem študiju plačujejo
šolnino. Tako se povečujejo socialne razlike.
"Nekatere fakultete so v svoji požrešnosti in sli po
kapitalu šle v zaslužkarstvu prek vseh meja. To ni
več strokovno, ampak moralno vprašanje".
Konec izrednega študija. Mladina,
petek, 28. november 2008
G. Golobič, visokošolski minister je napovedal ukinitev izrednega študija, ki
pomeni nepošten vir zaslužka fakultet, s katerim rešujejo finančno situacijo in
je nepravičen do študentov. Nasprotniki odprave tega študija opozarjajo na to,
da izpad dohodkov lahko povzroči nižanje standardov. Golobič konkretnih rešitev
še nima, občjublja pa dodatna sredstva za pokrivanje izpada.
Ukinitev študija od delu? Silvo Kristan,
Dnevnik,
torek, 2. december 2008
Ob napovedovanju ukinitve izrednega študija, s
katerim fakultete služijo, se bralec sprašuje, če
minister misli tudi na ukinitev možnosti za študij
tistih, ki so v službi
Novi visokošolski minister obeta postopno ukinitev izrednega študija. L.D., Dnevnik, sreda, 26. november 2008
G. Golobič, MVZT je napovedal, da bo treba izredni študij postopoma odpraviti, saj je "predstavlja nepošten vir, s katerim visokošolske ustanove rešujejo finančno situacijo", ceno pa plačujejo izredni študenti. Rešitve še nima, a jo bo iskal z visokošolskimi ustanovami, saj se zaveda, da bodo potrebna dodatna sredstva. Zagotavlja, da na rednem študiju ne bo šolnin.
Izredni
študenti (prvi letnik) na EF UL plačajo 2.1841 evrov, na FDV UL 2.500, na
PF UL 1.8778.
Časnik ugotavlja (navaja izjave J. Mencingerja, R. Pirnata, D. Mramorja), da "fakultete z denarjem od izrednega študija vzdržujejo kakovost izobraževalnih storitev na rednem študiju". Fakultete brez izrednih študentov ne bi preživele,
npr. PF. R. Pirnat ugotavlja, da ima UL 20% premalo javnih sredstev, na PF je
odstotek še višji. Meni, da se morajo izredni študenti bolj potruditi pri študiju. Na UL opozarjajo, da je treba rešitve preučiti v luči sistemske ureditve financiranja visokega šolstva.
V Šos se strinjajo, da je izredni študij anomalija in pričakujejo, da se bo to
področje uredilo.
Vpliv koncepta in strategije vseživljenjskega učenja na
strokovno izrazje v vzgoji in izobraževanju - posvet,
v ponedeljek 1. decembra 2008 v Hotelu Mons, Ljubljana.
Organizatorji: Pedagoški inštitut Ljubljana, Andragoško društvo Slovenije,
Ministrstvo za šolstvo in šport RS; sofinancer je Evropska komisija.
Informacije o prijavi:
eva.klemencic@pei.si
.
Nove točke za vseživljenjsko učenje. S.P.P., Večer, 28.11.2008
Center za vseživljenjsko učenje Ljudske univerze Ptuj je odprl mrežo 9
svetovalnih točk, kamor posebej vabijo bodoče podjetnike, študente in mlade
raziskovalce.
Priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja
- posvet - 14. november 2008
V okviru projekta "Promocija neformalnega in priložnostnega učenja" CPI FF
organizira 25. novembra 2008 ob 10. uri v prostorih Šolskega centra Novo
mesto, na katerem bodo s prikazom dobrih praks opozorili na
pomen priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenih znanj. Identificirati
bodo tudi šibke točke pri uveljavljanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij v
praksi. Več: <http://www.cpi.si/novica.aspx?id=147>
Uporaba informacijsko-komunikacijske
tehnologije pri vseživljenskem učenju - poročilo Evropske komisije
The use of ICT to support innovation and lifelong learning for all - A report on
progress - 28. november 2008
The European Commission has adopted a staff working document entitled "The use
of ICT to support innovation and lifelong learning for all - A report on
progress", that describes how e-learning has developed in Europe since the year
2000 and assesses the impact of ICT on schools and higher education.
Publikacija v PDF: <http://www.europarl.europa.eu/registre/docs_autres_institutions/commission_europeenne/sec/2008/2629/COM_SEC(2008)2629_EN.pdf>
Sto evrov za dostop do študijskega gradiva prek spleta. Finance,
ponedeljek, 24. november 2008
Na celjski Fakulteti za logistiko (UM) plačajo študenti od 114-120 evrov
vpisnine za vsak letnik; od tega je 100 evrov namenjenih za dovplčjenje tiskanja
študijskega gradiva spletne učilnice Moodle.
Na mariborski Višji prometni šoli je vpisnina 12,5 evra; pripravljajo projekt
financiran iz EU skladov, tako da bodo študenti dobili gradivo brezplačno, in
sicer na spletnih straneh MŠŠ. Na FPP UL je
vpisnina od 18-26 evrov.
