ISKANJE/SEARCH:  
Poiščete na ekranu  zgoraj "Searh options" in Najdi (na tej strani) / Find (on this page)  ter  vtipkate značilno besedo, avtorja ali številko. 

Prva stran

Študenti, diplomanti

 Splošno, študentske organizacije

Zgod(b)ovina, študentska gibanja, ... 1968 ... 

Izbira študija in poklica, vpis, začetek študija, kariera, zaposlovanje

Stanovanje, domovi, prehrana, zdravje

Študentski servisi, štipendije, posojila, šolnine

Študij, dosežki študentov in diplomantov

Kultura, šport, obveščanje, prosti čas, prostovoljno delo

Analize, posebni problemi, enake možnosti, študentske družine

Evropa, študij v tujini, tuji študenti

Splošno, študentske organizacije

• Spletne strani Študentskega sveta UL

• Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU)  http://www.sou-lj.si/

• Študentska organizacija Slovenije (ŠOS)  http://www.studentska-org.si/

• Študentske organizacije v Mariboru

• ESIB The National Unions of Student in Europa - Zveza študentskih organizacij Evrope

•  Prenovljene spletne strani Študentskega sveta UL

• Spremembe in dopolnitve Študentske ustave  Študentske organizacije Slovenije (ŠOS)
   <http://objave.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200556&dhid=76747>
   
• ESIB - ESU - Evropska zveza študentskih organizacij
  ESU - The European Students' Union  http://www.esib.org/index.php?option=com_content&task=section&id=4&Itemid=241
  ESU is the umbrella organisation of 47 national unions of students from 36 countries.
  Bologna With Student Eyes 2007
   

• Predsedniški kandidat Darko Krajnc. Intervju. Revija študent, september 2007
  D.Krajnc je bil prvi predsednik ŠOS, zdaj vodi SMS - Stranko mladih Slovenije, je pred zagovorom magisterija iz sociologije. Med drugim je odgovoril na  vprašanje o študentskih servisih in bolonjski reformi. Pravi, da povprečni diplomant čaka na zaposlitev 9-10 mesecev. Z delom preko ŠS si študenti "pridobijo vsaj nekaj delovnih izkušenj in si izboljšajo proračun". So poceni delovna sila, slabo zavarovani z malo pravic.  Kljub temu morajo servisi ostati, "vsaj dokler država ne poskrbi za kakšne drugačne oblike reševanja vprašanja zaslužka in izkušenj za študente". Bolonjski proces je v osnovi dobra stvar, "omogoča več mobilnosti, vendar je v Sloveniji problem pri njegovi implementaciji". Nasprotuje "izenačevanju starih univerzitetnih nazivov z novimi (bolonjskimi)" in je "absolutno proti uvedbi šolnin".
  Študentom, ki želijo delati politično kariero svetuje, naj poskusijo na  lokali ali študentski ravni, če jih razočaranja ne bodo odvrnila pa še naprej. Študentska populacija bi se morala "bolj politično aktivirati z večjo udeležbo na raznih volitvah in v obliki raznih pobud, pa tudi kritik države in oblasti. naj študenti ponovno postanejo politična avandgarda in politično relevanten segment javnosti in družbe".

• "Študenti si želimo partnerski odnos z vlado".  J.K.S., Delo, nedelja, 15. julij 2007
  Pogovor s predsednikom ŠOS Tomažem Frelihom. Pravi, da je osnutek visokošolskega zakona drastično spremenil pogled študentov na resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva. Študenti bodo vztrajali, da se visokošolski zakon "na novo, predvsem pa dobro pripravi".
   

• Novi generalni sekretar Študentske organizacije Slovenije že s pogodbo. mz, Dnevnik, sreda, 18. julij 2007
  ŠOS je podpisala pogodbo z Alešem Bržanom, novim generalnim sekretarjem ŠOS. Njegov predhodnik, Andrj Rant zanika očitke o nepravilnostih. Skupščina ŠOS pred nedavnim ni potrdila finančnega poročila za prejšnje leto.  A.Bržan  ima bruto plačo 3100 evrov, kar je nižje od plače generalnih sekretarjev študentskih organizacij univerz (ŠOU), ki imajo okoli 5200 evrov bruto. Honorarji študentskih funkcionarjev (ŠOS in ŠOU), ki se dejansko pogajajo z vlado o študentskih vprašanjih, so manjši, okoli 600 evrov mesečno.

  Notranji nadzor nad delovanjem študentskih klubov. M.Z., Dnevnik, 25.7.2007
  Kamal I.Shaker, predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije ŠKIS je povedal, da več klubov ni oddalo letnih poročil (za 2005, 2006) nadzorni komisiji ŠOS. A.Jovanovič, predsednik nadzorne komisije je predlagal, da se tem kubom zamrzne sredstva, a zaradi nesklepčnosti izvršnega organa ŠKISa o tem niso razpravljali. V Klubu študentov Slovenska Bistrica sumijo bivšega predsednika D.Kocipra, da naj bi leta 2001 odtujil 53.400 evrov, zato poteka preiskava.

   

• Nepravilnosti v študentski organizaciji. M.Z., Dnevnik, petek, 13. julij 2007
  Na skupščini ŠOS 3.7.2007 niso potrdili finančnega poročila in poročila nadzorne komisije. Ta je opozorila, da nekateri študentski klubi niso oddali letnih poročil, oz. je datum nekaterih poročil sumljiv. Predlaga zamrznitev sredstev osmim klubom in zunanjo revizijo nekaterih. V letu 2006 je iz koncesijskih dajatev (študentskih servisov, B.M.) ŠOS prejela 15,1 milijonov evrov, ki jih razdelila za svoje delovanje in  članicam, študentskim organizacijam v Ljubljani, Mariboru in kopru, ter Zvezi študentskih klubov ŠKIS.
   

• Umazana predvolilna študentska kampanija. M.Z., Dnevnik, sobota, 14. julij 2007
  Pred volitvami v Študentsko organizacijo UM (ŠOUM) anonimka opozarja na nesmotrno porabo denarja in politične povezave direktorja ŠOUMa Draga Žura z mariborskim županom. D-Žura  opravlja že tretji mandat, poleg predsednika je aktiven še v 8 pravnih osebah, ki jih je ustanovila ŠOUM. Predstvaniki ŠOUM očitke zavračajo in dodajajo, da so v predsedstvu ŠOUM študenti s statusom, povprečna starost pa je 25,8 let.
  Način poslovanja  študentskih organizacij. Radio Maribor, sreda, 18. julij 2007
  Andrej Krček, predsednik ŠOUM  odgovarja na očitke t.i. študentske iniciative o milijonskih vsotah, ki jih obrača ŠOUM in visoki plači direktorja ŠOUM.
   

• Svet Vlade RS za študentska vprašanja - člani - 20. 7. 2007
  Vlada RS je 19. 7. 2007 sprejela sklep o razrešitvi člana Sveta Vlade RS za študentska vprašanja Marka Pukšiča in namesto njega imenovala Alena Vidonjo. Prav tako je sprejela sklep o razrešitvi članice sveta Saše Albreht ter namesto nje imenovala Tomaža Freliha. Z mesta članice je razrešila še Ingrid Mastnak ter namesto nje imenovala Zorka Škvora.

• Predsednik Sveta Vlade RS za študentska vprašanja še naprej Milan Zver- 5. 7.2007
  Vlada RS je 4. julija 207 imenovala za predsednika Sveta Vlade RS za študentska vprašanja dr. Milana Zvera, ministra za šolstvo in šport, ki mu je mandat potekel 1. julija 2007. Imenovan je za dobo enega leta.
  Zver in ŠOS "prebrodili" sejo sveta za študentska vprašanja. STA, splet, četrtek, 5. julij 2007
  Na svetu vlade za študentska vprašanja so se dogovorili o pravilniku subvencionirane prehrane, ki bod socialno ogroženim omogočil več bonov in o organiziranju študentske konvencije med predsedovanjem EU. Po razpravi o predlogu resolucije o nacionalnem programu, ki je po mnenju ŠOS "potrebna popravkov s strani vseh visokošolskih partnerjev" so bili študenti zadovoljni z zagotovilom predsednika sveta M.Zvera, da bodo vključeni v pripravo izhodišč za visokošolski zakon.

   

• Tomaž Frelih je zamenjal Albrehtovo. Novo vodstvo ŠOS.. M.H. Delo,  četrtek, 5. julij 2007
  T.Frelih (23), študent FRI UL je bil izvoljen za predsednika Študentske organizacije Slovenije na skupščini ŠOS. Zavzemal se bo za pravice študentov, dostopen in brezplačen študij in dober socialni položaj študentov ter oblikovanje nacionalne strategije skupaj z vlado in visokošolskimi zavodi. Izvolili so tudi generalnega sekretarja ŠOS Aleša Bržana.

• "V paketu  so zapakirane šolnine". K.K., Večer, ponedeljek, 9. julij 2007
  Pogovor s Tomažom Frelihom, ki  je prevzel vodstvo Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) v turbolentnem času priprave resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva in novega visokošolsko-raziskovalnega zakona. Pravi, da ne gre le za resolucijo in zakon, ampak tudi za širši problem privatizacije (šolstva) javnega dobra in za izključevanje visokošolskih partnerjev. Meni, da "so v paketu sprememb zapakirane šolnine, omejevanje ponavljanja in predpisa ter negotovost pri zagotavljanju enakih pravic študentov na zasebnih visokošolskih institucijah". Pri resoluciji se je ŠOS  z MVZT res uskladila v določenih točkah, vendar so bile iz nje  "izvzete številne ključne točke in ŠOS se ni nikoli odpovedala pravici do "amandmiranja" resolucije skozi parlamentarno proceduro". Poleg tega "ministrstvo ni omogočalo, da bi vsi visokošolski partnerji sedli za skupno mizo, izmenjali poglede in z iskanjem konsenza izboljšali tako pomemben dokument". Osnutek predloga zakona je opozoril na nujnost razprave in urejanja aktualnih problemov, ki se jih resolucija ne dotika.
  Na vprašanje o stilu vodenja ŠOS - po M.Ulčarju, ki je študente popeljal na ulice in bolj umirjene S.Abreht – odgovarja T.Frelih , da je stil odvisen od aktualnih razmer. Pomemben je dialog, če vodi do konsenza, vendar so "v določenem obdobju potrebni veliki miselni in fizični premiki, da se sliši glas študentov".  Upa, da se ta »že danes sliši dovolj daleč in dovolj jasno".
  ŠOS je zadovoljna s sprejetim Zakonom o štipendiranju, ki bo prinesel nove štipendije, zaradi povečanega cenzusa in regijskih štipendijskih shem, v katerih se povezujejo podjetja. Vendar štipendije ne bodo omogočale kritja vseh stroškov študija in študenti bodo še vedno posegali po alternativnem viru prihodkov.
  Na vprašanje o fiktivnih študentih pravi, da se ŠOS zavzema za zmanjšanje obsega fiktivnih vpisov in za konkretne omejitve. Ti študenti so za državo večkrat razlog za poseganje v študentske pravice, "namesto, da bi se celostno lotili tega področja". (B.M.)

 
• Predsednica ŠOSa odšla v Aneriko, P.P., Mladina,  sobota, 9. junij 2007
  Saša Albreht, predsednica ŠOSA je 18.4.2007 odšla na izmenjavo v ZDA. Mandat ji poteče 28.6.2007 in v predsedstvu ŠOSa se pogovarjajo o novem predsedniku. Avtor meni, da je ŠOS pod njenim vodstvom "izgubil kompas, pozabil na kritiko šolske oblasti in njenih reform".
   
Izmuzljivi ministrovi odgovori.  N.M., Mladina, sobota, 14. julij 2007
D.Mate, notranji minister je v DZ odgovoril na poslansko vprašanje  o  policijski obravnavi študentov, ki so 22.5.2007 prostore avle MVZT prelepili s parolami in prebrali izjavo ministru J.Zupanu.  Dejal je, da so bili denarno kaznovani zaradi kršenje  javnega reda in miru "in ne zaradi vsebine plakatov". Policisti so v obrazložitvi prekrška sicer navajali, da so protestniki polepili avlo z lepaki protivladne vsebine, vendar same vsebine niso presojali.
 
• Policija zaradi poročanja o študentskem shodu obiskala radio. nk, Dnevnik, četrtek, 7. junij 2007
  M.Urbančič, urednik  Radia Salamon je povedal, da je pri njih uniformiran policist ugotavljal, ali so v oglasnih poročilih pozivali k shodu Avtonomne tribuna, skupine študentov, na protestni shod 24.5.2007 na Gregorčičevi v Ljubljani. Ker shod ni bil prijavljen, je policijska uprava zbirala dokaze, potrebne za odločitev o morebitnem prekršku.
  ŠOS: Od kdaj ima legitimno izražanje mnenj svojo ceno?, K.K. Večer, četrtek, 14. junij 2007
  Študentom, predstavnikom Avtonomne tribune, ki so 22.5.2007 v prostorih MVZT protestirali zoper spremembe visokošolske zakonodaje, je policija poslala plačilne naloge (250 evrov) zaradi kršitve javnega reda in miru in kršenja zakona o javnih zbiranjih.  ŠOS ob tem opozarja, da je v Sloveniji z ustavo zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja.
• Janša kot Tito leta 48? Vlado Miheljak, Dnevnik, 20.6.2007
  Kolumnist navaja na začetku utemeljitev kazni (250 evrov) udeležencem "protestnega shoda študentom"  zaradi kršenja zakona o javnem redu in miru, ki so vstopili "v avlo Ministrstva za visoko šolstvo, kjer so varnostnika stisnili v kot, ga tam zadrževali, v tem času pa polepili celotno avlo s protivladno vsebino in prebirali peticijo za ministra Zupana".  Meni, da  posnemanje zgodovinskih likov, "ki so poskušali poraze reševati tako, da so odpirali nove in nove fronte" (na primer "čisto iracionalen spopad s študenti") ne obetajo dobrega zaključka. "kateri politik pa je doslej dobil vojno s študenti? Ni je mogoče dobiti, ker v njihovi igri ni večjih tveganj; nimajo česa zgubiti. Zdi se, da Janša (Janševa vlada, njegov represivni aparat) dobesedno vabi študente na ulice, v konflikt. Tako z obetom visokošolskih reform, kot s sankcioniranjem njihovih protestov", s kaznovanjem skupine, ki je vstopila v predprostor ministrstva, lepila protivladne plakate in prebirala peticijo.
   
• Slovenija še ni dovolj sproščena.  M.R., S.T., Dnevnik, sreda, 13. junij 2007
  Na tribuni  v Cankarjevem domu 12.6.2007 je J. Kos menil, da je potrebna večja sproščenost v visokem šolstvu. Pred začetkom tribune je skupina študentov Avtonomne tribune študentov opozorila na avtoritarne poteze vlade in članov Zbora za republiko, ki poskušajo "na silo "sprostiti" študente". Simbolično položnico za plačilo šolnine je vzel tudi minister J.Zupan (Op. B.M_: Fotografija, na njej letak: "Jambrek, Jerovšek & Trpin - žepe si polnite kje drugje!"). Med publiko je bilo slišati: "Študentom gre predobro" in še hujše besede.
  Študenti opozarjajo na "sprostitev na silo",Radio Hit, četrtek, 14. junij 2007
  Na javni tribuni  v Cankarjevem domu so udeleženci javne tribune "Zbora za republiko" ocenjevali, da Slovenija še ni dovolj sproščena na področju gospodarstva, medijev in visokega šolstva.  Tribuno je spremljala akcija skupine "Avtonomna tribuna študentov", katere član je dejal, da "njihovo sproščanje temelji na podrejanju, "hočejo podrediti javne univerze /.../ kapitalu, kar pomeni konec javnega šolstva, ki je dostopno za vse".  (B.M.)
   
• ŠOVA. Študentsko obveščevalno-varnostna avtonomija. ur. Žiga Brdnik,  brezplačna publikacija, pripravili: ŠOS, klin, Društvo študentov novinarstva in Avtonomna tribune ( junij 2007) www.studentska-org.si , www.fejs.si, avtonomnatribuna.blogspot.com
  Vsebina (članki, dokumenti in grafična oprema): Uvodnik. Deklaracija visokošolskih in raziskovalnih partnerjev (25.5.2007), G.Lukić: Študent v deželi neoliberalnih sanj leta 2007(NORO! DO 50% POPUST NA ZASEBNI UNIVERZI APLIKATIVNI ŠTUDIJ!. V.Perovšek: Vladni klin v visoko šolstvo ali zakaj potrebujemo regulacijo? PRIVATIZACIJA SEGREGACIJA. ŠTUDIRAM TOREJ PLAČUJEM. Aktivnosti ŠOS na področju visokega šolstva. ZNANJE/ črtna koda/234548763400*. S.Brus: Vrednotenje donosov visokošolskega izobraževanja. Odbor ŠOS za visoko šolstvo: Kako Študentska organizacija Slovenije ocenjuje pogled MVZT na visoko šolstvo. Še manj štipendij za študente. ŠolNiNE. S.Brus: Bolonjski proces - od ideje do realnosti. G.Lukič: Slovenija jutri: pogled iz svetilnika.  UNIVERZA D.O.O. AVTONOMNA UNIVERZA. B.Smajla, A.Gorenc (Klin): Še en brezvezen petek trinajsti. SOČA REAGGE RIVERSPLASH, 4.-8.7.2007. Roman Bobnič in J.Jerič (pogovor): Zasedba fakultet se mi zdi pametnejši način zaustavljanja reform kot demonstracije. J.Konečnik, S.Zoltan (Klin): Študentska vrelišča skozi zgodovino in v sedanjosti. Anketa: Kaj meniš o reformah slovenskega visokega šolstva, ki jih načrtuje slovenska vlada. VEM ZAKAJ NLB SKUPINA. Izvleček iz "Deklaracije slovenskih sindikatov, zbranih na protestnem zborovanju proti privatizaciji javnega zdravstva in šolstva ter drugih storitev splošnega pomena, Ljubljana 15.3.2007. Nastavki za principe ter načela organiziranja in delovanje avtonomne tribune. Izjava Avtonomne tribune za avtonomijo univerze. Nujno nepopolna kronologija dogajanja Avtonomne tribune.  AVTONOMNA TRIBUNA PROTI ŠOLNINAM. Avtonomna tribuna na FDV 23.5.2007. ZA AVTONOMIJO ŠTUDIJA, ZA ŠTUDIJ AVTONOMIJE! Zahteva Avtonomne tribune po umiku Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti (29.5.2007)MI ŠTUDIRAMO, ELITA PROFITIRA!. Obor študentov humanistike Koper: Avtonomija univerze: zahtevamo jo zdaj!  IZOBRAŽEVANJE ZA ŽIVLJENJE ALI DRESURA ZA TRG? Borba za znanje - študentski protest v Beogradu. Grčija v plamenih - radikalni boj študentov proti neoliberalni reformam. Mehiške turbolence - učitelji prvi na cesti, študentje drugi.    * "/.../ ko bo vse naprodaj /.../ se ima namreč na slovenske univerze ter slovenske diplome nalepiti črtna koda."
  (Fotografije: Tribune na FF in FDV; "gledališka predstava MONOPOLI", Gregorčičeva, Ljubljana,  - "reflektiran odziv na nenasitno željo oblasti, da si podredi posamezne družbene sfere; ne le medijev, temveč tudi univerzo in zdravstvo"; R.Bobnič; NLB; protesti v Parizu "WE SHALL NEVER SURRENDER".  (B.M.)