Listina evropskih univerz o vseživljenjekem učenju - 13. november 2008
"European
Universities' Charter on Lifelong learning" (Bruselj: European
University Association, 2008. - 14 str. ISBN 9789078997009)
PDF: <http://www.eua.be/fileadmin/user_upload/files/Publications/EUA_Charter_Eng_LY.pdf>
Zveza evropskih univerz o
vseživljenskem učenju,
oktober 2008
Autumn Conference and New EUA Charter on Lifelong
Learning
More than 300 participants took part on conference
in Rotterdam which focused on the theme “Inclusive
and responsive universities – ensuring Europe’s
competitiveness.” A key EUA policy document
was accepted: “European
Universities’ Charter on Lifelong Learning”. In
the conference
conclusions, general rapporteur Hanne Smidt,
provided an insight into how universities can
develop and implement a lifelong learning strategy
in practice.
Priznanja za razvijanje kakovosti v izobraževanju odraslih - razpis ACS -
4. november 2008
Andragoški center Slovenije letos že drugič razpisuje priznanja za razvijanje
kakovosti v izobraževanju odraslih. Priznanja podeljuje izobraževalnim
organizacijam, ki izobražujejo odrasle, in posameznikom za izjemne dosežke pri
načrtni skrbi za razvijanje kakovosti izobraževanja odraslih. Razpis je
objavljen 4.11.2008, prijave so možne v času med 4. novembrom in 5.
decembrom 2008. Več: <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=137>
Funkcionalna pismenost ni
dovolj. Slovenščina kot učni jezik. K.Š., Delo,
ponedeljek, 3. november 2008
Jerca Vogel, FF UL meni, da je treba razviti tudi
kritično pismenost, občutek za kontekst, zmožnost
pogleda na probleme z različnih perspektiv,
vživljanje v različne vloge. Odgovornost za
jezikovno izražanje nosijo vsi predmeti v šoli, tudi
učitelji strokovnih predmetov.
Informacijsko-komunikacijska
tehnologija v izobraževanju in raziskovanju - mednarodna konferenca SirIKT -
30. oktober 2008
Mednarodna konferenca SirIKT (Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT) bo v
Kranjski gori od 14. do 18. aprila 2009 - glej <http://www.zrss.si/Default.asp?a=1&id=936>
Cene študija MBA pri nas. lf,
Večer,
torek, 4. november 2008
Šolnina za študij poslovnega upravljanja (MBA
na IECD Blwed znaša 23.000 evrov (enoletni študij),
28.500 (dvoletni) in 34.000 ("predsedniški").
Magisterski študij splošnega managemenat na VKŠ
Celje stane 12.800 evrov, e-študij MBA na Visoki
poslovni šoli Doba stane 12.900 evrov, novi študij
na (tuji) poslovni šoli Cotrugli v Sloveniji
pa bo stal 12 oz. 18 tisoč evrov.
MBA študij letos zadnjič izvajajo na EPF UL, na
mariborski EPF UM pa ga letos zaradi premajhnega
vpisa ne izvajajo več.
Kaj so naučili kraljico? O pogorelih idealih in njenem
veličanstvu. Jasna Kontler Salamon, Šolski razgledi, 8.11.2008
V množici, ki je na Tromostovju čakala Elizabeto II je mladenič, morda
gimnazijec, dejal, da zavida kraljici, ker so jo (zasebni) učitelji učili le
izbrano snov, vsakega po malem, kar kraljica potrebuje, zato nima prenatrpanega
spomina. "Mi pa se učimo vsega toliko, da nam na koncu ostane le želja, da bi
vse čim prej pozabili", je bil pameten njegov prijatelj.
Dušan Mramor, dekan EF UL je nedavno podvomil v to, da bolonjski študentje od
začetka izbirajo študijske vsebine.
Kolumnistka se s tem ne strinja, saj "do svojega študijskega cilja
mogoče najlažje pride tisti, ki lahko v glavnem sam izbira študijske vsebine,
fakulteta pa mu mora pri tem zagotoviti visoko kakovost izbranega." Večja
izbirnost ima svojo ceno... Zdi se, da je denar v visokem šolstvu
najpogostejša ovira za uveljavljanje sprememb, meni, a denar je tudi razlog za
sporne odločitve. Tako je ena od fakultet "ne neuradne Nove univerze" vabila k
vpisu na redni študij (s koncesijo) tudi zaposlene. "Toda ali verjamete, da ti
zaposleni študirajo kot običajni redni študenti?"
Za 1. november bi najraje prižgala še svečko v "spomin na nekdanje akademske
ideale. kajti ti so ogroženi še veliko bolj od domnevno oskrunjenih prostorov"
mariborske kmetijske fakultete, v katere je brez vabila vstopil kriminalist.
Iskal je profesorja, ki je zaradi akreditacije Nove univerze odstopil kot
predsednik senata za akreditacijo.
Podpora vseživljenskega učenja z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo
- 30. oktober 2008
"The use of ICT to support innovation and lifelong
learning for all - A report on progress" - glej PDF dokument na
strani <http://www.europarl.europa.eu/registre/docs_autres_institutions/commission_europeenne/sec/2008/2629/COM_SEC(2008)2629_EN.pdf
Poklicno izobraževanje
in trg dela ter poklici v
izobraževanju odraslih v
Evropi - publikacija EU
- 28. oktober 2008
Na straneh Evropske unije s
področja izobraževanja in
usposabljanja sta objavljeni
dve novi študiji: "Beyond
the Maastricht Communiqué :
developments in the opening
up of VET pathways and the
role of VET in labour market
integration" in "Adult
Learning Professions in
Europe".
Glej <http://ec.europa.eu/education/more-information/moreinformation139_en.htm>
Učenje ali izobraževanje za
odrasle? Janko Muršak, Šolski razgledi,
18.10.2008
O izobraževanju odraslih se veliko govori v evropski
in domači politiki, vendar ... Zakon o izobraževanju
odraslih in Nacionalni program izobraževanja
odraslih obljubljata javno mrežo za izobraževanje,
ki ne bo vezano na potrebe delodajalcev. A
Ljudske univerze, katerih ustanovitelj je pogosto
občina, nimajo dobre in poceni ponudbe. Univerza za
tretje življenjsko obdobje je odvisna od vneme
posameznikov, prispevkov upokojencev in osebne
naklonjenosti nosilcev oblasti v občinah.
Premožnejši in bolj osveščeni odrasli se vključujejo
v izobraževanje, finančno šibkejši pa so prepuščeni
delodajalcem, ki podpirajo izobraževanje za njihove
spretne potrebe. S pomočjo javnih sredstev se
pripravljajo na preverjanje nacionalnih poklicnih
kvalifikacij. Obstajajo še evropski programi za
demokratično državljanstvo. Neorganizirano in
brez dostopa do javnih sredstev pa ostaja učenje za
kakovost življenja, osebni razvoj in učenje zaradi
lastnega interesa.
Bo prihajajoča vlada podprla tisto učenje odraslih,
ki ni vezano na potrebe dela in ga organizirala v
javno mreži, ki bo del sistema izobraževanja?
Akcijski
načrt za
Izobraževanje
odraslih v
EU - 9.
oktober 2008
V Uradnem listu
EU št. C 257 z
dne 9. oktobra
2008 je med
drugim
objavljeno
"Mnenje Odbora
regij – Akcijski
načrt za
izobraževanje
odraslih – Za
učenje je vedno
pravi čas" -
glej <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:257:SOM:SL:HTML>
Internet - svetovni splet spreminja naš um.
Polet (Delo), 29.10.2008
Ameriški raziskovalci so odkrili, da množična uporaba spleta vpliva na miselne
vzorce uporabnikov. Izboljšajo se jim sposobnosti bliskovitega sprejemanja
odločitev in filtriranja večje količine informacij, zmanjšuje pa sposobnost
razbiranja obrazne mimike. Pri uporabi spleta je možganska dejavnost nekoliko
višja kot pri branju knjig. Mladostniki, ki so spletu izpostavljeni "od rojstva"
so bolj zmožni hitremu prilagajanju in vsrkavanju različnih novih vsebin.
Nekateri pa opozarjajo, da vstopamo v t.i. avtistično dobo, kjer ne bo prostora
za poglobljena čustva in abstraktno razmišljanje. "Zelo puščobno, zelo plitko".
Je vseživljensko učenje pravica?
Konferenca LLinE.
Lifelong learning as a right? European perspectives. LLinE Conference -
22. oktober 2008
Mednarodna konferenca "Lifelong learning as a right? European perspectives (11th
International LLinE Conference)" bo od 19. do 31. januarja 2009.
Več: <http://www.lline.fi>
Razpis
programa EU
Vseživljenjsko
učenje za leto
2009 - 13.
oktober 2008
Objavljen je
Razpis programa
Vseživljenjsko
učenje za leto
2009. Več:
na spletni
strani Evropske
komisije <http://ec.europa.eu/education/llp/doc848_en.htm>
Rezultat razpisa za sofinanciranje izobraževanja
odraslih - 1. oktober 2008
Ministrstvo za šolstvo in šport objavlja "Rezultat javnega razpisa za
sofinanciranje izobraževanja odraslih v letu 2008" - glej <http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=907>
Razpis za priznanja ACS za leto 2008 - 24. september 2008
Andragoški centra Slovenije podeljuje priznanja za izjemne dosežke pri učenju
odraslih. Vsako leto podeli največ 15 priznanj:
posameznikom/posameznicam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja;
skupinam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja;
posameznikom/posameznicam, skupinam, ustanovam, podjetjem in lokalnim skupnostim
za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Razpis
za priznanja je odprt od 15. septembra do 14. oktobra 2008. Besedilo
razpisa: <http://tvu.acs.si/zarisce/index.php?nid=10&id=147>
Razpis za direktorja
Andragoškega centra Slovenije
- 26. september 2008
Svet ACS RS razpisuje delovne mesto
direktorja/direktorice. Glej <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=124>h