• Študentski upor. P.P. Mladina,  sobota, 2. junij 2007
  Avtonomna tribuna študentov je nastala zaradi pomanjkanja politične, strokovne in uradne študentske kritike visokošolskih reform. Parola te skupine, sestavljene večinoma iz študentov FF in FDV je: "Študij je pravica, o pravicah se ne pogajamo!" Po  borno obiskani  "zasedbi FF" 21.5.2005, kjer so sprejeli "Izjavo Avtonomne tribune" so se 22.5.2007 napotili na podobno posvetovanje na FDV, se med potjo ustavili "na ministrstvu za visoko šolstvo, s svojimi slogani polepili njihovo avlo in simbolično prebrali izjavo". Ko so se odpravili naprej, jih je prestregla in za pol ure zadržala policija.  31.5.2007 so imeli "avtonomno sejo" pred stavbo vlade, kjer so vzklikali "Zupan, Zupan, Zupan, adijo!".(Fotografija).
  Študentska organizacija Slovenije zavrnila Janšev poziv in grožnjo. Morel, splet www.morel.si
  ŠOS je na svoj poziv, naj jih vladin Strateški svet za kulturo, izobraževanje in znanost povabi na sejo 24.5.2007 od  kabineta predsednika vlade  dobila obrazložitev, da na omenjenem svetu ne potekajo "konkretna usklajevanja gradiv, ki so v izključni pristojnosti resornih ministrstev". V zvezi z "incidentom" na MVZT in "govorom ulice" je v obrazložitvi zapisano, da kabinet predsednika "upa in pričakuje, da se bo ŠOS distancirala od tovrstnega komuniciranja".
  ŠOS se v svoji izjavi sklicuje na ustavno zagotovljeno svobodo izražanja in javnega nastopanja in meni, da se družbeno kritično razmišljanje lahko izraža na več demokratičnih načinov. "Samoiniciativno organiziranje študentov kaže na to, da se tudi študentska populacija zaveda aktualnih družbeno političnih problemov in nanje opozarja". ŠOS je organizacija vseh študentov in ne pristaja na delitev na "dobre" in "slabe" študente. ŠOS podpira akcije usmerjene k vzpodbujanju dialoga. Vlada iz dogodkov ni razbrala želje "po vzpostavitvi demokratičnega dialoga, ki bi vključeval vse partnerje".
  Kabinet ministra: Izjava ŠOS je zavajujoča. STA, splet, ponedeljek, 4. junij 2007
  Aleksander Zorn, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ni obsodil kritičnega razmišljanja in samoorganiziranja študentov, ampak incident na MVZT, ko je skupina študentov preprečila opravljanje nalog varnostnika "z namenom, da bi predali pismo v zvezi z napovedanimi spremembami na področju visokega šolstva, pojasnjujejo v kabinetu. Vlada ni ločevala študente na dobre in slabe, pričakuje, da bodo študenti svoje poglede predstavili na ministrstvu za visoko šolstvo ter na svetu vlade za študentska vprašanja.  Tudi člani Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost so "obsodili nasilni dialog ulice, pozvali k umiritvi strasti in nadaljnji vsebinski razpravi vseh partnerjev".

• Študentje protestirali. urš, Dnevnik, petek, 25. maj 2007
  Pred poslopjem vlade je 60 študentov iz gibanja Avtonomna tribuna z glasovanjem "odstavilo" ministra J.Zupana. Trdijo, da poskuša univerzam odvzeti avtonomijo in jih podrediti tržni logiki, nasprotujejo tudi uvajanju šolnin in zahtevajo, da se "zakon v celoti ovrže".
  Protesti študentov zoper reforme. POP TV,  petek, 25. maj 2007
  80 članov Avtonomne tribune študentov (AT) je zaprlo Gregorčičevo ulico pred vrati vlade. Študentka U.C. je dejala, da si "hočejo prilastiti vse, od medijev do šolstva, tudi zdravstvo naj bi šlo v privatne roke". Glede dogodka na MVZT 22.5. je M.S. (AT) dejal, da se iz posnetkov, dostopnih na internetu, vidi, da varnostnika ministrstva študenti niso zadrževali, res pa niso upoštevali njegovih navodil, saj je avla javen prostor. Po zaključku "avtonomne seje" so hoteli policisti študente zaustaviti in popisati, a so se študentje mirno obrnili in odšli proti središču mesta.
   
• Incident med policijo in študenti. POP TV,  sreda, 23. maj 2007
  50 študentov FF UL je 22.5.2007 v parku blizu železniške postaje v Ljubljani zaustavila policija in jih zadržala skoraj eno uro. Z avtonomne tribune na FF, ki so jo ustanovili kot protest priti reformam visokega šolstva, so se namreč napotili na FDV UL (za Bežigradom, BM), kjer je bila javna tribuna o problemih visokega šolstva.  "In želimo predvsem, da nas kdo posluša", pravi študentka. Novinarka dodaja, da naj bi o protestih razmišljali celo nekateri profesorji.
  Posnetek na: http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070522_3098158_60018459.php
• Študentski gradbeniški projekt FGG. Radio Slovenija 2,  petek, 13. april 2007
  Na Bledu je evropsko srečanje študentov gradbeništva, ki ga organizirajo študenti FGG UL.

• Študenti tiho protestirali, svetniki šli tiho mimo njih. Š.Ž. Delo, 7.4.2007
  V Škofji Loki so študenti pred vhod v občinsko stavbo položili protestni napis "Škofjeloška mladina - Zavod 0". V občinski proračun namreč niso uvrstili sofinaciranja študentskih projektov, med katerimi je 200 prireditev, ki jih pripravi MKS "Rdeča Ostriga".  
• Mesec sociale in zdravstva. Radio Slovenija 2, četrtek, 5. april 2007
  Pogovor o aktivnostih v tedni ŠOUL v aprilu.

• Dnevi tehnike in naravoslovja. Radio Slovenija 2, četrtek, 5. april 2007
  BEST-ovi dnevi tehnike in naravoslovja. Radio Odmev,
  Na FGG; FS in FE UL se končuje srečanje študentov.
  • Odstiranje (še) neznanega. BEST dnevi tehnike in naravoslovja. J.Z. Delo,  ponedeljek, 2. april 2007
    Srečanje evropskih študentov tehnologije v Ljubljani, s prireditvami na FE, FS in FGG UL.
   
• ŠOUP je organizirala sklop predavanj z naslovom Človekoljub. Radio Ognjišče, torek, 27. marec 2007
  Študdentska organizacija UP je pripravila predavanja o človekovih pravicah, in opozorila na nestrpnost.

• ŠOS: prenova visokega šolstva je nujna. Radio Hit, 13.3.2007 sreda, 14. marec 2007
  S.Albreht, ŠOS: Vseskozi smo opozarjali na "nepregledno in negotovo situacijo na področju visokega šolstva ter k sistemski ureditvi visokošolskega prostora na način, ki bo vključeval vse akterje". Sistem zagotavljanja kakovosti je "nujen za razvoj visokega šolstva, ravno tako iz strani informiranosti študentov, ki predvsem v poplavi novih študijskih programov bi morali imeti zanesljive informacije o kakovosti študijskih programov".
  
   
• Študentje gradbeništva organizirali Interces. TV Slovenija 1, petek, 30. marec 200
  Mednarodno srečanje študentov v Ljubljani.

• Pogovor s predsednico ŠOS. Radio Slovenija 2. petek, 16. marec 2007
  S.Albreht je zadovoljna z urejanjem študentskih bonov in zakonom o štipendiranju. Potrebnih bo še nekaj študentskih domov, predvsem na UP.
   

• Zamenjava v predsedstvu ŠOS. STA, splet, četrtek, 22. marec 2007
  Nova člana predsedstva ŠOS sta A.Krček, predsednik ŠOUM in A.Černigoj, doslej predsednik Dijaške organizacije Slovenije, ki je stalni projekt ŠOS-a.

 

• ŠOUM ima novega predsednika. Radio Slovenija, četrtek, 15. marec 2007
  Andrej Kerček je novi predsednik študentske organizacija UM. Pričakuje javno obravnavo zakona o visokem šosltvu, da študentje ne bi izgubili pravic in fa bi bil študij kakovostno naravnan. R.Pritržnik, dosedanji predsednik zavrača šolstvo kot tržno blago in šolnine in je ponosen na zakon o štipendijah.
  Bodoči predsednik na čelu ŠOUM. Delo, četrtek, 15. marec 2007
  A.Krčka, ki končuje študij na PeF UM, skrbi prevelika liberalizacija visokega šolstva in njegove odvisnosti od trga. Z zasebnimi zavodi je težava zaradi tega, "ker nimamo sistema zagotavljanja kakovosti. Nihče ne nadzoruje, kako se programi izvajajo. /.../ Če bo visoko šolstvo prepuščeno zgolj trgu, bo to katastrofa".

   

• Prireditve ŠOUM. Radio Slovenija 2, Študentski val, petek, 30. marec 2007
  Pogovor o projektu mariborske ŠOUM Seksoslovje.
  Predavanja o seksoslovju za mariborske študente. Dnevnik, sreda, 28. marec 2007
  ŠOUM organizira izobraževanje o pomenu medsebojnih odnosov.
   

• Študentje čistijo sneg invalidom in ostarelim občanom. Radio Maribor,   sreda, 21. marec 2007
   

   
• Področje visokega šolstva postaja nepregledno in negotovo. ŠOS, sporočilo za javnost. 9.3.2007
  Študentska organizacija meni, da  nekateri ukrepi ministra Zupana, npr. na področju vpisa odpirajo vrata zasebnemu visokemu šolstvu. Poudarja, da je nujen sistem zagotavljanja kakovosti, sicer lahko pride do poplave slabih študijskih programov. Bodoči študenti in delodajalci morajo imeti informacije o kakovosti programov.
  Daljši povzetek sporočila je objavljen v: "Zupan dobil od zasebnih visokošolskih zavodov bogato podkupnino?", Morel, splet,  petek, 09. marec 2007

• Novi člani Sveta RS za študentska vprašanja - 23. 2. 2007
  Vlada RS je na seji 22. februarja 2007 razrešila dosedanja predstavnika Študentske organizacije Slovenije v Svetu RS za študentska vprašanja Boruta Kozana in Janeza Tonkljija. Namesto njiju je do izteka mandata  razrešenih imenovala predsednika Študentskega sveta Univerze v Ljubljani Tomaža Černeta in Kamala Izidorja Shakerja. Zamenjavo članov Sveta je predlagala Študentska organizacija Slovenije.

  9. seja Sveta Vlade RS za študentska vprašanja - 20. 2. 2007
  V torek 20. februarja 2007, ob 11.30. uri, bo 9. seja Sveta Vlade RS za študentska vprašanja, ki ji predseduje minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Seja bo potekala v prostorih vladne palače, na Gregorčičevi 20 v Ljubljani, v sejni sobi 109. Udeleženci bodo obravnavali:* zakon o subvencioniranju študentske prehrane,* vključevanje študentov v delo Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije,* predlog pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. 

   
• ŠOU enigma ali le brezbrižnost študentov? Družina, 4.2.2007 četrtek, 01. februar 2007
  Pogovor z D.Božičem, študentskim ministrom za zdravstvo in socialo ŠOUL.  Glede na izkušnje z volitvami meni, da študenti niso tako pasivni, kot si mnogi predstavljajo. Misli, da se "študentje kot bodoči intelektualci in tvorci prihodnosti države moramo zanimati za skupni prostor, tako študentski kot širši, moramo se opredeljevati in sprejemati odgovornost za svoja dejanja".
  ... študentski politiki. J.Š. Družina, 4.2.2007
  Pogovor z L.Pufek (20, FDV), J.Jančarjem (23, FGG) in Ž.Mohorčičem (23, TeoF).
   

• Mednarodni kongres študentov. mar, Večer, ponedeljek, 12. marec 2007
  V Ljubljani je kongres evropske organizacije PRIME študentov PR in komuniciranja na temo motivacije, grajenja skupin in socialnega mreženja.
  Informacije: www.get-into-the-net.com

• Študenti hočejo pomagati ogroženim. pi, Dnevnik, ponedeljek, 12. marec 2007
  T.Stritar, predsednik študentske organizacije na FSD UL pojasnjuje ozadje akcije "Študenti za lačne", s katero so pomagali brezdomcem.

• Zbiranje spalnih vreč za brezdomce in igrač za otroke. M.H. Delo, nedelja, 04. februar 2007
  Akcije študentov na fakultetah. Študenti so dejavni v študentskih svetih fakultet in v društvih, premalo pa v obštudijskih dejavnostih. Dobrodelne akcije, zabavne prireditve, filmski večeri... Pogovor s predstvaniki FF in FDV UL.

• Med najrevnejšimi v Evropi. Primorske novice, torek, 30. januar 2007
  Pogovor s S.Albreht, absolventko Turistice in predsednico ŠOS o njenem polletnem delu. Napor usmerja v ohranjanje študentskih pravic, tudi v dialogu z vlado. Najbolj se zatika pri socialnem položaju študentov in reformi visokega šolstva.

• Študentska pravna pomoč. TK, Primorske novice, torek, 23. januar 2007
  Primorsko svetovalno središče PRIMSS je na sedežu ŠOUP pripravilo pravni dan, ko bo na voljo brezplačna prava pomoč za študente. Za naprej se bo lahko študent za pogovor s strokovnjakom najavil vnaprej na PRIMSS.
   
• Študenti v Martinj vrhu. Radio Sora,  sreda, 31. januar 2007
  BF UL je pripravila natečaj, v katerem so študenti pripravili razvojni načrt vasi.
   
• Predstava študentov AGRFT v Drami. Radio Kaos, torek, 30. januar 2007
  Študenti 4.letnika dramske igre AGRFT UL so imeli nastop v ljubljanski Drami.  
• Z zabavo proti predsodkom in stereotipom. Študent, ponedeljek, 22. januar 2007
  Na FSD UL so študenti pripravili zabavo za otroke iz azila, romske otroke in otroke profesorjev fakultete.
   
• InterCES - prvo evropsko srečanje  študentov gradbeništva. Gradbenik,  ponedeljek, 22. januar 2007
   
• "Bestovci smo študenti z dodano vrednostjo". J.Z. Delo, 22.1.2007 nedelja, 21. januar 2007
  BEST je Združenje evropskih študentov tehnologije. Z njegovo pomočjo študenti spoznavajo tuje kulture in jezike ter nadgradijo s študijem pridobljeno znanje.
   
• Mednarodni študentski vrtiljak.  C.B., Dobro jutro. Slovenska Istra.  ponedeljek, 29. januar 2007
  O prvem mednarodnem tednu Študentske organizacije UP.

• Prvo srečanje ministrice Cotman s študenti. Radio Slovenija 1,  sobota, 13. januar 2007
  Izjave M.Cotman in S.Albreht, predsednice ŠOS. Odprrta so vprašanja študentskih družin, prehrane, zaposlovanja, sodelovanja pri pripravi novih zakonov...
  Ministrica Cotman se je sestala s predstvaniki študentov. TVS 1,
  Študenti so v 9 točkah opozorili na nerešena vprašanja. S.Albreht: Štipendiranje, prehrana, študentske družine, invalidi, zaposlovanje mladih, študentsko delo, priprava zakonodaje.
  Devet študentskih točk. kk, Večer, sobota, 13. januar 2007
  M.Cotman, ministrica, je po sestanku  s študenti dejala: "Cilje imamo enake - izboljšati položaj študentov." Zakon o štipendiranju in prehrani bo vlada obravnavala konec februarja.

   

   
• List iz dnevnika. Eva Kink. Šolski razgledi, 6.1.2006
  E.K. študentka 4.letnika razrednega pouka  predsednica študentski organizaciji PeF UL.  zadnje čase precej zamuja, vse se ji kopiči: nastopi v razredih, hospitacije, seminarske naloge, učenje, delo za gradbeno podjetje, inštrukcije, projekti, seje.  Zjutraj z avtobusom pohiti na ŠOU, ob 9 uri pride na PeF, kjer ta dan izide  knjiga z literarnimi prispevki študentov "Pedagoške buče".

• Srečanje študentskih klubov. Radio Marš, sobota, 20. januar 2007
  Vikend z zamejskimi klubi na Pohorju.

• Voščila predstavnikov najpomembnejših študentskih organizacij.  Radio Slovenija, 28.12.2006 petek, 29. december 2006
  Daljši pogovor z S.Albreht, predsednico ŠOS,  K.I.Shakerjem, ŠKIS in predsedniki študentskih organizacij posameznih univerz.

   
• V novo leto z  novim predsednikom. Štajerski tednik,  torek, 09. januar 2007
  Vodenje Kluba   ptujskih študentov je za L.Žižkom prevzel  S.Ljubec

• Novo vodstvo Študentskega sveta Univerze v Ljubljani , 7.12.2006 ,  http://www.student-info.net/ssul/ 
  Na konstitutivni seji Študentskega sveta UL 28.11.2006 je bilo izvoljeno novo vodstvo: predsednica: Urška Vrhovec, študentka FSD.
                                                                                                                                                                                    (kliknite na sliko za povečavo!)
   

Študentski svet mimo zakonov. Študentske volitve. Status, december, 2006
ŠS NTF se je 14.11.2006 konstituiral in izvolil 2 predstavnika za ŠSUL, čeprav je bilo na seji prisotnih le 9 članov (od 11 izvoljenih), kar ni večina od predvidenih 23,
navajajo avtorji članka, podpisani z "Zavedni študenti". Člana ŠS NTF sta nato sodelovala na konstitutivni seji ŠS UL 28.11.2006. Kljub zapletu  na  seji  ima  zdaj ŠS UL "v svoji sredi 2 protipravna člana".

 
• "Moj tim je sposoben in ima vizijo". Tomaž Černe, novi predsednik ŠOU v Ljubljani. Študent, december 2006.
  T.Černe (24) je absolvent FE UL. Zase pravi, da kot  tehnik misli logično in analitično, ima organizacijske in komunikacijske sposobnosti, zna poslušati in izraziti svoje mnenje. verjame v svojo ekipo, ki se bo zavzemala za "kakovosten, dostopen in brezplačen študij, za dober socialni položaj študentov", za  obštudijske dejavnosti in mednarodno sodelovanje.  Sodeluje v pogajanjih z vlado o subvencionirani prehrani, o štipendiranju in posredovanju študentskega dela v agencijah za zaposlovanje.  Če bo vlada  posegla v temeljne pravice študentov bo podprl demonstracije. Bil je predsednik ŠSUL, minister za socialo in zdravstvo ŠOU, ve kaj je politika in ne vidi se v njej; po mandatu se bo vrnil v stroko in gospodarstvo.
• Novo študentsko središče. Prednostne naloge predsedstva ŠOU v Ljubljani. M.H. Delo, sobota, 9. december 2006
  Novo vodstvo ŠOUL namerava racionalizirati poslovanje ŠOU, zgraditi študentsko središče, uvesti virtualno knjižnico za iskanje zapiskov, inkubator idej in spoznavanje EU. Spodbudili bodo  medfakultetno sodelovanje in sodelovanje z UL in Študentskim svetom UL.
   
• Izhodišča novele zakona o visokem šolstvu niso po volji študentom. M.H. Delo, petek, 22. december 2006
  S.Albreht, predsednica ŠOS, je po seznanitvi z izhodišči za nov zakon o visokem šolstvu povedala, da z nekaterimi določbami ne soglašajo. Sporna je npr. ukinitev obveznega članstva v študentski organizaciji. ŠOS je opozoril, da ni bil vključen v preoblikovanje agencije Ad Futura v štipendijski sklad in da v njem nima nobene besede.
   
• Š. Študentske demonstracije. Pregled 2006. Mladina, 22.12.2006 sobota, 23. december 2006
  Med dogodke leta 2006 je revija uvrstila dva študentska protesta v Ljubljani. "Enega so napolnili dijaki, drugega je izpraznil dež. V boju zoper štipendije (?, BM) in nedomišljeno reformo visokega šolstva ni bilo pravega zmagovalca. ker ni bilo vladnih reform, ni bilo tudi štipendij." (?)
  (Na sliki množica v dežju pred Maksimarketom, z napisi: STOP ŠOLNINE.  Zraven citat: "Mislim, da so bile napovedane reforme bolj dimna zavesa za ostale stvari, za lastninjenje državnih podjetij, za prevzem gospodarstva in drugih podsistemov", S.Hribar, 25.11.2006)
  "Študentski upor /.../ je odnesel predsednika študentske organizacije Ulčarja, ki ga je zamenjalo vladi bolj prijazno dekle". V Parizu pa so študenti skupaj s sindikati zaustavili sprejem pogodbe o zaposlitvi.
  
   
• Intervju s predsednikom ŠKIS-a. Radio študent, 19.12.2006 sreda, 20. december 2006
  Na volilni skupščini Zveze študentskih klubov, ki združuje 50 klubov širom Slovenije,  so izvolili predsednika K.I.Shakerja, študenta FOV Kranj. ŠKIS organizira Študentsko tržnico, Študentski kulturni festival (letos bo v Domžalah), smučarski pokal, nogometno prvenstvo...
   

• Je študentsko življenje res tako težko? K.F. Dobro jutro, 16.12.2006
  "Med sprehodom po parkiriščih pred študentskimi domovi posameznik začne resno dvomiti o upravičenosti pritoževanja študentov nad vedno višjimi stroški študija".
  O bivanju v študentskih domovih, bonih za prehrano in socialnim položajem  ljubljanskih študentov govorijo P.Zemljič, predsednik sveta stanovalcev ŠD, K.Preželj, direktorica ŠD in T.Černe, "minister za socialo in zdravstvo ŠOUL".
  Ob pogajanjih z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve o morebitnem zmanjšanju študentskih pravic meni avtorica, da bi s tem nekaterim otežili študij, drugim pa ne bistveno. Študentske si t.i. "lagodno življenje omogočajo predvsem z lastno prizadevnostjo in organiziranostjo".

• Počasi se končuje teden Univerze v Ljubljani. Radio Slovenija, Študentski val, 7.12.2006 petek, 8. december 2006
  Anketa z nekaterimi študentkami in študenti. Večina je  slišala za teden UL, nihče se ni udeležil prireditev. 
  Na vprašanje, kaj želijo UL v novem letu pravijo:
  
  čim več intelektualcev stare šole; čim več kritične teorije in odpadniških profesorjev; veliko novih profesorjev;
  manj prostorske stiske; obilo novih lokacij;
  čim več študentov, ki bodo doštudirali, v čim krajšem možnem času; čim bolj pridne študente;
  čim več štipendij;  veliko bonov;
  čim manj težav z uvajanjem bolonjskega sistema; da resno razmisli o bolonjski deklaraciji, za bodoče študente, humaniste ter vse ostale, ki si želijo intelektualnega in duhovnega razvoja;
  vse najlepše.
  
   
• Novi predsednik ŠOUL Tomaž Černe. M.H. Delo, petek, 8. december 2006
  Študentski zbor Študentske organizacije UL je izvolila za  za predsednika ŠOUL T.černeta, absolventa FE UL. Izvoljeni so bili ministtri: Primož Lukežič (TeoF, študijska problematika), David Božič (TeolF, sociala in zdravstvo), Miha Veršnjak (FMF, mednardono sodelovanje), Primož Kadunc FKKT, obštudijske dejavnosti) in Dominik Zupančič (EF, za študentske organizacije zavodov).

• Veliko muzike, koliko denarja. Urna postavka primerljiva s "servisno". Tadej Buzeti, Študent, november 2006
  O višini honorarjev študentskih funkcionarjev. Podatki in izjave  predsednikov ŠOU Ljubljana, Maribor in Primorske, nekaterih študentov in B.Mihevca z Uprave UL. T.Buzeti piše, da sta razmah in moč študentskih organizacij privedli do boljših zaslužkov študentskih funkcionarjev, čeprav je večina plačana toliko, kot če bi delali preko ŠS. Sprašuje pa se, kakšna je korist od njihovega dela in če ne gre morda  za plačano pot v  njihovo politično prihodnost.  B.Mihevc meni, da se za študentske funkcionarje in strokovne delavce v ŠOU porabi (pre)več denarja v primerjavi s tistim za strokovne službe univerze. Je pa v zadnjem času del teh funkcionarjev kar uspešen pri doseganju ciljev organizacije. Spomni se generacije 1970/71, v kateri so največ delali in naredili tisti, ki  so brez honorarjev "organizirali demonstracije, zasedbo FF, pisali manifeste ipd.", in od tega pridobili veliko izkušenj, npr. usposobljenost za skupinsko delo.
   
• Angela Bašo, slovenska predstavnica v izvršnem odboru ESIB. STA, splet, 1.12.2006  sobota, 2. december 2006
  A.Bašo, študentka FDV UL, je izvoljena za predstavnico ŠOSA v zvezi študentskih organizacij Evrope. Ukvarjala se je z mednarodno dejavnostjo, z organizacijo seminarjev, mobilnostjo in bolonjskim procesom.

• Ustanovna seja študentskega zbora UL. Radio center, četrtek, 23. november 2006
  Aleš Florjančič novi predsednik študentskega zbora ŠOUL. M.H., Delo,  četrtek, 23. november 2006
   
• Jernej Buzeti: Prekmurje je zlato v rudniku. I.Štefanec, Vestnik Murska Sobota. četrtek, 30. november 2006
  Predstavitev diplomanta FU  UL in študenta magisterskega študija na FU, predsednika Samostojne akademske skupine, zmagovalke volitev v ŠOUL. Pomembno je zanj. da smo v študentskih letih čim bolj aktivni. Pogosto študenti razmišljajo "na tak način, da bo že nekdo drug poskrbel za njih. Niso samozavestni, premalo so aktivni" /.../ "se ne zavedajo, da morajo poskrbeti zase". Za predsednika ŠOU je njegova skupina predlagala Tomaža Črneta. Prekmurje bo čez nekaj let "razvijajoči se del" Slovenije.
   
• Radio Koper, obvestila, četrtek, 16. november 2006
  Na TV Koper, oddaja "Študentska": študentske volitve na UL, mladi raziskovalci na slovenskih univerzah.
   
• Dirigentska palica oranžnim čarovnikom. SAS dobil večino. 
  Oktobrske študentske volitve v Ljubljani niso prinesle  nič novega, ponovno je zmagala Samostojna akademska skupina (SAS). Konec novembra in decembra se bosta konstituirala Študentski zbor in študentska vlada.
   
• ŠOU objavila razglas o začasnih rezultatih volitev. Radio Kranj, 30.10.2006
  Volitev  upravnih odborov študentskih organizacij na ljubljanskih visokošolskih zavodih in Študentski zbor ŠOUL se je udeležilo 6984 študentov, t.j. 12% udeležencev.  Večjih kršitev ni bilo.
  SAS znova z največjo podporo študentov. M.Hitij, Delo, četrtek, 2. november 2006
  Na študentskih volitvah v Ljubljani je 24  mest (od 45)  v zboru ŠOU dobila Samostojna akademska skupina (SAS), ki jo vodi J.Buzeti. Prepričljivo so zmagali na PF, TeoF, FPP, FU in FE UL. Njeni glavni cilji so: približati ŠOU študentom, njegova reorganizacija, izboljšanje delovanja njenih zavodov.  SASu sledijo Neodvisni in Modri.
    
• Kampanija za  volitve študentov se je začela. (mz) Dnevnik, 18.10.2006
  Na visokošolskih zavodih UL bodo 24.in 25.oktobra študenti s statusom izbirali med 221 kandidati za predstavnike v ŠOUL. Doslej so bile volilne kampanije zabavne, zdaj pa je agitacija, vsaj na dan volitev,  omejena.
  
   
Ljubljanska študentska organizacija predlani zapravila 86 milijonov,  SKO, Dnevnik, 4.10.2006
Nepravilnosti za skoraj pol milijarde,  Maja Hitij, Delo, 4.10.2006
 
•  Bolonjski proces in jaz. Posvet.
  Sreda, 25.oktobra 2006 ob 15,00, na Univerzi v Ljubljani, Zbornična dvorana, Kongresni trg 12.
  Informacije: www.cmepius.si/DRUGO/Bolonjski_proces .
  
   
• Slovenjegrajski študentje hočejo v Zvezo ŠKIS.  ŠKIS: apetiti po članstvu so veliki. Z.Strgar. mz.  Dnevnik, 21.10.2006
  Klub študentov iz Slovenj Gradca in Mislinje (od tam je 1156 študentov)  deluje brez sredstev, ŠKIS pa zavlačuje z odgovorom na njihovo prijavo. Poleg brucovanja bodo organizirali druge prireditve, tržnico s študijskim gradivom in pomagali študentom pri zaposlovanju.

• Iz študentske v pravo politiko (kk) Večer, 23.9.2006
  M.Ulčar, bivši predsednik ŠOS, na lokalnih volitvah v Domžalah kandidira s svojo  listo. Pravi, da ni razmišljal o volitvah, ko je bil še predsednik ŠOS in je "dijake. in študente najprej popeljal na opozorilni shod Črna sreda, potem pa še na prave demonstracije pred državni zbor".
   
• "Odstranili so motečega študentskega funkcionarja".  J.Trampuš, Mladina, 4.10.2006
  Pogovor z Miho Ulčarjem, prejšnjim predsednikom Študentske organizacije Slovenije. Pravkar je diplomiral (na FPVV UM, op.B.M.) na temo o spolnem nadlegovanju med študenti. Vodil je pogajanja z vlado in letos dvakrat organiziral študentske demonstracije. Vlada je nato pogajanja prekinila. M.Ulčar junija 2006 ni dobil podpore za še en predsedniški mandat.  Pravi, da so ga odstranili s pomočjo ljudi "iz mariborske študentske organizacije", ki na  lokalnih volitvah podpirajo enega od kandidatov in so povezani z  M.Kranjcem, direktorjem Mariborskega študentskega servisa. Predsedniku vlade se je zameril, pravi, ko mu je povedal, da reformni ukrepi niso dovolj premišljeni in ker se je začel povezovati s sindikati. V ŠOS-u ga je zamenjala Saša Albreht, ki je prej ni poznal. Po izvolitvi je z njo nekaj časa še ostal v stikih, zdaj ne več. Pravi, da imajo nanjo velik vpliv "nekateri njeni profesorji, ki so blizu vladi". Ob zbiranju podpisov za referendum o visokošolskem zakonu je ŠOS "pristopil prepozno in samo napol", niso se hoteli zameriti vladi. Pred tedni niso podprli akcije sindikatov. Ni mu všeč, da je ŠOS pozabil na stvari, na katere je prej opozarjal. Zdaj niti vlada niti študentje ne vztrajajo na sprejemu dogovora, "s katerim bi celostno uredili študentsko problematiko". M.Ulčar meni, da "se morajo vse družbene skupine, ki si jih hoče vlada podrediti, povezati in skupaj braniti svoje pravice." Ne le študenti in delavci, tudi kulturniki, novinarji, zdravstveni delavci, "enkrat je na udaru svoboda medijev, drugič javno visoko šolstvo in zdravstvo". Glede službe pravi, "da še nekaj časa v javni upravi ne bom dobil nobene službe".
  Glej tudi:  Splošno, študentske organizacije .
  • "Odstranili so motečega študentskega funkcionarja", Mladina, št.41. Saša Albreht. Mladina, 14.10.2006
    Odgovor predsednice ŠOS M.Ulčarju. Piše, da se je res "neznana, precej neizkušena" "podala na pot predsednikovanja tako veliki organizaciji kot je ŠOS", vendar je v nekaj mesecih osvojila dovolj znanja, da uspešno zagovarja njena stališča in ideje. Zanje se bori drugače kot M.Ulčar. Ne tako kot on, z nekontroliranim afektiranim napadanjem, ki ne dovoljuje dialoga in dogovarjanja in ni uspešen. Ni strankarsko pripadna, je apolitična, ni  marioneta vlade niti njenih profesorjev. "Kakšne politične usmeritve so profesorji, ki učijo na Turistici, mi ni znano in tudi nikoli nisem na predavanjih od nikogar izmed njih slišala besede o politiki. Ker (je) M.Ulčar na zaletav način obravnava/l študentske teme,"potem se ni čuditi nezaupljivosti določenih delov študentske organizacije", zaradi česar ni bil izvoljen v še en mandat. razume ga, če so bile njegove izjave del predvolilne promocije, zavrača pa poskus diskreditacije novega vodstva ŠOS.  Novo vodstvo ŠOS je na "sproščenih" pogovorih doseglo, "da bomo lahko študenti v povprečju mesečno neobdavčeno zaslužili ravno toliko kot sedaj, 400 evrov, ne pa le 250 evrov. V kolikor pa bomo presegli mejo 400 evrov, bomo plačali dohodnino v višini 25%".
    Za oceno njenega dela naj M.Ulčer počaka do konca njenega mandata, "morebiti se iz te neznanke, ki je padla z neba,  vendarle izoblikuje samozavestna in suverena predsednica ŠOS". Na koncu se mu zahvaljuje za trud in da ji je odškrnil vrata. Želi mu čim več uspeha, kot on pravi, na "ne več študentskih poteh".
     

   

• Vladna stran zadovoljna, študenti ne. Delo, 7.10.2006
  Na vladnem svetu za študentska vprašanja so dosegli soglasje o predlaganem zakonu o štipendiranju, glede subvencioniranja prehrane pa so študenti nasprotovali omejevanju pravic do prehrane med počitnicami.
• Študenti in vlada spet za skupno mizo,  K.K., Večer, 20.9.2006
  Na konstruktivni seji sveta vlade za študentska vprašanja so razpravljali predvsem o dohodnini in omejitvi višine zaslužka študentov. Po seji je B.Kurež (ŠOS) povedal, da so študenti predstavili tudi svoje pripombe na  resolucijo (osnutek, B.M.) o nacionalnem programu visokega šolstva. "Skrbi jih predvsem, da v njej ni sistematično poskrbljeno za zagotavljanje kakovosti, še vedno pa vztrajajo pri ustanovitvi neodvisne javne agencije za visoko šolstvo", piše v članku. Študenti želijo sodelovati pri pisanju novega visokošolskega zakona, za katerega je minister J.Zupan nedavno dejal, da bo v proceduri konec leta.
  Predsednik sveta minister M.Zver pa je dejal, da je treba upoštevati tiste zahteve študentov, ki so sprejemljive in če "ne izhajajo iz preživetih privilegijev ali posebnih ugodnosti, ki jih danes v svetu ni več".
• Minister Zver v slogi s študenti. Vladni svet za študentska vprašanja.  Jasna Kontler - Salamon, Delo, 20.9.2006
  Po polletnem premoru se je sestal SVŠS, z novim predsednikom ministrom M.Zverom, ki je zamenjal ministra J.Zupana. Obe strani sta zadovoljni s sejo. Študentje so si vzeli čas za premislek o zakonu o štipendiranju. Želijo, da se zviša znesek, do katerega se ne plačuje akontacija dohodnine. Razpravo z zakonu o subvencionirani prehrani so preložili na naslednjo sejo. 
• Zamenjava člana v Svetu Vlade RS za študentska vprašanja - 15. 9.2006
  Vlada RS je 14. 9 2006 sklenila, da iz Sveta Vlade RS za  študentska vprašanja razreši dr. Jureta Zupana, ministra za visoko  šolstvo, znanost in tehnologijo, ter vanj imenuje dr. Dušana Lesjaka, državnega sekretarja na  MVZT.
  
   
• Evropska zveza študentov o socialni dimenziji visokega izobraževanja
  ESIB policy paper: A social dimension to higher education,  Jul 3, 2006
  http://www.esib.org/policies/ESIB_social_dim.pdf
  ESIB se zavzema za visoko šolstvo, katerega glavna cilja bosta pravičnost in kakovost, v katerem bodo tudi odrinjene skupine imele iste pravice do kakovostnega študija.
  V svojem dokumentu navajajo 5 stopenj/pristopov za uresničevanje socialne dimenzije v visokem izobraževanju:
  1. Poskrbeti za socialo-ekonomske podatke o študentih.
  2. Povečati dostop do visokega šolstva.
  3. Odstranjevati ovire za vpis in študij vseh.
  4. Podpreti študenta kot učenca.
  5. Poskrbeti za kakovostno visoko izobraževanje. (Usmeriti se na izboljšanje procesa in rezultatov študija, zmanjšati osip z ustreznejšimi obremenitvami in pedagoškimi metodami, enostavnejšim jezikom poučevanja, s kreativnostjo, z manjšimi skupinami, usmeritvijo v študenta - "student centered approach"- in svetovalnimi službami).

• Mini intervju: Saša Albreht,  P. J., Žurnal, 1.9.2006
  Pogovor s predsednico študentske organizacije ŠOS o najpomembnejših stvareh, za katere bi se želeli dogovoriti z vlado (subvencije prehrane, štipendije, dohodnina). Najpomembnejši problem sta trenutno pomanjkanje stanovanja za študente in štipendij.  Uspeli pa so, da ne bo šolnin, in da ostane prehrana tako kot je, ne pa kot je bilo zapisano v predlogu vladnih reform.

   

• ŠOS podlegel šarmu vlade,      Jasna Kontler - Salamon, Delo, 20.7.2006  

  Vlada in študenti zakopali bojno sekiro,      Maja Hitij, Delo, 20.7.2006 
  Predstavniki ŠOSa z novo predsednico S.Albreht so se sestali s predsednikom vlade J.Janšo in ministrom M.Zverom, novim predsednikom sveta vlade za študentsska vprašanja. Ta svet se bo sešel septembra. J.Janša je novinarjem izjavil, da je novi zakon o visokem šolstvu kompromis, ki se bo morda še popravljal. 

  Z novo predsednico nov začetek,     Marjeta Kralj, Dnevnik, 20.7.2

  "Intervju s predsednico ŠOS Sašo Albreht: Sestanek z Janšo bo uvod k vnovični vzpostavitvi dialoga", Finance, 19.7.2006 

  Vrnitev v pomlad,      Ksenija Koren, Večer, 20.7.2006  

  "Janša pogajanja s študenti prepustil ministru Zveru", Finance, 20.7.2006  

   
• Študentska voditeljica pri premieru, Nedelo, 16.7.2006
  Predsednica ŠOS S.Albreht (fotografija) se bo sestala s predsednikom vlade J.Janšo. Tema bo nadaljevanje pogajanj med študenti in vlado.
   
• Nov veter! Saša Albreht, sveža predsednica ŠOS-a. J.Aleksič, Foto D.Sarkič, Mladina 15.7.2006
  Pogovor s fotogenično S.Albreht, ki je bila za mnoge presenetljivo izvoljena za predsednico Študentske organizacije Slovenije. Končala je Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Fužinah (Ljubljana), vpisana je na izredni študij na "Turistico", Visoko šolo za turizem UP, ker je izračunala, da so stroški manjši, če živi doma (pri Vrhniki). Ima izkušnje z delom pri organiziranju turističnih prireditev, s prodajo v agenciji in s predsedovanjem študentskemu svetu Turistice od decembra 2005. Pravi, da prej v študentsko organizacijo ni bila vključena, predhodnika M.Ulčarja ni osebno poznala, je pa spremljala aktivnosti ŠOS-a. Pravi, da bo "prevzela kolesje od prej. /.../ zahteve do vlade ostajajo iste". Pri delu se bo opirala na "odlične strokovnjake" ŠOSa. Je sodobnih nazorov, prihodnost Slovenije vidi v znanju in turizmu.  "V enoletnem mandatu ji bosta prioriteti socialni položaj in kakovost višjega šolstva", končuje  avtor ironično napisan prispevek.

Orkan na Floridi je dokazal njeno odločnost, Jasna Kontler Salamon, Delo, 10.6.2006
Pogovor s predsednico ŠOS Sašo Albreht. Izredna študentka Turistice UP. Želela je ostati doma na Vrhniki, da bi študij povezala z delom. Bila je na Floridi med divjanjem organa Vilma. Od sestanka s premierom J.Janšo pričakuje nadaljevanje pogajanj.

 
• ŠOU se direktorjem še vedno najbolj izplača,  Manca Borko, Delo, 17.7.2006
  Študentske organizacije treh slovenskih univerz razpolagajo v 2006 skupaj z 2,102 milijarde tolarjev, od tega prejmejo iz koncesijskih dajatev študentskih servisov 1,818 milijarde.
  ŠOUL ima proračun 1,266 milijard, njegov direktor pa brutto 1,3 milijona mesečne plače. ŠOUM razpolaga z 6779 milijoni, direktor pa ima 1,29 milijona bruto plače. ŠOU na Primorskem ima proračun 156 milijonov, direktor pa le 415.000 tolarjev plače.
  ŠOU se direktorjem najbolj izplača,  M.B, Delo, 17.7.2006
   
• Koliko porabi ŠOS?,  Manca Borko, Maja Hitij, Delo, Finance, 12.7.2006
  Študentska organizacija Slovenije je v letu 2005 porabila 120 milijonov tolarjev, od tega za plače zaposlenih in honorarje 47,9 milijonov, za delovanje 51,5, za projekte 15,3 in za DOS (Dijaško organizacijo Slovenije) 5,3 milijona SIT. 

• Študenti se bodo prihodnji teden sestali z Janšo, Finance, 13.7.2006

• Študenti iz vse Evrope navdušeni nad Goriško, K.F., Primorski dnevnik, Finance, 12.7.2006
  V okviru Poletne univerze študentskega društva AEGEE je 40 študentov iz 19 držav obiskalo Novo Gorico.

• Študenti so se rešili pogajalca Zupana, Ksenija Koren, Večer, 6.7.2006 
• Svet Vlade RS za študentska vprašanja - sprememba članov in predsednika
  Vlada RS je  6. julija 2006 razrešila dr. Dejana Hozjana z mesta predstavnika Ministrstva za Šolstvo in šport v Svetu Vlade RS za študentska vprašanja in namesto njega imenovala dr. Milana Zvera, ministra za šolstvo in šport. Ministra dr. Milana Zvera je vlada hkrati imenovala za predsednika Sveta, namesto ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jureta Zupana. Sklep o ustanovitvi in nalogah Sveta Vlade RS za študentska vprašanja določa, da Svetu eno leto predseduje eden od ministrov, članov Sveta. Ker se je v skladu s tem ministru dr. Juretu Zupanu 30. 6. 2006 iztekel mandat predsednika Sveta, je predlagal, da se za predsednika Sveta imenuje ministra dr. Milana Zvera, sam pa ostaja član Sveta.

• Verjame v dialog z vlado, Delo, 29.6.2006
  S.Albreht, nova predsednica ŠOS je proti šolninam in omejitvam študentskega dela, za kakovostno in dostopno visoko šolstvo. Od predsednika vlade pričakuje nadaljevanje pogovorov s študenti.
• "Demonstracij se nisem udeležila",  Ksenija Koren, Večer, 29.6.2006
  Z izvolitvijo S.Albreht za predsednico ŠOS  je študentska organizacija premagala krizo, nastalo zaradi poskusa M.Ulčarja, pridobiti še en mandat. Tiskovni predstavnik vlade V.Hajdinjak je pozdravil odgovornost in pripravljenost ŠOS.
• Na čelu študentov najbrž predsednica, Maja Čepin Čander, Dnevnik, 16.6.2006
  kandidatka za predsednico ŠOS je S.Albreht (22), Vrhničanko, študentko 3.letnika Turistice (UP), ki doselej ni zasedala nobene funkcije v ŠOS. Bila pa je aktivna v študentskem svetu in senatu UP ter v nacionalni komisiji za kvaliteto visokega šolstva.
  Bodo študenti dobili predsednico?,  K.K., Večer, 16.6.2006
  Bodo Sašo Albreht podprli tudi Štajerci?,  Maja Hitij, Delo, 16.6.2006
  Na predlog predsedstva Študentske organizacije Slovenije bo skupščina ŠOS odločila, ali bo nova predsednica ŠOS S.Albreht. Ta je sprejemljiva za študentski organizaciji UL in UP ter ŠKIS, zatakne se lahko v Mariboru.

• Spet na ulice. Revija študent, junij 2006
  V reviji, ki jo izdaja Nevtron&Company povzemajo nedavna pogajanja z vlado in demonstracije študentov 24.5.2006 na Trgu republike.
  Na pogajanjih se je zataknilo pri študentskem delu, vladna stran je bila za omejitev na 120 dni dela v letu, predstavniki ŠOSa na to niso pristali. Po šestih  urah pogajanj so se razšli brez dogovora, zato so študenti pravico spet iskali na ulici.  Po podatkih ŠOS-a se je zbralo 3000 študentov, policija je poročala o nekaj sto udeležencih. Demonstracije naj bi stale 19 milijonov tolarjev. Pod oblaki in hladnim tušem, ob glasbeni spremljavi, podpori SVIZ in Zveze svobodnih sindikatov ter nekaterih poslancev "so se našli tudi taki, ki se z demonstracijami niso strinjali". "Za nameček so v preteklih dneh iz ŠOUM-a sporočili še, da Ulčarja za ponovnega predsednika ŠOS, niso podprli".
   
• Zupan pognal študente na ulice,  K.K., Večer, 16.6.2006
  Mladi forum SD očita vladi, da ni sposobna doseči dialoga in širšega soglasja, zadeve rešuje parcialno, z napačnimi izhodišči. Minister J.Zupan je od pogajalske mize študente poslal na ulice. Nedopusten je poseg v socialni standard študentske populacije. D.Levanič je poudaril pomen avtonomije ŠOS in zanikal natolcevanja lobijev, ki že leta vlečejo niti v ozadju študentskega delovanja, da želi SD prevzeti vajeti študentske organizacije. Skrbi jih tudi nezaupanje javnosti v ŠOS. Z.Škraban, ŠOUM je povedal, da ne bo kandidiral za predsednika ŠOS.  
  
   
• ŠOS kritičen do programa visokega šolstva,  Maja Hitij, Delo, 14.6.2006
  Predstavniki študentov so pozdravili povezovanje raziskovalnega in visokošolskega prostora v nacionalnem programu visokega šolstva, vendar zanemarja poučevanje na račun raziskovanja. Pretirano poudarja visoko šolstvo kot institucijo, ki proizvaja kadre in inovacije za gospodarstvo. Treba je razvijati vse discipline, ne pa dajati prednost tehniki in naravoslovju. Predlog ne predvideva zvišanja javnih izdatkov za visoko šolstvo, pač pa povečanje zasebnega financiranja, kar pomeni lahko le več izrednih študentov ali šolnine za vse. MVZT ni hotelo razkriti, katere fakultete naj bi podpirale šolnine, ki jih poleg ŠOS-a ne podpirajo tudi na UL in UP ter v SVIZ. J.Komljenovič pa  je ugotovila, da bo enačenje starih in novih nazivov prizadelo 7100 študentov, vpisanih v "bolonjske" programe, saj se bodo za zaposlitev morali vpisati še na drugo stopnjo.
  Študenti postavljajo ministra Zupana na laž, Maja Čepin Čander, Dnevnik, 14.6.2006
  B.Kurež (ŠOS) je v odzivu na izjavo visokošolskega ministra, da šolnine podpirajo tudi nekatere fakultete povedal, da niso našli nobene visokošolske ustanove, ki ima takšno stališče. Tudi G.Tomšič, tiskovni predstavnik UL je dejal, da iz pripomb na osnutek nacionalnega programa, ki so jih članice UL poslale v vednost na UL, ni razvidno, da bi katera od fakultet UL podpirala šolnine.
  B.Kureš, ŠOS, pravi, da predlok nacionalnega programa zanemarja poučevanje na račun raziskovanja. Visoko šolstvo je mnogo več kot samo prilagajanje trenutnim potrebam gospodarstva, je ustanova družbenega pomena. "Zato je  treba enakomerno razvijati vse  štuidjske discipline in ne brezglavo dajati prednost zgolj tehniki in naravoslovju". Premalo je tudi poudarka na zagotavljanju kakovosti.  Skrbi ga površna finančna slika, predvideva se le povečanje denarja iz zasebnih virov, vendar je nerealno pričakovati v štirih letih povečanje za 0,7% BDP. ŠOS poziva ministra, da "opusti samovoljno vodenje visokošolske politike ni prisluhne stroki in partnerjem.
   Ima minister za svoje trditve dokaze?,  Ksenija Koren, Večer, 14.6.2006
   
• S konsenzom partnerjev nad krizo visokega šolstva v Sloveniji. Bolonjska reforma visokega šolstva. Bojan Kurež, Tribuna, maj 2006
  Visoko šolstvo v  Evropi pod pritiskom sodobnih razmer (globalizacija, množičnost, potrebe po zaposljivih diplomantih, odpori v Sloveniji zaradi nepoznavanja novosti). Krizo slovenskih univerz nakazuje majhno zanimanje tujih študentov za UL in UM, premajhno sodelovanje z drugimi univerzami na področju poučevanja. Programi so togi in prenatrpani, za ozke tradicionalne poklice, s premajhno izbirnostjo in pripravo za delo, premalo poudarka na učnih dosežkih študenta in znanju diplomanta, zastarele in študentu neprijazne metode poučevanja. Togost univerze, razdrobljenost na samosvoje fakultete. "Odpor do internacionalizacije programov in do skrbi za kakovost lahko usodno onemogoči uveljavitev javnih univerz v novih razmerah". Radikalni reformni predlogi vlade s težnjo po tržni usmeritvi reducirajo univerze na "proizvajalce kvalificirane delovne sile in uporabnih raziskav". "Slovensko visoko šolstvo je potrebno korenitega in celovitega posega. Akademikom ne bo koristila obramba okostenelih javnih univerz, /.../ skrivanje za tradicionalnimi načeli bo privedlo univerze še globlje v krizo" in okrepilo tiste, ki bi jih podredili "diktatu kratkoročnih potreb industrije in trga dela". Lahko so ogroženi temelje funkcije visokošolskega sistema. Bolonjska reforma je priložnost za celovit, evropski pristop, v dialogu visokošolskih institucij z zainterseiranimi akterji, vključno z delodajalci. Visoko šolstvo je pričelo z reformo leta 2004 s spremembo zakona o visokem šolstvu. Univerze naj bi do 2009/10: sestavilo nove študijske programe 1. in 2. stopnje, uvedle izbirnost, meddisciplinarne kombinacije študija, mednarodno primerljivost, "spremeniti način poučevanja in večji poudarek nameniti  zaposljivosti diplomantov, odpreti univerze v mednarodni prostor in jih notranje integrirati ter vzpostaviti učinkovit sistem za zagotavljanje kakovosti na univerzah. Poleg tega je treba z neodvisno javno agencijo vzpostaviti nacionalni sistem zagotavljanja kakovosti, preko katere bi zagotovili dialog med "glavnimi partnerji v visokem šolstvu, med univerzami, študenti, vlado in delodajalci".

   

• Šibko visokošolsko partnerstvo,  Ksenija Koren, Večer, 14.6.2006
  V SD opozarjajo na nevsklajenost visokošolske zakonodaje z univerzami in študenti. Zavzemajo se za agencijo za visoko šolstvo in nasprotujejo razširjeni vlogi sveta za visoko šolstvo. Zanikajo vpletenost v neizvolitev predsednika ŠOSa M.Ulčarja.  
• ŠOS še vedno brez kandidata za predsednika. M.Hitij, Delo, 9.6.2006
   
• Študenti pri predsedniku Drnovšku izrazili željo po dialogu z vlado, STA, Delo, 7.6.2006
  Po pogovori s predstavniki ŠOS je J.Drnovšek poudaril pomembnost avtonomne organiziranosti študentov in skupno iskanje rešitev  vlade in študentov.
  Pomen avtonomne organiziranosti ŠOS, V. J., Večer, 7.6.2006
  Študenti so predsedniku republike predstavili ključna vprašanja, pri katerih se razhajajo z vlado: novele zakonov o visokem šolstvu in o zaposlovanju, s katerim se omejuje študentko delo in namenja sredstva iz povečanih koncesnin za štipendijski sklad.
  Študenti razdeljeni iščejo podporo, Maja Čepin Čander, Dnevnik, 7.6.2006
  Študenti so opozorili predsednika J.Drnovška, da je ogrožena avtonomnost organiziranja študentov. Spremembe zakona o zaposlovanju, ki jih predlagajo vladajoče stranke, bi zmanjšale sredstva za študentske organizacije in prenesla posredovanje študentskega dela na zavode za zaposlovanje.

• SDM v primeru Ulčar podprla ŠOUM,  P.Š., Delo, 5.6.2006
• Trojanski konj,  Maja Čepin Čander, Dnevnik, 5.6.2006
  Mariborskih študentov, ki so bili vselej glasni, na zadnjih demonstracijah ni bilo pred Državni zbor. Namigi, da je mariborska študentska organizacija podlegla političnim pritiskom. Komentatorka meni, da si bodo mariborski študenti, če res podpirajo študentske zahteve in imajo čiste namene, prizadevali, da ŠOS dobi čim prej politično brezbarvnega predsednika. V nasprotnem primeru bodo zavlačevali in vsiljevali kandidate političnih podmladkov, ŠOS se bo ukvarjal sam s sabo, tačas pa bo parlament sprejel zakon o visokem šolstvu in novelo zakona o zaposlovanju in brezposelnosti (ta omejuje sredstva za študentske organizacije),. Nato bo razkol v ŠOS, oblast bo vsaki študentski organizaciji posebej delila denar in nastavljala svoje podmladke.

• Blažena ali bedna leta. Študentsko obdobje. J.Kontler Salamon, Šolski razgledi, 3.6.2006
  Komentatorka je prvo leto študija preživela v kletni sobici, brez štipendije, z malo prispevka staršev in priložnostnega dela, jedla je kar si je lahko privoščila, se vozila domov z avtostopom, pa ni bila nesrečna. Sprašuje se, ali so razlogi za proteste študentov res tako veliki. Imamo 60% študentov v generaciji, lani so študenti v razskavi izjavili, da so večinoma zadovoljni s študijskimi razmerami. Meni, da je k demonstracijami študente pripravil predvsem strah pred omejitvami študentskega dela, ne šolnine, ki so jih največ omenjali in od katerih je bila vlada  pripravljena popustiti. Nekateri študenti (četrtina tistih, ki delajo preko ŠS) bi radi še naprej zaslužili povprečno plačo, zraven pa uživali vse študentske "bonuse". Komentarka napoveduje še vročo razpravo o zakonu, zaradi izenačevanja stare in nove  izobrazbe in  krepitev odcepitvenih teženj na UM (in tudi UL), v povezavi z bojem za rektorstvo.
   
• Isto zborovanje, različne cene.  M.Počivavšek, Dobro jutro, 3.6.2006
  V Ljubljani je na dan študentskih demonstracij padal dež. Udeležilo se jih je po ocenah policije nekaj sto, po ocenah študentov pa nekaj tisoč demonstrantov. Glede na predračun in oceno udeležbe  je zadeva stala od  10.000 do tisoč tolarjev po glavi. Ker se bodo študentje odslej pogovarjali le še z Janšo, on pa s tem vodstvom ne, se bo protest očitno še nadaljeval.
   
• Mariborski študenti zrušili Ulčarja, Maja Čepin Čander, Dnevnik, 2.6.2006
  M.Ulčar ni dobil podpore za vnovični mandat predsednika ŠOS.  J.Cvitanič, predsednik mariborskega študentskega zbora, ki je glasoval proti njemu, ne ne strinja z načinom  pogajanj z vlado; zadnji protest študentov je bil nepotreben. Domneve politične pritiske je zanikal. Pogajanja z vlado čakajo, M.Ulčar do izvolitve novega opravlja naloge predsednika.
• Mariborčani niso potrdili Ulčarja za predsednika ŠOS, Finance, 2.6.2006
  Miha Ulčar brez podpore Maribora, Ksenija Koren, Večer, 2.6.2006
  M.Ulčarja, ki je vodil nedavne proteste študentov,   mariborski študenti niso ponovno izvolili. Tiskovni predstavnik vlade je dejal, da se bodo ministri s študenti do izvolitve novega vodstva normalno pogovarjali.
• Študentov ne bo na ulice,  Ksenija Koren, Večer, 2.6.2006
  Z nezaupnico študentskega zbora ŠOUM M.Ulčarju, "vodji vseh nemirov, dogodkov in zabav, ki so jih študentje v zadnjih mesecih priredili v javnosti se po vsej verjetnosti končujeta tudi za vlado nemirno obdobje in grožnja s študenti na ulici".  Komentatorka ugiba o ozadju mariborske študentske politike, o partnerstvu SD in SDS, a najbolj verjetno se ji zdi, da  je razlog v Ulčarjevi odločitvi o prekinitvi pogajanj in za demonstracije. Zavrnil je ponudbo za brezplačni študij, 20.000 štipendij, sodelovanje študentov pri pripravi davčne zakonodaje  in samostojno agencijo za visoko šolstvo, tolikokrat zahtevani želeni in nujni, da bi ga zaradi tega lahko "na univerzah povprašali za zdravje. Pa ga niso."
   
• Konzorcij za naravoslovje,  Bojana Mozetič Francky, Delo, 3.6.2006
  Odmev na članek o  podpori študija naravoslovja.  Bralka piše o problemih visokega šolstva, in zagovarja šolnine, zaradi katerih i bi študenti razmislili o tem, kam bi se vpisali.
   
• Tribuna. Glasilo slovenskih študentov. št.1., letnik XLIX, maj 2006.
  Pod geslom: "Študij ni privilegij, je pravica!", obnovljeno študentsko glasilo (izdajatelj in uredništvo nista nevedena)  piše o (napovedanih) demonstracijah 24.5.2006 in o črni sredi 19.4.2006 - "največji študentski shod v zgodovini Slovenije", z 10.000 (?, B.M.) študentov in dijakov. Zanimiv je izbor fotografij iz zgodovine študentskega gibanja v Ljubljani (1927: proti demontaži univerze, 1968: za izboljšanje gmotnega  položaja študentov, 1971: zasedba FF, 1986: proti štafeti mladosti, simbolu socializma, , 2001: proti uvedbi šolnin, pomanjkanju študentskih postelj, poslabšanju socialnega položaja študentov, 2006: črna sreda na Kongresnem trgu. Objavlja članke o vladnih bolonjskih špagetih v zakonu o visokem šolstvu in o potrebnem konsenzu partnerjev za premagovanje krize visokega šolstva, o pogajanjih z vlado (24.4.-10.5.2006), o financiranju visokega šolstva in o šolninah (tudi na Nizozemskem, v V.Britaniji, Avstraliji in v ZDA), o težavah beloruskih in litvanskih študentov,  o zaposlovanju mladih, študentskem delu ter o socialni problematiki mladih ter o študentskih domovih. Objavljen je intervju s predsednikom ŠOS M.Ulčarjem. Na zadnji strani navaja argumete proti mitom o slovenskih študentih, ki krožijo v javnosti: 1. študentom se dobro godi, imajo raznovrstne ugodnosti in dodatke, 2. mladi lahko študirajo do 30.leta, delajo preko študentskih servisov in imajo druge privilegije, 3. študirajo dlje kot v Evropi, 4. z delom preko ŠS bajno služijo, odžirajo delovna mesta diplomantom,  5. z uvedbo šolnin bi se povečala njihova odgovornost do študija, tudi od profesorjev bi zahtevali več. Objavljena sta tudi celostranska oglasa (?) za demonstracije 24.5.2006 Dijaške organizacije Slovenije in ŠOS, s spletno stranjo: www.reforme.si .
  Opomba:  Za študentska gibanja v prejšnjih obdobjih glej www.uni-lj.si/kakovost ARHIV: Zgod(b)ovina, študentska gibanja, ... 1968 ...  , npr. Mihevc, B.: Študentske kritike in predstave o študiju in univerzi .
   
• Zablode študentskega sindikata, Finance, 2.6.2006 

   

• Študenti in vlada še niso začeli pogajanj, Finance, Finance, 30.5.2006
   
• Študentska organizacija odrešena milijardne zadolžitve, Finance, 30.5.2006 

• Za študenti so ostale smeti, Martina Budal, Večer,Delo, 1.6.2006
  V dobrem mesecu so se v Ljubljani študentje zbrali trikrat, na "črni sredi", Škisovi tržnici in na demonstracijah.  Čiščenje Kongresnega trga bodo morali še plačati, letno telovadišče Ilirija je 50 ljudi pospravljalo celo noč, za pospravljanje Trga republike pa so študentje namenili 500 tisočakov.
  
   
• Pozivi in presenečenja. Namočeni študenti. M.Pečauer, Sobotna priloga, Delo, 27.5.2006
  Kazalo je, da bodo vladni in študentski pogajalci dosegli dogovor, nato je prišlo sporočilo o demonstracijah 24.5. Jedro spora  je omejevanje študentskega dela na največ 120 dni na leto, nato jih bodo obravnavali kot druge zaposlene. Po vladnih izračunih študenti z delom odvzemajo 25.000 delovnih mest in predstavljajo nelojalno konkurenco. Podmladki vladnih strank očitajo ŠOSu, da je izpustil priložnost, opozicijski solidarizirajo s študenti. Minister Zupan pravi, da ni nič dogovorjenega, dokler ni dogovorjeno vse. V sredo je lilo, udeležba je bila slabša od pričakovanj organizatorjev. M.Ulčar je v nastopu na Trgu republike izjavil, da so pripravljeni na dialog z vlado, pa tudi na dolgotrajni boj. Kaže na drugo. Predsednik vlade ne na pozive na sestanek odvrnil, da bo počakal, da ŠOS dobi novo, legitimno vodstvo.
• Študentski punt. J.Trampuš, Mladina, 27.5.2006
   Zakaj so študentske zahteve upravičene in kako se vlada pripravlja na protinapad. Študentski (ne)privilegiji.  Janša proti Ulčarju. Kako zamenjati neuravnotežene študente? Omejevanje študentskega dela bi pomenilo manj denarja za študentske organizacije. Hkrati bi bile te bolj odprte za politične podmladke. Tabela s podatki o rasti števila študentov ob enakem številu postelj v ŠS.
• Kdo koga nateguje? ŠOS in vlada na razcepu. Tadej Buzeti, 26.5.2006 http://www.sobotainfo.com/index.php?mode=article&aid=628  
  Približno 1500 študentov, dijakov (v večini) ter drugih obiskovalcev se je vnovič, kljub deževnemu vremenu, odločilo izraziti svoje mnenje. Mnenje, za katerim stoji mnenje Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Zadnja pogajanja med vlado in študenti so postavila nova vprašanja o tem, ali so bile zadnje demonstracije smiselne.
  Soočenje mnenj Mihe Ulčarja (ŠOS), ministrstva za visoko šolstvo,  svetovalca za visoko šolstvo na UL B.Mihevca ter Z.Škrabana, v medijih oklicanega bodočega predsednika ŠOS-a, ki to očitno ne bo.
  Očitno bodo pogajanja študentskih in vladnih predstavnikov še naprej zelo vroča, negotovost glede kakovosti študija pa kljub vsem reformam in predlogom ostaja negotova. Študentska organizacija bo morala svojim »rojakom« – študentom ter dijakom – jasneje in manj zavajajoče ter manipulativno predstaviti celotno situacijo, ki se odvija v pogajanjih z vlado, ter jim dati jasno vedeti, da je zaupanja vredna. Trenutno mnenje med študenti je namreč precej negotovo, kar kaže na to, da ŠOS nima dobrega imena tam, kjer bi ga moral najbolj imeti. Še največ podpornikov na obeh demonstracijah je namreč prihajalo iz dijaških vrst, ki načeloma verjamejo temu, kar slišijo iz medijev. Na drugi strani bodo tudi v vladnih vrstah morali premisliti o tem, kaj želijo. Kakovost ali denar?
• "Ena najbolj grobih manipulacij". Študentski predstavniki zavračajo očitke.  M. Hitij, Delo, 27.5.2006
  Vlada manipulira z obljubami o delovni dobi za tiste, ki  bi delali več kot 120 dni na leto. Predsednik ŠOS ima mandat do izvolitve novega, oz. potrditve sedanjega na skupščini ŠOUM.
• Demonstrant naj bo. Ko od filozofa ostane samo zofa.  Luka Novak, Dnevnik 27.5.2006
  Avtor je v 80'letih 20.stoletja v glavnem študiral, žuriral in debatiral s kolegi komparativisti. leto 68' je že minilo, tisti, ki so se šli agitatorstvo so se mladim literatom zdeli smešni. Za vse je bilo poskrbljeno v stilu "želodec poln, usta zaprta", študenti so imeli zelene bone za prehrano. Danes jim ti niso več dovolj, hočejo še zastonj prevoz, več štipendij, dohodnine ne bi plačevali... Legitimne so zahteve proti šolninam, ki jih ni na javnih univerzah (tudi v Franciji in Nemčiji), je pa zato zasoljena na zasebnih, za tiste, ki hočejo boljšo izobrazbo in zato vzamejo posojilo. Tako kot francoski tudi naši študenti zahtevajo zaposlitev v pol leta po diplomi. A od študenta se po diplomi pričakuje predvsem znanje, če ne zna svojega znanja uporabiti na delovnem mestu mu ne pomaga magisterij niti doktorat. Na razgovor za zaposlitev  k njemu (knjigotržcu, op.BM)pridejo magistri, ki ne znajo tujega jezika, ki ne poznajo Pike Nogavičke, ekonomisti, ki ne vedo kaj je to denarni tok!  V interesu  študentov je, da čimprej doštudirajo in svoje znanje vnovčijo pri delodajalcu, ki ga ne bo več ovirala neracionalna socialna država in dajatve za neskončen študij in bonitete "brezposelnih". Naj študenti ne padajo v sindikalistično past.  Ali bodo v indeks vpisovali demonstracije?
  
   
• Študenti pripravljeni na dialog in dolgotrajen boj. Študente dodobra namočilo. M.Čepin Čander. Dnevnik, 25.5.2006
  Na ljubljanskem Trgu republike se je zbralo blizu 3000 študentov in dijakov, ki so klub močnemu deževju napolnili polovico trga.. (Fotografije transparentov: STOP ŠOLNINE! VI STE IMELI SEKS, DROGE IN ROCK'N ROL, NAM PA BOSTE DALI DAVKE ŠOLNINE IN DOLGOVE! BREZ ŠTUDENTSKEGA DELA LAHKO GREM DOMOV!)Mirne demonstracije: eno jajce v parlament in prižgana bakla, katere lastnik je pristal v marici.  Med redkimi profesorji je bil tudi P.Zgaga, ki ga motijo posmehljive predstavitve študentov v medijih, podobe kot takrat, ko je bil on aktivist. Premočeno množico so greli tudi rockerji J.Kovačič, Z Predin in Zaklonišče prepeva. Janša: Vlada bo s pogajanji počakala na izvolitev novega vodstva ŠOS. J.Drnovšek se je zavzel za obstoječo obliko študentskega dela.

• Odprta vprašanja študentske problematike. www.reforme.si
  Letak ŠOS, ki mu je priloženo vabilo ŠOS in Dijaške organizacije Slovenije na demonstracije 24.5.2006
  Uvedba šolnin; štipendijska politika; prihodnost študentskega dela; študentska prehrana; dosledna implementacija bolonjske reforme; pomanjkanje študentskih postelj; neurejen položaj študentskih družin in invalidov; nezaposlenost mladih; davčna reforma; kakovost visokega šolstva; drag javni prevoz; financiranje visokega šolstva; zdravstvena problematika:
  Tabele in grafikoni: Število postelj v ŠD zaostaja za potrebamo. Študentsko delo predstavlja najpomembnejši vir prihodkov študentov. Vedno manjši del študentov prejema štipendije. Število študentov je iz leta v leto višje (1990: 33.565,  2005: 114.794, vir SURS). Slovenski študent je med najrevnejšimi v Evropi. Vedno več je izrednih študentov, ki plačujejo šolnino. Vedno večji delež med nezaposlenimi so iskalci prve zaposlitve.
  Iz vabila na "študentske in dijaške demonstracije 24.65.2006" (tudi staršem in učiteljem), razlogi:
  Zaradi zmanjšanja študentskega dela bo tretjina študentov ostala brez denarja za študij; vlada tega ne namerava nadoknaditi z dvigom števila in višine štipendij; študij bo postal plačljiva storitev; države, kjer imajo šolnine, te hitro višajo; javni denar se bo preko vavčerjev prelival v zasebne visokošolske zavode; študijski programi ne bodo temeljito prenovljeni, saj  novela zakona vodi v necelovito prvo stopnjo z diplomo brez vrednosti na trgu dela.

• PROTESTNO-FOTOGRAFSKI TRIATLON Z BOGOMIRJEM MIHEVCEM ! 24.5.2006, Študentski InfoSistem, FSD
  http://www.student-info.net/fsd/sis.php?id=1&novica=163
  Za nami so trije protesti v obdobju enega leta (dva študentska in en sindikalni). Vse tri je v svoj objektiv ujel tudi doc.dr. Bogomir Mihevc, ki poučuje andragogiko na FSD.  Fotografije prikazujejo dinamično ozadje demonstracij in vas popeljejo v aktivno doživljanje le-teh.
  Predstavitev fotoreportaže omenjenih treh demonstracij je bila  v torek, 30.5.2006  ob 17. uri v klubu Kamr"ca na Fakulteti za socialno delo. (Fotografija: B.Mihevc)
  
   
•     Protest študentov - Črna sreda
      Student Protests Black Wednesday http://www.sloveniatimes.com/ No 55, May 5 2006
      On Wednesday, 19th April, some 10,000 students gathered in Ljubljana to protest against the government’s reform package and to call for greater co-operation
       in solving a     number of problems students commonly encounter.
  
  
  
  
   
• Študentske demonstracije nekoč in danes. Za (še) obilnejši kos kruha? Revija študent, maj 2006
  Pregled študentskih uporov v Sloveniji (1968 - socialistično samoupravljanje, 1971 - avtonomija, 1980 - boljši pogoji, 1990 - več prostora, 2005 - "jogurtna revolucija") ter kronologija sedanje akcije (od februarja 2004, do črne srede in napovedanih demonstracij 24.maja 2006. Kratke izjave T.rener, J.Juhanta, J.Vogrinca, I.Lebana in D.Miklavčiča (vsi UL), ki pa ne podpirajo vseh sedanjih študentskih zahtev. D.Hosta, študent Inštituta in akademije za multimedije pravi, da plačuje visoko šolnino, ki je brez službe ali bogatih staršev ne bi mogel plačevati. J.Raučevič FEUL se strinja s šolninami pod pogojem, da bi imeli študenti večji vpliv na programe in profesorje. Krumpak G. NTFUL vidi razlog za demonstracije v višjem obdavčenju študentskega dela. L.Kreft, profesor FFUL pravi, da so bili protesti v 60', 70' letih povezani z generacijsko, mladinsko subkulturo tudi v svetu, podpiralo jih je tudi precej učiteljev. Zdaj gre bolj za pogajanja, s katerimi naj bi vlado prisilili, "da se vpraša, kaj je od njenih ciljev še realno. /.../ Zakaj bi bilo polnjenje nenasitnih apetitov kapitala in proračuna bolj realno od brezplačnega šolanja, spodobne prehrane, urejenih bivalnih razmer in izboljšanja študijskih pogojev?"
  Opomba: Za obdobja 1968, 1971  in 1980 se navaja kot vir: Mihevc B.: "Kaj je študente od nekdaj motilo pri študiju in vloga študentov v razvoju univerze", t.j. povzetek iz Mihevc, B.: Študentske kritike in predstave o študiju in univerzi .

• Intervju: MIHA ULČAR - predsednik Študentske organizacije Slovenije, 24.5.2006, Študentski InfoSistem, FSD
  http://www.student-info.net/fsd/sis.php?id=1&novica=147
  O aktualnih študentskih zadevah, problemih, Črni sredi ter še o marsičem .
   
  
   
• Po pogajanjih: šolnin najbrž ne bo (mač) Dnevnik, 23.5.2006
  Pogajalci vlade in ŠOS niso prišli do dogovora o 13 zahtevah. Neuradno naj bi vlada zagotovila plačilo 5 let študija, naprej bo stroške nosil vsak sam. Zapletlo se je pri enačenju nazivov, enotnem magistrskem študiju, omejitvi študentskega dela ter študentskih posteljah.

• ŠOS o razlogih za študentske demonstracije 24.5.2006 ob 13 uri na Trgu republike v Ljubljani
  http://www.reforme.si/aktualno.php?kaz=1032&vsebina=500&zap=1&nac=novica  
• Zaradi dodatnega obdavčenja in posledičnega upada ponudbe študentskega dela, kar naj bi se zgodilo že 1. 1.2007, bo vsaj tretjina študentov ostala brez denarja za študij.
• Vlada ne namerava nadomestiti občutnega padca ponudbe študentskega dela z ustreznim dvigom števila in višine štipendij.
• Študij bo postal plačljiva storitev.
• V državah, ki imajo šolnine, se te hitro višajo.
• Javni denar, ki ga ni dovolj za napredek obstoječih univerz, se bo preko vavčerjev pretakal v zasebne visokošolske zavode.
• Študijski programi ne bodo deležni nujne in temeljite prenove, saj minister Zupan z novelo zakona umika nekatere bistvene novosti bolonjskega procesa. To vodi v necelovito prvo diplomsko stopnjo z diplomo brez vrednosti na trgu dela.
• Na demonstracije bomo študentje in dijaki povabili tudi svoje starše in učitelje
   
• Študenti pred parlamentom. M.Čepin Čander. Dnevnik, 24.5.2006
  Pogajanja med vlado in študenti. Odprta in zaprta poglavja. Bistvo spora je študentsko delo. Zahtevajo sestanek z J.Janšo. Demonstracije se lahko zavlečejo tudi več dni.
• Študenti v pasti. M.Čepin Čander. Dnevnik, 24.5.2006
  Študentski funkcionarji niso pravočasno dojeli spretnega vladnega manevra. Največji problem so delali iz  iz odloženih šolnin, od katerih je vpada odstopila, zahteva pa omejitev študentskega dela. Tako bo v javnosti požela več odobravanja kot "nenasitni" študenti.
  
   
• Četvorka. V.Miheljak, Dnevnik 24.5.2006
  V zadnje času so se dijaki dvakrat zbrali na ulici, najprej s študenti v središču Ljubljane, nato so množično plesali četvorko, vsi v enakim majicah, z enakimi dežniki - dobro so jih udomačili. Ko je nepolitična generacija začela postavljati politična vprašanja, so ji začeli očitati političnost. Nekdaj je bil apolitičem tudi minister J.Zupan. Skupaj s študenti demonstrirajo tudi jutrišnji študenti in sindikati, šolski minister pritiska na šolska vodstva. Ta panika pomeni triumf dijakov in študentov, ne glede na to, kako bodo množične demonstracije v sredo.
   
• "Upam, da se bo do srede še marsikaj spremenilo". Bojan Kurež, predsednik odbora za visoko šolstvo pri ŠOS. M.Hitij, Sobotna priloga, Delo, 20.5.2006
  B.Kurež, podiplomski študent FDVUL, glavni pogajalec ŠOS, v pogovoru ni komentiral namigov, da je vlada odstopila od šolnin. Skeptičen je, kaj se lahko doseže z drugimi demonstracijami 24.5.2006, lahko pride le tri tisoč študentov, lahko pa tudi 15.000. Veseli ga, da minister J.Zupan podpira večino zahtev, npr. prizadevanja za ustanovitev "neodvisne agencije, ki bo skrbela za kakovost visokega šolstva" in glede šolnin. Predstavnik službe za razvoj pa pravi, da se lahko pogajajo le o višini in načinu odplačevanja šolnin. Študenti so pripravljeni na pogovor o temeljiti reformi financiranja, a za to so potrebne raziskave. Šolnine naj bi uvedli "zato, da bi kaznovali lenuhe, ki predolgo študirajo". Težava je v "prenatrpanih in zastarelih študijskih programih", meni. Študij že sedaj ni brezplačen, obetajo se odložene šolnine, študentsko delo ne bo več konkurenčno, "študij pri nas ni najbolj kakovosten", v študentskem obdobju pa "marsikoga spoznaš in veliko prežuraš". Želi si, da bi že vse končalo, da bi podpisali dogovor in da bi se lahko že naspal.

• Študij brez šolnin, 20 tisoč štipendij in agencija za visoko šolstvo niso prepričali ŠOS
  Vladna pogajalska skupina, ki jo vodi J.Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, v njej pa so še: M. Cotman, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,  A. Šircelj, državni sekretar, Ministrstvo za finance ter B.Vasle, Služba Vlade RS za razvoj, na pogajanjih 22. 5.2006 ni dosegla dogovora s Študentsko organizacijo Slovenije. Več informacij na strani<http://www.mvzt.gov.si/index.php?id=233&tx_ttnews[tt_news]=3919&tx_ttnews[backPid]=94&cHash=be4f6ca785>

• Spremembe v sestavi Sveta Vlade RS za študentska vprašanja
  Vlada RS je  9.3. 2006 članstva v Svetu Vlade RS za študentska vprašanja razrešila Petra Debeljaka z Ministrstva za šolstvo in šport, Tomaža Černeta iz Študentskega sveta UL, Gorana Nikoliča iz Študentskega sveta UM ter Zdenka Škrabana iz Študentske organizacije Slovenije. Namesto njih je za člane imenovala Dejana Hozjana z Ministrstva za šolstvo in šport, Nino Gržinič s ŠSUL, Marka Pukšiča s SUM Robija Pritržnika iz ŠOS. Do zamenjav  je prišlo na predlog predsedstva ŠOS ter študentskih svetov UL in UM. Predstavnik ministrstva šport je zamenjavo  želel sam.

• Študij "a la carte". A.Č. Delo, 13.2.2006
  Študentska in dijaška organizacija (ŠOS, DOS) sta opozorili na pasti napovedanih reform, ki po njihovem spreminja univerze v drage restavracije. V zloženki  v obliki jedilnega lista so navedli stroški, ki jih bodo v bodočnosti morali plačevati študenti (vedno dražja študijska gradiva in pripomočki, obvezne terenske vaje, študijske ekskurzije  ipd. ter napovedane šolnine, prevozi, stanarine, prehrana, športni, jezikovni in drugi tečaji. Po mnenju M.Ulčarja (ŠOS) reforme visoko šolstvo spreminjajo v tržno blago. Dijaki si želijo predvsem "kakovosten in dostopen študij, ne pa dragih visokošolskih restavracij dvomljive kakovosti".  (B.M.)
   

• Brez strahu pred reformami visokega šolstva. Brane Piano, Delo, 13.2.2006
  V Celju je bil posvet podmladka SDS, na katerem je državni sekretar MVZT J.Možina povedal, da naj bi dolžino študijski programov z bolonjsko reformo prilagodili dejanskemu trajanju. Tako bi npr. triletni program študent končal v treh letih ter se vpisal na drugo stopnjo oz. magisterij. Udeleženci so se seznanili s prednostmi bolonjskega študija, spregovorili o povezovanju z gospodarstvom in ocenili, da je slovensko visoko šolstvo zelo togo pri uvajanju bolonjske reforme. S posvetom so po besedah N.Oblaka (SDM) skušali prispevati k manjši zadržanosti mladih do nujnih reform v visokem šolstvu. (B.M.)
    
• Nedokončana zgodba o agenciji,  Jasna Kontler Salamon, Delo, 23.1.2006
  Ob povzetku skupne izjave Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva (NKKVŠ) avtorica ugotavlja, da zgodbe o slovenski neodvisni visokošolski agenciji še zlepa ne bo konec. ŠOS in NKKVŠ od ministra J.Zupana in vlade RS pričakujeta, da bo agencija ustanovljena tako, kot je določeno v obstoječem zakonu o visokem šolstvu, če pa se bo zakon spreminjal pa naj se upoštevajo sedanje rešitve. Opozarjata, da bo moral minister na bolonjski ministrski konferenci leta 2007 predstaviti, kako smo izpeljali rešitve iz zakona. Kakovostno visoko šolstvo je  namreč ena od prioritet bolonjskega procesa.  (B.M.)
  • Študentska organizacija in NKKVŠ o agenciji za visoko šolstvo
    Predstavniki  ŠOS in Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva so se 13.1.2006 sestali in izmenjali stališča o zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu. Po sestanku so sredstvom obveščanja poslali sporočilo za javnost. SKUPNO SPOROČILO ZA JAVNOST NKKVŠ IN ŠOS
    Od ministra J.Zupana in vlade pričakujejo, da bo neodvisna Javna agencija za visoko šolstvo čimprej ustanovljena, kot je to določeno tudi v zakonu v visokem šolstvu. Če pa se bo zakon spreminjal, naj se ohranijo rešitve iz sedanjega zakona. Pričakujejo, da bo v novem nacionalnem programu visokega šolstva velik poudarek kakovosti. Sistem zunanjih evalvacij bo moral izpolnjevati evropske kriterije za vključitev v register agencij (neodvisnost telesa, sodelovanje partnerjev, transparentnost, kakovost izvajanja zunanjih evalvacij). Ker agencija še ni bila ustanovljena, bo NKK v skladu z zakonom opravljala vlogo Sveta za evalvacijo in zaradi novih nalog spremenila poslovnik. Odgovorni minister bo moral leta 2007 poročati, kako je Slovenija izpeljala rešitve sprejete v zakonu, saj je kakovost prioriteta "bolonjskega procesa". NKK in ŠOS si bosta še naprej prizadevala za kakovostno visoko šolstvo in evropsko primerljiv sistem zunanje evalvacije.  (B.M.)
     
   
• Država dala študentom ekonomije košarico,  Manfred Meršnik, Večer, 18.1.2006
  Na študentski okrogli mizi marketinškega kluba EPF UM je direktor Aerodroma Maribor izrazil prepričanje, da bo država podprla letališko infrastrukturo. Žal je prihod odpovedal predstavnik ministrstva za promet.

• Draga vlada ...., M.Hi. Delo, 24.12.2005
  Študentska organizacija (ŠOS) je k črni smreki pred poslopjem vlade prislonila veliko pismo z željami študentov in dijakov, ki so bili letos pridni in ubogljivi, "se pridno učili in veliko izpitov naredili". Vlado pozivajo, naj ne uresniči reformnih ukrepov na področju študentske in dijaške problematike, da "razmisliš in ne uvedeš šolnin, kot si napovedala, da ne sprejmeš ukrepov, ki bodo mladim dodatno otežili šolanje, da nam ne obdavčiš dodatno študentskega dela, da ne ignoriraš vseh družbenih skupin, ki študiramo, delamo in živimo v državi". Tiskovni predstavnik vlade ni imel posebnega komentarja.   (B.M.) 
• ŠOS bi hitreje do agencije za visoko šolstvo. (sta) Dnevnik, 23.12.2005
  Študentska organizacija je pripravljena zagotoviti potrebna sredstva za delovanje agencije za visoko šolstvo, so sporočili iz ŠOS. Minister J.Zupan je bil napovedal, da ne bo spoštoval zakonskih rokov za ustanovitev agencije, ker naj bi bila predraga.   (B.M.)
• Študenti bi podprli agencijo, Jasna Kontler Salamon, Delo, 23.12.2005
  Študentska organizacija ŠOS se je pripravljena odreči nekaterim svojim projektom in tako zagotoviti sredstva za ustanovitev in delovanje javne agencije za visoko šolstvo, so sporočili javnosti. Povod za to je trditev ministra J.Zupana, da ni denarja za njeno ustanovitev. Opozorili so na sporno preoblikovanje nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva (NKKVŠ) v svet za evalvacijo. Svet ne bi imel predstavnikov vseh partnerjev v visokem šolstvu, sporna bi bila njegova avtonomija, saj ne bi imel ustrezne strokovne podpore in bi bil tako odvisen od ministrstva.  (B.M.)

• ŠOUM z novim predsednikom.  Revija študent, december 2005  www.mladinski.net
  Jurij Cvitanovič, 25, s PeF UM je novi predsednik študentskega zbora mariborskih študentov. Vladne reforme bodo vplivale na študentsko organiziranost, pravi, ŠOUM lahko pripomore, "da bo študij še naprej dostopen vsakemu".  (B.M.)
  
   
• Nič več prikrivanja informacij,     Manca Borko, Delo, 8.12.2005
  Pogovor z Borutom Kozanom, predsednikom ŠOU Lj. na polovici mandata. Pravi, da se je izboljšala javna podoba ŠOUa, izvajajo racionalizacijo poslovanja, ukinili so reprezentanco. Hradili bodo nov hostel. 
• Manj denarja za plače,    Manca Borko, Delo , 7.12.2005 
  Zaradi upada študentskega dela bodo z rebalansom proračuna ŠOU njegovi resorji dobili po 155 manj denarja, tudi za plače in honorarje. 

• Kljub snegu glasno proti reformam.  Maja Hitij,  Nedelo, 27.11.2005
  Protest proti reformam so organizirale 4 sindikalne centrale, 11 sindikalnih organizacij ter dijaška in študentska organizacija                    ŠOS,               . Po oceni ŠOS se je sobotnih demonstracij  udeležilo 5000 študentov in dijakov. Udeležence je nagovoril  predsednik ŠOS M.Ulčar  in napovedal nove akcije: "Država smo ljudje, ki tu živimo!" Študenti se ne strinjajo z "uničevanjem socialne države, podražitvijo osnovnih življenjskih potrebščin, elitizacjo visokega šolstva, vavčerjem in odloženim šolninam, dodatno obdavčitvijo študentskega in dijaškega dela, odpravo njihovih pravic in s tem, da morajo ceno gospodarskega napredka plačati socialno najbolj ogroženi. nasprotuje tudi avtoritarnemu vsiljevanju reform", povzema nagovor Nedelo. 
  L.Gajser, dijakinja, je prišla z mamo, ker hoče, da bo prihodnost mladih boljša. Upa, da bodo sprejete samo dobre                    reforme,               , ve, da "si prizadevajo za šolnine in višjo obdavčitev študentskega dela" in meni, da to ni prav.
  V.Miloševič, študent je dejal za časnik, da so vladne reforme prenagljene, nepremišljene in da sploh ni bil vzpostavljen dialog. "na žalost bodo reforme študentom prinesle samo slabe stvari... kakor koli obrneš, bomo preveč obdavčeni - študenti si ne bomo mogli privoščiti ne študija, ne življenja, kaj šele, da bi uživali!"                     B.M.    
• Študentje so demonstracije pričakovali. Miha Ulčar, predsednik ŠOS.         Maja Čepin Čander, Dnevnik, 23.11.2005
  Študentje bodo skupaj z delavci demonstrirali proti reformam, a od vlade pričakujejo predvsem dialog. S prejšnjo vlado se je dalo bolje pogajati. Na fakulteti, kjer študira                    FPVV UM,               , ga študentje sprašujejo kdaj bodo demonstracije. Na vprašanje o šolninah za izredni študij pravi, da je izredni študij namenjen "študentom ob delu", a zdaj ga fakultete izkoriščajo za vpis tistih, ki ne pridejo v redne programe, predvsem na družboslovnih fakultetah, na naravoslovju in tehniki pa je zagotovljen prostorain službe. ŠOS podpira bolonjsko reformo, danes gredo v denar  programi, ki niso več aktualni, kjer določeni ljudje ohranjajo plače. "Fakultete bi lahko več denarja pridobile tudi iz sodelovanja z gospodarstvom, z večjo ponudbo vseživljenskega učenja in iz evropskih skladov. Rešitev zagotovo niso odložene šolnine." V Angliji so se te šolnine iz leta v leto povečevale, meja zaslužka, od katere so jih vračali pa se je zniževala. To se lahko zgodi tudi pri nas ni to ne bodo več simbolične šolnine.                     B.M.,  
   
• Ljubljanski študentje krčijo svoj proračun, Finance, 10.11.2005 
  
   
• Študenti zbirajo podpise proti uveljavitvi reform,                M. Bo., Delo, 9.11.2005
  ŠKIS - Zveza študentskih klubov Slovenije je  izrazila nestrinjanje s predlaganimi reformami visokošolskega sistema. ŠKIS sodeluje v zbiranju podpisov proti tem predlogom, za katere je R.Čebulj (ŠOS) dejal, da odpravljajo pravice študentov. Študenti iz obrobja se zaradi nizkega standarda že zdaj teže odločijo za študij. ŠKIS združuje 54 klubov in je izdal Almanah z opisom svoje dejavnosti. Lani so pripravili 12 tisoč dogodkov z 650 tisoč obiskovalci.  (B.M.)
  
   
• Tudi reformisti gredo kdaj na rafting. Miha Ulčar, predsednik ŠO Slovenije.  Uroš Škerlj, Sobotna priloga, Delo, 5.11.2005
  prvi del - drugi del - tretji del
  M.Ulčar (29), absolvent FPVV UM (povprečna ocena 8,0), prodekan za študentska vprašanja, predsednik slovenskih študentov (honorar 131.000 tolarjev), aktiven tudi v športnih in drugih društvih. Dela od jutra do večera.  V ponedeljek je ŠOS na stojalo pred parlamentom obesil 95 tez, da bi opozorili "da bodo napovedane reforme pustile nepopravljivo škodo na kakvoosti in dostopnosti visokega šolstva v Sloveniji. Pravi, da z vlado nimajo prave komunikacije in navaja primer z zakonom o dohodninah. V okviru sveta vlade za študentska vprašanja ostaja pri lepih besedah. Enkrat so bili pri predsedniku vlade, kjer je J.P.Damijan razložil načrt reform. Takrat so se pred kamerami pojavili "neki mladi ljudje", ki so reformo zelo pohvalili, zato so reagirali z izjavo, da reforme visokega šolstva in študentske sociale niso dobre. Reforme želijo izpeljati mimo prizadetih socialnih skupin. Predstavnik ministrstva za delo jim je nedavno celo odkrito povedal, da želijo študentom vzeti "avtonomijo, ker smo premočna socialna skupina".
  M.Ulčar pravi, da študenti dobro  razumejo bolonjski proces in njegove socialne implikacije, "ekonomisti, ki pa so se  nenadoma začeli ukvarjati z visokim šolstvom" pa ne, in menijo, da naj bi le-to uravnaval trg. A za pravo konkurenčnost je potrebna dobra informiranost tako proizvajalcev kot potrošnikov. "Zato bi bilo nujno treba ustanoviti agencijo za zagotavljanje kakovosti, ki bi skrbela, da bi bile informacije prave. Bolonjski proces to predvideva, reformisti pa ne, saj želijo kakovost fakultet prepustiti načelom trga". Hočejo uveljaviti ameriški sistem, za zgled postavljajo Harvard (nasmešek), kjer je študij drag in si ga privoščijo le izbranci, kar bi morali vedeti, "saj so nekateri od njih tam študirali".  Ne razumejo pomena socialnih transferjev (subvencioniranja prehrane, bivanja, prevozov), t.j. socialnih pravic študentov, ki jih imajo tudi delavci. "Po reformi bo znanje dostopno samo še izbrancem, študij bo tržno blago, študentje bomo kupci."  Po njegovem mnenju je visoko šolstvo javna odgovornost, država mora več vlagati v znanje, po "stopnji izobraženosti zaostajamo za EU, zato moramo ljudi vzpodbujati k študiju, ne pa omejevati dostopnosti do študija." Ne gre za privilegije študentov. "Nekdo, ki pride študirat v Ljubljano iz Prekmurja, ima velike stroške z bivanjem, prehrano, prevozi".
  Na vprašanje o trajanju študija pravi, da na UL traja 6-7 let . ker je "veliko programov zastarelih, raztegnjenih, nepotrebnih. nekateri starejši profesorji predavajo povsem neaktualne stvari, pred praznimi predavalnicami. To bo uredila bolonjska reforma, ki bo programe racionalizirala. Za to ne potrebujemo vladne reforme."
  Na vprašanje o težavah pri zaposlitvah odgovori, da bi se s tem morala država več ukvarjati, krive so tudi izobraževalne ustanove, saj se npr. tisoče študentov vpiše na ekonomijo in ekonomisti ne najdejo službe. Na naravoslovno tehniških smereh pa je premalo študentov, delovnih mest pa zadosti; treba bi bilo strateško usmerjati dijake in tudi že osnovnošolce. Gospodarstvo bi se moralo vključiti v izobraževalni proces, raziskave, vseživljenjsko izobraževanje, štipendiranje. Pred 15 leti je bilo 30.000 kadrovskih štipendij, danes 6.000.
  Je proti šolninam, tudi če jih bi plačevali za nazaj zaposleni diplomanti. "Šolnina ni dobra motivacija, prej koga odvrne". Po diplomi bi moral študent plačevati šolnino - "davek na znanje"-  takrat ko si ustvarja družino in kupuje stanovanje. " V Avstraliji in Angliji so sicer uvedli, da plačujejo le tisti, ki imajo dovolj denarja, a so z višanjem šolnin  višali tudi ta cenzus. "Ko je sistem šolnin enkrat uveden se ga ne znebite več."  Tudi ni za preoblikovanje subvencij v izobraževalni dodatek staršem, saj bi študenti izgubili avtonomijo, to bi bil korak nazaj v samostojnosti, v odvisnost od staršev. Imeli so dogovor z ministrstvom za visoko šolstvo, da po zakonu o visokem šolstvu ne bo šolnin, zdaj pa naj bi to prepustili vladni uredbi, s čemer bi se izognili vplivu študentov..
  V primeru če bo univerz več, bo po njegovem povečana konkurenca "zlasti zasebne univerze prisilila v povečano promocijsko dejavnost. Manj bodo vlagale v kakovost programov in več v pridobivanje študentov."
  Meni, da študenti z delom preko servisa ne konkurirajo diplomantom, saj opravljajo dela, ki niso sistemizirana, priložnostna in "ne zahtevajo posebnega znanja".  Država bi morala z inšpekcijo nadzirati kršitve, ki se pri tem delu dogajajo, ne pa tega reševati z izenačitvijo obdavčevanja. ŠOS je dobila lani od študentskega dela 5%, t.j. 3,7 milijarde tolarjev, letos manj, ker to delo upada. Iz tega denarja se zagotavlja študentom prehrana, delovanje študentskih društev, vrste programov, tečajev, projetov - lani  "smo imeli več kot 10.000 dogodkov". Tudi na fakultetah delujejo, npr. na FPVV "študentska  organizacija financira predvsem športne aktivnosti, potapljaške tečaje, amučanje, rafting, streljanje." Rafting? "Zakaj pa ne?" "Za našo fakulteto so športne aktivnosti nujne." "Študent mora početi različne stvari, se kakovostno družiti in se tudi zabavati."
  Za predsednika ŠOS je bil izvoljen z nalogo, "da se bom boril za študentske pravice".  Opozarja na namen vlade, da  bi študentom odvzela avtonomijo, da  "nas politično podredi", tako da bomo ostali brez sredstev. Pravi, da zdaj študentske stranke niso podmladki parlamentarnih strank, z vsemi poslanskimi skupinami se pogovarjajo enakovredno. Študente združuje pogled na socialne pravice, ki so ogrožene. Podpirajo delavce, saj imajo "otroke, za katere želijo, da bi pridobili čim boljšo izobrazbo. Predlog reform bo najbolj ogrozil delavce in študente iz nižjih socialnih slojev, saj bo med drugim podražil osnovne življenjske potrebščine." Podobna stališča kot ŠOS imajo tudi univerze, podpirajo jih študentske organizacije v Evropi. Ni jim npr. jasno, "zakaj želi slovenska vlada reformirati nekaj, kar je v bistvu že bilo reformirano že z bolonjsko reformo. Zakon (ZVŠ, 2004, op.BM) je bil sprejet, podpisan, zdaj pa se začenja ponovna reforma".  Na fakultetah so začeli po fakultetah zbirati podpise proti reformi, zbrali so jih v prvih dneh 10.000. "Včasih so študenti čisto razgreti in komaj čakajo na akcijo". Do konca se bo zavzemal za dialog. "Če pa nas ne bo nihče upošteval, bomo šli na cesto." Demonstracije so bile že 1996 in 2001. "Očitno so potrebne vsakih nekaj let". Na vprašanje o tem, koga volijo študenti, pravi, da  je študentov in dijakov 200.000, "zraven lahko štejemo še starše in sorodnike. Saj vemo kaj to pomeni."    (B.M.)
  
  Petindevetdeset študentskih tez.  Sobotna priloga, Delo, 5.11.2005
  1.  Slovenija je pravna in socialna država (2.čl.Ustave RS).
  40. Ohraniti moramo demokratičnost univerz z zagotavljanjem vpliva študentov na kakovost študija.
  41. Vavčerji silijo univerze, da vlagajo v drag promocijski material, namesto v kvaliteto.
  44. Temeljna naloga države je zagotavljanje dostopnosti do izobraževanja.
  45. Študenti so partner v akademski skupnosti med študenti, profesorji in raziskovalci.
  66. Nujna je vzpostavitev notranjega in zunanjega sistema zagotavljanja kakovosti visokega šolstva.
  70. Država mora spoštovati evropske dokumente, ki jih je podpisala.
  95. Šolnine večajo razlike v družbi na podlagi socialno-ekonomskega položaja.
  (Izbral B.M.)
  
   

• ŠOS zavaja študente?, STA, Večer, 5.11.2005
  ŠOS po mnenju demokratske mladine zavaja,                      STA, Delo, 5.11.2005
  SDM meni, da  so vzrok za nasprotovanje predlaganim reformam študentski funkcionarji, ki se borijo za svoje ugodnosti, ne pa za boljšo prihodnost študentov, ki jo bodo zagotovile reforme. Zato bodo študentom na javnih tribunah predstavili predvidene ukrepe "in sicer študentsko delo, štipendije in šolnine". A.Jeraj, predsednica SDM in poslanka SDS meni, da so "predstavniki študentov najbolj zaviralna sila pri reformah in študente ne seznanjajo z njimi, pač pa jih zavajajo. med drugim s tem, ko pravijo, da želi vlada ukiniti študentsko delo."  (B.M.)
   

• Vladne reforme v šolstvu, Tanja Lampreht, Večer, 4.11.2005
  Bralka se sprašuje. če se nam obeta ponovitev študentskih nemirov iz leta 1968.  Predlogi reforme z ukinitvami študentskih bonov, študentskega dela, gradnje študentskih domov, subvencioniranja cene študentskih domov, vavčerji in odloženimi šolninami je grožnja vsem študentom, posebej tistim, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev in socialno šibkih družin. študij bo postal privilegij mladine novodobnih bogatašev. Ne bomo dovolili, da nam vlada vzame možnost, da nekaj naredimo iz sebe. 

• Študenti v Lutrovem slogu zabili 95 tez,                   STA, Dnevnik, 2.11.2005
  Predstavniki ŠOS so pred poslopjem DZ simbolično pribili 95 tez o poslabšanju položaja študentov v predvidenih reformah. Visoko šolstvo ni tržno blago, ampak javno dobro. Nasprotujejo šolninam in krčenju študentskih pravic in subvencij ter dodatnemu obdavčenju študentskega dela. Če jih ne bodo upoštevali, bodo študenti uporabili "vse ostale legitimne ukrepe".
  Študenti kot Luter pribili 95 tez, STA, Večer, 2.11.2005

  Študenti začeli zbirati podpise proti reformam,                   M.Bo., Delo, 2.11.2005
  Študentske organizacije treh univerz in študentski klubi so začeli akcijo "Reforme proti študentom". Podpise bodo zbirali na fakultetah in klubih, ob dobbrem odzivu pa tudi drugod. Podpise bodo predali predsedniku vlade in J.P.Damijanu.

  
  Čas sendvič študentov. Nevarni koktajl študentskih reform.       Maja Čepin Čander, Dnevnik, 29.10.2005
  V začetku 90' let je država začela subvencionirati študentsko prehrano z boni, ker je izračunala, da je to ceneje, kot zdraviti bolezni prebavil bivših "sendvič študentov" . Leta 1p96 je tedanja vlada želela ukiniti študentske bone, zato so bile takrat študentske demonstracije. Po 9 letih miru je socialni status študentov spet ogrožen. Od poletja grozi ministrstvo za delo z ukinitvijo študentskih servisov, pred nedavnim so po nemarnem ukinili subvencije študentskim družinam, predlogi za gospodarsko reformo  pa predvidevajo šolnine, ukinitev subvencij za študente in študentskega dela ter posredno razvejanih obštudijskih dejavnosti. Nekateri očitki so upravičeni in nekaj predlogov ni tako napačnih, meni avtorica. Za dvomljivo poslovanje študentskih servisov in zlorabo napotnic bi morala vlada uporabiti sredstva nadzora. Nasprotniki šolnin se sprenevedajo, da četrtina študentov (izrednih) že plačuje astronomske šolnine (do 790 tisočakov v Ljubljani) in ker vseh stroškov študija ne more plačevati država ideja o šolninah ni napačna.  Vendar pa bi  "koktajl iz šolnin, ukinitve študentskega dela in subvencij" povzročil večje razslojevanje, marsikdo ne bi mogel študirati.   Zdaj ima štipendije le četrtina študentov (povprečno 43 tisoč mesečno), le desetina ljubljanskih študentov dobi mesto v domu, bivanje in hrana staneta študenta okoli 80 tisoč mesečno, potem pa še prevoz, literatura, študijski pripomočki, telefon, kultura, zabava itn. Študira predvsem srednji sloj (tega je pri nas 60%), čeprav nihče ne zbira podatkov o tem. Reformisti nameravajo pridobiti nove štipendije iz gospodarstva, a avtorica meni, da tako ne bo mogoče nadomestiti štirih milijard izgubljenih študentskih subvencij.   (B.M.)

• Za ohranitev pravic in avtonomnosti študentov,  M.Bo., Delo, 28.10.2005
  Študentske organizacije iz vse Evrope podpirajo ŠOS, saj ogrožanje njene avtonomije ogroža tudi prihodnost visokega šolstva. Bolonjske reforme najbolje izpeljejo tam, kjer študenti sodelujejo z oblastjo. To je poudarila Vanja Ivoševič, predsednica ESIB na tiskovni konferenci (v Ljubljani) in dejala, da je ŠOS s svojo neodvisnostjo od države in univerz zgled ostalim. Povedala je, da predlagane vladine reforme niso v skladu z obvezo, ki jo je dal minister Zupan v Bergnu maja 2005, za ustanovitev nacionalne agencije za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva. Slovenija je namreč edina članica EU, ki te agencije še nima. "Če se Slovenija ne odloči organizirati te agencije, se bo od Evrope oddaljevala, ne približevala", je poudarila.   (B.M.)

• Reformirati je treba univerze, ne pa obremeniti študente. Pogovor s predsednikom ŠOS M.Ulčarjem,  Jasna Kontler Salamon, Delo, 24.10.2005
  Večletni študentski funkcionar o dosedanjem dialogu z vlado in zakaj se ŠOS tako odločno upira predlagani vladni reformi visokega šolstva.

•  Študentske volitve burijo duhove,                Urška Kereži, Večer, 27.10.2005
  Študentske volitve kar na ulici,               P.R., Delo, 27.10.2005
  Senat in ŠS UM ista prepovedala izvedbo volitev v ŠOUM v prostorih UM, zaradi nepravilnosti pri izbiri kandidatov. Zato so jih izvedli na ulici. V ŠOUMu pravijo, da vodstvo UM onemogoča demokratične volitve.
• Študentske zdrahe. (tk) Dnevnik, 20.10.2005
  Volitve v  parlament Študentske organizacije UM, ki bodo  26.10., tudi letos spremljajo škandali. Opozicijska skupina Bumerang se je namreč pritožila zaradi izločitve 11 kandidatov. Argument je bilo pošiljanje kandidatur po pošti, kar pa razpis dopušča, pravi B.Lesjak. Očitke je zavrnil dolgoletni študentski funkcionar in direktor ŠOUM D.Žura.
   
• "Vsaj nekaj za študente, pa še brezplačno je", Mojca Zorko, 19.10.2005
  Prvi dan Študentske arene je ponudil predavanja okrogle mize in delavnice, zelo obiskan je tudi sejemski del. Največ gneče je bilo ob prostorih turističnih agencij, manj so bile obiskane stojnice treh slovenskih in nekaj tujih univerz, policije in vojske ter prostovoljskih akcij. Prav prostovoljstvo je bila tema letošnje arene, kar je pohvalil tudi predsednik države J.Drnovšek na odprtju: "Slovenija potrebuje vaše znanje, vašo mladostno energijo in mi starejši že čakami, da nas zamenjate", je dejal.  (B.M.)
• Izobraževanje mladih na 6. Študentski areni,     M.Č., Delo, 17.10.2005
  Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka od 18.-20. 10. vrsta prireditev za študente.
• Študentska arena 2005
  Od 18. do 20. oktobra 2005 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 6. študentska arena 2005. Na tej največji izobraževalno–sejemski prireditvi za mlade se bo predstavilo več kot 280 sodelujočih, pričakujejo več kot 25.000 obiskovalcev, številnih delavnic, okroglih miz in predavanj, poskrbljeno pa je tudi za atraktivne razstave, zabavo in šport. Več: <http://www.dobimo.se/arena>

• Študenti z ministroma o gradnji študentskih domov, M. Bo., Delo, 27.9.2005
  Predstavniki ŠOS so se pogovarjali z ministroma za visoko šolstvo in za delo. Študenti načrtujejo najetje kredita, a ostaja odprto vprašanje lastništva domov.
  Posojilo študentov pod vprašajem,  Maja Čepin Čander, Dnevnik, 27.9.2005
  Posojilo 3 miljarde SIT, ki bi ga najela študentska organizacija za gradnjo domov je pod vprašajem, so ugotovili na sestanku ŠOS z resornima ministroma. Minister J.Drobnič: "Če posojila za gradnjo domov ne bo najela  študentska organizacija, ga bo država." O študentskem delu, ki naj bi bilo tudi vir za gradnjo domov, se niso pogovarjali, saj se dopolnjuje novela zakona v zvezi s študentskimi servisi.
   

• Študentje od države pričakujejo več.  Revija študent, september 2005
  Ob svetovnem dnevi mladih je ŠOS pozval državo, da nameni več denarja za  terciarno izobraževanje ter uredi slab socialno-ekonomski položaj študentov.
   
• Ko že ena sama stopnica postane napor,     Tanja Petrič, Večer   , 26.7.2005 
  Študentska organizacija UM išče investitorje za invalidska dvigala   na fakultetah UM.  
   
• Predsednik vlade J.Janša se je sestal s predstavniki Študentske organizacije Slovenije, Eurydice Slovenija, 13.7.2005
  Premier Janez Janša je 12. 7. 2005 sprejel predstavnike ŠOS. Izmenjali so mnenja o odprtih vprašanjih, ki tarejo študentsko populacijo. Ob tem je dejal, da je "vesel, da se predstavniki študentov zanimajo ne samo za urejanje nekaterih statusnih vprašanj, vezanih na njihove neposredne pogoje za življenje in študij, ampak tudi za strateške odločitve v zvezi z vzgojno–izobraževalnim procesom v Sloveniji".   Več:  <http://www.vlada.si/index.php?&i1=KPV&i2=slo&i3=1&i4=dgd&i5=ter_dvl_021&i10=artic&i12=D819527FC2A79A91C125703C00578B91&i15=on_Gnovica&j1=utf-8&j2=content&j3=gids&j4=>
   
• Študenti predstavili Janši predlog dogovora o sodelovanju z vlado, K.Ž., Delo, 13.7.2005
  Predstavniki ŠOS so se s predsednikom vlade dogovorili o podpisu dogovora o sodelovanju z vlado pri urejanju položaja študentov in mu predstavili svoj predlog zakona o štipendiranju. J.Janša je po pogovoru dejal, da so se strinjali, da je treba zagotoviti kvaliteten študij ter  enake možnosti mladih. Na bojazni ŠOS, da spremembe zakona o zaposlovanju ogrožajo obstoj študentskih organizacij so na ministrstvu za delo  zagotovili, da hočejo le prerazporediti del koncesijskih sredstev študentskih sredstev v štipendije.  (B.M.)
    
• Brez denarja študentskih organizacij ogrožen obstoj radiev,  STA, Dnevnik, 12.7.2005
  Morebitni izpad sredstev od študentskega dela bi pomenil konec avtonomnega nevladnega medija - ljubljanskega Radia Študent in mariborskega MARŠ, sta povedala njuna direktorja D.Jelovac in B.Golčaj. Ljubljanski radio dobi od študentske organizacije 35 miljonov leto, kar je tretjina prihodkov, mariborski pa 20 miljonov SIT.
  Radio Študent je najstarejši študentski radio v Evropi, ustanovljen 1969 in je s 100 sodelavci, večinoma študenti, največji na svetu.  (B.M.)
   

• Člani Sveta Vlade RS za študentska vprašanja
  Vlada RS je 1.7.2005 imenovala člane Sveta Vlade RS za študentska vprašanja. Predsednik je  dr. Juret Zupan, minister, člani: Peter Debeljak, iz Ministrstva za šolstvo in šport, Marjeta Cotman iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Natalija Berlec iz Ministrstva za zdravje, dr. Jelka Pirkovič iz Ministrstva za kulturo, dr. Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, Marija Ferlež iz Ministrstva za finance, Ingrid Mastnak, Urad RS za mladino, Tomaž Černe, Študentski svet UL, Goran Nikolič, Študentski svet UM, Mladen Brec, Študentski svet UP ter iz Študentske organizacije Slovenije: Miha Ulčar, Janez Tonkli, Zdenko Škraban, Sebastjan Kokl, in Borut Kozan. Vsi so imenovani za mandatno dobo štirih let.
• Poziv k oblikovanju sveta za študentska vprašanja. K.Ž. Delo, 24.6.2005
  Predsednik ŠOS M.Ulčar je poslal predsedniku vlade protestno pismo, ker vlada kljub zakonskim določilom ni imenovala sveta za študetska vprašanja, hkrati pa spreminja ureditev študentskega dela.

• Študentska rektorica. P.Petrovčič, Mladina, 4.7.2005
  S 1.oktobrom bo rektorica UL postala prof.dr.Andreja Kocijančič. Pri njeni izbiri so pomembno vlogo igrali študenti. Od 500 študentskih elektorjev se je volitev udeležilo 84%, od 2531 zaposlenih s pravico volitev pa 60%. Med 34 senatorji, ki so rektorico z večino izvolili v drugem krogu, je 7 študentov, ki niso skrivali zadovoljstva z izbiro. A.Kocijančič pravi, da so se študenti odločili zanjo, ker jih je prepričala, da trdno verjame v "nujnost prenove študijskih programov, ki naj postanejo primerljivi s programi sorodnih institucij v Evropi". V svojem programu (objavljen na: http://www.uni-lj.si/Objave/Vestnik/vestnik3-4-2005.pdf ) je poudarila potrebo po tesnejšem sodelovanju univerze z gospodarstvom, potrebo po zvišanju kakovosti izobraževalnih programov, po internacionalizaciji UL ter po povezovanju raziskovalnega dela na fakultetah. Tako kot druga dva kandidata je nasprotovala delitvi UL, kar zagovarja vladajoča opcija.  (B.M.)
   

• ŠOUM Mariborski knjižnici podarila milijon tolarjev.   Dnevnik.si, 29.06.2005
  Študentska organizacija UM je Mariborski knjižnici podarila ček v vrednosti milijon tolarjev za nakup študijske literature.
   
• Kozan napoveduje odpravo ŠOU, Finance, 30.6.2005

• Grozi nekaterim študentskim organizacijam celo ukinitev? Urška Kereži, Večer, 21.6.2005
  Predstavniki ŠOUM opozarjajo na negativne posledice sprememb, ki jih na področju študentskega dela načrtuje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Študentje se bojijo, da se bo obseg študentskega dela zmanjšal.
   
• Predavanje med zvoki mobilnikov,  Radovan Kozmos, Delo, 1.5.2005
  Generalni sekretar Nata J.deH.Scheffer je predaval na FDV. Študenti so postavljali kritična vprašanja, tudi o avtonomiji univerze in nekateri so na svojevrsten način tudi protestirali.
  Ni šlo brez protestov, Dnevnik, 1.6.2005

• Študentje naj imajo večji vpliv,  Katja Žižek, Delo, 25.5.2005
  Študentska organizacija UL (ŠOU), naslednica UK ZSMS, danes v Cankarjevem domu praznuje sprejem akta o ustanovitvi (15.5.1900).
  Pogovor z Gorazdom Drevenškom (zadnjim predsednikom UK ZSMS), Markom Pozničem (prvim predsednikom Študentskega parlamenta ŠOU) in Markom Kušarjem (prvim  predsednikom študentske vlade ŠOU). Poleg pohval so bili tudi kritični do sedanje dejavnosti študentske organizacije. G.Drevenšek je menil, da bi morali "povečati vpliv na formalne univerzitetne in fakultetne procese, na nujne spremembe študija in družbene procese, ki so sedaj brez vpliva bodočih intelektualcev preveč siromašni.  (B.M.) 
   
• Slovenski študenti kritično ob Bergnu.  K.Koren, Večer, 23.5.2005
  Berganski komunike je bil trši oreh od berlinskega
  V izjavi ob "bolonjski" konferenci ministrov so slovenski študenti zapisali, da "v Sloveniji potrebujemo tako samoevalvacijo univerz in notranjo skrb za kakovost, kot učinkovito zunanje preverjanje kakovosti pri izboljšanju programov in poučevanja". Žal se s tem ne moremo pohvaliti, notranje zagotavljanje kakovosti je zreducirano na poročila brez učinka, uzakonjenega nacionalnega sistema pa še nismo premaknili v prakso, javna agencija za to je še na papirju. Prioriteto naj bi dali tudi na socialo študentov in enak dostop do študija ter možnosti za uspešno dokončanje študija. Naše študente je v Bergnu zastopala Katja Kamšek.  (B.M.) 
   
• ESIB proti tržnemu tekmovanju agencij za kakovost
  Organizacija evropskih študentov ESIB v svojem dokumentu Policy statement on EU regulations with impact on Higher Education nasprotuje oblikovanju tržišča agencij, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem kakovosti in akreditacijo v visokem šolstvu. Konkurenčnost med agencijami lahko pripelje do zniževanja kriterijev za  evalvacijo in povečanja stroškov. Agencije za kakovost naj bodo v javni pristojnosti. (Možnost izbire agencij tudi izven države s strani  visokošolskih institucij je predlagala Evropska komisija v dokumentu oktobra 2004, B.M.)
  Glej: [PDF] Accreditation in the EHEA: a viewpoint from the EU Commission 2 December 2004. Guy HAUG.
  
   
• Študentska "črna bolonjska knjiga" s  primeri "slabe prakse"
   "Bologna Black Book",  ESIB <http://www.esib.org/> , maj 2005.
  Stališča evropskih študentov o uresničevanju "bolonjske deklaracije" v študentsko-publicističnem stilu predstavljena na primerih iz držav podpisnic, tudi Slovenije.
  Uvod: Tekmovanje ali sodelovanje, privatizacija in beg možgan, socialna vprašanja, študij kot javno dobro.
  Največ napak pri ECTS (kaos v Flandriji, težave v Nemčiji, Makedoniji, na Madžarskem, Danskem, zamujanje z ECTS in prilogo k diplomi na Poljskem, hitenje na finskih politehnikah, v Sloveniji in na Hrvaškem niso izhajali iz obremenitve študentov, je kaj drugače na Norveškem?)
  Zagotavljanje kakovosti je za nekatere še vprašljivo (ocenjevanje brez študentov na Poljskem, tudi v Romuniji o tem ne govorijo veliko, tudi v Bolgariji še marsikaj manjka):
  Težave pri uvajanju dvostopenjskega sistema (italijanska avantura, štiri stopnje v Makedoniji, Bologna a la francaise, neuresničena obljuba interdisciplinarnosti, fleksibilnosti in izbirnosti v Sloveniji, "mali doktorat" na Češkem, specializirani magistri v Švici, težave z individualnimi programi na Finskem, Nizozemske težave, dvostopenjska madžarska pravljica, ali je zakonski okvir dovolj za reformo na Hrvaškem, skriti (finančni) nameni na Portugalskem).
  Zanemarjanje socialne dimenzije (težave estonskih študentov, večje šolnine in manjše štipendije na Nizozemskem, zobozdravnik je luksus za Švedske študente, enakost dostopa rednih študentov na Norveškem, štipendije, posojila in šolnine v Švici).
  Študenti - partnerji ali odjemalci/consumers (sanje o študentskem soodločanju/participaciji v Romuniji, sodelovanje "na hitro" po Portugalsko, demokracija na italijanskih univerzah (?), borba za minimalno sodelovanje v Švici).
  Privlačnost evropskega visokega šolstva  in mobilnost (težave tujih študentov na Norveškem in Flamskem, visoke šolnine kot znak kvalitete na Danskem).
  Zakoni in splošna vprašanja (uresničevanje zakona 2002 v Avstriji, zakonska podpora reforme v Srbiji, "bologna" na Islandu).
  (B.M.)
   
• "Nekatere države jemljejo bolonjski proces precej bolj resno kot druge", Jasna Kontler Salamon, Delo, 23.5.2005
  Pogovor z Vanjo Ivoševič, predsednico evropske študentske organizacije ESIB, o ministrski konferenci v Bergni, kjer so bili študenti prvič vključeni v vse delegacije sodelujočih držav in v vseh organih konference. Pred 6 leti v Bologni študentov ni bilo, njihovo tokratno sodelovanje pa "Delo" označuje kot "zmagoslavje". Študenti so predstavili tudi Črno knjigo "Bologna Black Book" , z negativnimi primeri bolonjske reforme (tudi dva slovenska "prispevka", B.M.) in svojo analizo bolonjskega procesa Bologna with student eyes . Le v nekaterih državah poteka proces brez težav. Problemi so npr. pri uresničevanju reformske zakonodaje in študentsko sodelovanje pri odločanju "zagotavlja, da bomo imeli v prihodnosti kakovostno izobraževanje". Bolj bi se morali posvetiti socialni dimenziji, zagotoviti primerljive študijske razmere in zadosten študentski standard. Pomemben je neoviran dostop na drugo stopnjo študija in prehajanje med študijskimi programi, da lahko "vsakdo študira to kar si želi, ne glede na to, kar je najprej končal". Določiti bo treba "prevajanje" med starimi in novimi diplomami (npr. magisterij), saj so možni številni nesporazumi. Največji problem bo z diplomanti prve stopnje, saj ni jasna vrednost te diplome. "Ni pomembna dolžina, temveč le kakovost študija". Po 3 letnem študiju je lahko nekdo enako ali bolj kompetenten kot tisti, ki je študiral 4 ali 5 let. Predsednico ESIB-a navdušuje to, da je bolonjski proces, ki je bil zastavljen najprej politično, zdaj prostovoljen, zato je uspešen in da se študente, ki so izrazili pripravljenost na sodelovanje, upošteva kot enakopravne partnerje. (B.M.)
  http://www.esib.org/ (20.5.2005):  "We a very satisfied with the fact that the social dimension will be a priority for the next period and that it will be a part of the stocktaking process." said ESIB chairperson Vanja Ivosevic in a comment. "It has been one of our main demands and we hope that the participants of the process finally will take these matters seriously." Another of ESIB's main demands has been lifting the obstacles of mobility, which also will be prioritised over the next two years. "It's good that mobility is on front in this process as well, but ESIB still feels that more needs to be done, for example creating a European Mobility Fund" said Ms. Ivosevic.
   
• "Bolonjska črna knjiga" - evropski študenti predstavili primere "slabe prakse"
  ESIB presented their "Bologna Black Book", containing examples of malpracticies in the creation of the EHEA.
  Primeri problemov po temah in državah: ECTS (tudi Slovenija), zagotavljanje kakovosti, študijske stopnje (tudi Slovenija), priloga k diplomi, zanemarjanje socialne dimenzije, študenti - partnerji ali odjemalci (consumers), mobilnost študentov, splošna vprašanja.
  Glej tudi: ESIB: "Bologna with student eyes" in “Luxembourg Student Declaration”.
   
• Deklaracija evropskih študentov o bolonjskem procesu
  “Luxembourg Student Declaration”,  ESIB , marec 2005
  Na konvenciji ESIB v Luksemburgu je bila sprejeta deklaracija s stališči in predlogi, ki so namenjenimi predvsem sestanku (visoko)šolskih ministrov v Bergnu.
  Ugotovitve in stališča: 1. Študijske stopnje; 2. Zagotavljanje kakovosti; 3. Priznavanje diplom in obdobij študija.
  Predlogi: 1. Socialna dimenzija kot prioriteta; 2. Odprava vseh preostalih ovir za študentsko mobilnost;  3. Sodelovanje med različnimi ministrstvi;  4. Vloga študentov.
   

   

• Statistični podatki o študentih v Sloveniji študijskem letu 2004/2005
  Na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije je objavljena nova številka Statističnih informacij "Vpis študentov na terciarno izobraževanje v študijskem letu 2004/2005". Publikacija je v PDF na: http://www.stat.si/doc/statinf/2005/si-121.pdf

• Več diplomantk kot diplomantov, STA, Večer, 23.5.2005
  Lani je bilo na višjih šolah in visokošolskih zavodih v Sloveniji  14.888 diplomantov (od tega  višješolskih 1829). Na UL jih je bilo 8419, na UM 3651, na UP 341 in na samostojnih zavodih 648.
• Diplomanti:
  Na spletnih straneh Statističnega urada RS je objavljena  številka Statističnih informacij "Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, 2004".
  Publikacija je v PDF: http://www.stat.si/doc/statinf/2005/si-142.pdf

• Študentje za bronhoskop (sp), Dnevnik 19.5.2005
  Kluč študentov Sežana je ob 40-letnici priredil koncert z V.Kreslinom in Z.Predinom, izkupiček pa bo namenjen sežanski bolnici.
   

• Študentske majske igre,  KAG, Dnevnik, 10.5.2005
  Ljubljanski študenti se bodo pomerili v različnih športnih disciplinah na 22. Majskih igrah.

• Študentski tržnici z vstopnino in brez nje,  N.P., Dnevnik, 6.5.2005
  Na stadionu v Ljubljani so odprli že osmo tržnico Zveze študentskih klubov  Slovenije ŠKIS, predvsem s kulinaričnimi in pivskimi specialitetami slovenskih regij, koncerti ipd. Na telovadišču Tivoli pa se bodo 11.5. na tržnici predstavile študentske organizacije UL, UM in UP, svetov stanovalcev ŠD in druge mladinske organizacije; vstopnina bo 1000 SIT.

• Škisova in študentska tržnica,  Siniša Gačič, Mladina, 30.4.2005
  Dobičkarski absurdi študentskih politikov nimajo konca, letos so si omislili kar dve tržnici.  ŠKIS-ovo je doslej organiziral B.Luskovec, ki pa bo letos pripravil "študentsko tržnico" za ŠOUL, ki je zan/jo namenil 7 miljonov SIT.

• Dež ni pokvaril Škisove tržnice,  K.Ž., Delo, 6.5.2005

• Za ljubezen je tudi blato dobro, Večer, 9.5.2005
  Na ŠKIS-ovi tržnici za stadionom za bežigradom v Ljubljani študenti zaradi blata niso dosegli svetovnega rekorda z "vlakcem". Ni bilo niti enega pretepa.

• Tivolski marš za marihuano, K.Žižek, Nedelo, 8.5.2005
  ŠOUL je v sodelovanju z ŠOU; in skupino Konoplja.org pripravila shod, z namenom "doseči spremembo odnosa politikov, medijev in širše javnosti do uporabe konoplje v medicinske namene in uživanje" in s tem zakonske spremembe. Podobne shode so priredili v 200 mestih po svetu.

• Študentski tek na Ljubljanski grad,  K.G., Delo, 7.5.2005
  V okviru vsakoletnih Majskih iger je ŠOUL 8.5. organiziral tek za študente, občane in občanke, s štartom na Prešernovem trgu.

• Študenti ogorčeni nad finančnim ministrstvom, STA, Večer, 18.4.2005
  Ministrstvo za finance se že štiri mesece izogiba srešanju s predstavniki študentov in odgovoru na njihov predlog sprememb davčne zakonodaje. ŠOS sporoča, da so nat tem ogorčeni, saj je delo preko študentskih servisov pomemben vir preživetja mnogim, brez njega bi bil "otežen tudi njihov študij".  (B.M.)

• Makuc izvoljen za direktorja ŠOU v Ljubljani,  K.Ž., Delo, 6.5.2005

• Danes razgovora s kandidatoma za direktorja ŠOU,  M.Bo., Delo, 13.4.2004

• Edvin Makuc bo predlagan za direktorja ŠOU.  M.Bo., Delo, 16.4.2005

• O študentski ustavi. Borut Kozan, Dnevnik 14.4.2005
  Predsednik ŠOUL piše, da  je sklepanje o dopolnitvah študentske ustave na skupščini ŠOS 7.4.2005 potekalo brez kvoruma študentskega zbora ŠOUL, saj ni bilo dovolj njegovih poslancev. Predsedujoči je zagrešil nekaj proceduralnih napak, npr. pri dajanju besede.

• Spremembe v Študentski organizaciji Slovenije,  K.K., Večer, 9.4.2005
  Miha Ulčar je postal predsednik Študentske organizacije Slovenije. Na skupščini ŠOS so razdelili tudi denar, ki ga prejemajo od študentskih servisov.
  Denar tudi Primorcem,  Katja Žižek, Delo, 9.4.2005
  S spremembo študentske ustave bo ŠOS namenila 5% denarja za študentsko organizacijo UP.

• O študentski ustavi. Borut Kozan, Dnevnik 14.4.2005
  Predsednik ŠOUL piše, da  je sklepanje o dopolnitvah študentske ustave na skupščini ŠOS 7.4.2005 potekalo brez kvoruma študentskega zbora ŠOUL, saj ni bilo dovolj njegovih poslancev. Predsedujoči je zagrešil nekaj proceduralnih napak, npr. pri dajanju besede.

• Skupščina ŠOS včeraj odločala o novem financiranju,  K.Ž., Delo, 4.4.2005
  Študentska organizacija Slovenije bo iz denarja,  ki ga dobi s koncesijami od študentskih servisov namenila  za selovanje ŠOS 3,1%, za ŠOUL 38,6%,  za ŠOUM 20,,3%   za ŠOUP 5% in 33% študentskim klubom.

•  Študenti vztrajajo, Sporočeno visoko šolstvo, Mladina,  7.4.2005
  Študentska organizacija Slovenije je zbrala 6000 podpisov za spremembo obdavčitve študentskega dela. Poslanci bodo o tem odločali pred poletjem, študenti upajo na podporo vseh strank.
  Predsednika sveta za visoko šolstvo P.Jambrek je napovedal zaprte seje sveta pri nekaterih zadevah. Sicer se zavzema za nastajanje več samostojnih visokošolskih institucij.   (B.M.)

• Županji peticija nezadovoljnih študentov,  Kristina Menih, Večer, 4.4.2005
  Tristo študentov je v Piranu podpisalo peticijo ni demonstriralo proti "nelegalnemu in netransparentnemu" delovanju Kluba študentov  in mladinskega sveta občine Piran. Predsednik kluba D.Krajnc je ustanovil študentski servis Študentek in zavod Lasa pur dir.

• Peticija zoper delovanje vodstva piranskega kluba študentov. (dc) Dnevnik, 2.4.2005

• Svet Vlade RS za študentska vprašanja
  Vlada RS je  17.3. 2005 razrešila dolžnosti tiste člane Sveta Vlade RS za študentska vprašanja, ki so v njem po funkciji, in imenovala nove. Za predsednika Sveta za študentska vprašanja je imenovala dr. Jureta Zupana, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Za člane pa še: Andreja Bručana, ministra za zdravje, dr. Vaska Simonitija, ministra za kulturo, Janeza Podobnika, ministra za okolje in prostor ter Andreja Eržena, svetovalca v Ministrstvu za finance. Člani ostajajo: Jernej Dirnberk, predstavnik Urada za mladino, Sanja Konečnik in Marko Žulo kot predstavnika Študentskega sveta Univerze v Ljubljani ter Maja Potočnik, Ožbej Marc, Zdenko Škraban, Darko Krajnc in Sebastjan Kokl kot predstavniki Študentske organizacije Slovenije.

• ŠOU v Ljubljani do maja z (novim) direktorjem,  K.Ž., Delo,24.3.2005
  Odprt je razpis za direktorja ŠOU;  v.d. E.Makuc se bo verjetno prijavil. Načrtuje  racionalizacijo poslovanja in učinkovitejše delo služb.

• Novo geslo študentov: Pojdimo delat na ŠOU!,  Katja Žižek, Delo, 12.3.2005
  Zaposleni v študentski organizaciji imajo dobre plače. Za 23 zaposlenih in za pogodbene delavcev v ŠOUL bo šlo letos 220 miiljonov SIT. V.d.direktorja ima 1,3 miljona SIT brutto, več kot ljubljanska županja.

• ŠOU z dobičkom,  Katja Žižek, Delo, 10.3.2005
  Študentska organizacija UL je s 213,5 milijona tolarjev štirikrat presegla lanski dobiček. Največja razlika med načrti in realizacijo je bila pri skupnih službah (plače, materialni stroški...). Manjši priliv od študentskih servisov bodo občutili šele naslednje leto.

• Diskusije ob spremembah v visokem šolstvu     K.K., Večer, 24.2.2005
  Študentska organizacija UL je v času, ko smo uzakonili temelje bolonjskega procesa in gre zdaj za uveljavitev zapisanega v praksi pripravila razprave o prelomnem obdobju in razvoju visokega šolstva. Na prvi razpravi o kakovosti študija na UL so sodelovali M.Drobnič Košorok, predsednica komisije za kakovost UL, D.Vrečko z "ministrstva za znanost in tehnologijo" (!) in T.Svoljšak s Študentske organizacije Slovenije. (B.M.)

• Edina svetla točka je prehrana    Matija Stepišnik, Večer, 23.2.2005
  Pogovor z Damijanom Cotičem, predsednikom Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) o aktualnem položaju študentov. Študentski boj proti dohodninam in mit o bogatih študentskih funkcionarjih. "Državnih štipendij je malo, primanjkuje postelj, kakovost študija se niža, bolonjski proces ne napreduje z normalno hitrostjo. Zato so se pojavile tudi težave z motivacijo". Na vprašanje, če študenti zaradi dela preko ŠS velikokrat manjkajo na predavanjih in vajah, kar dopuščajo programi študija, je povedal, da programi niso idealni, a rezultati v deželah, kjer študenti manj delajo niso veliko boljši. Slovenski študenti delajo le malo več kot je evropsko povprečje. Tako si tudi pridobivajo izkušnje, stike in razne veščine. Študentsko delo bi morali  bolj približati univerzi. Servisi naj bi tudi pomagali pri zaposlovanju diplomantov. (B.M.)

• Skoraj pol denarja za skupne službe,  Katja Žižek, Delo, 18.2.2005
  V proračunu ŠOUL za 2005 se načrtuje 1,373 milijad SIT (134 več kot 2004). Najbolj so se povečali odhodki skupnih služb, večji so tudi honorarji in sejnine.

• ŠOU začasno vodi krizni menedžer     Jure Brankovič, Delo, 11.2.2005

• Iz Svile v študentsko organizacijo    Matija Stepišnik, Večer, 11.2.2005

• Študentje poprijeli za lopate     D.W., Večer, 4.2.2005
  Mariborski študenti so odstranjevali sneg izpred domov invalidov in ostarelih.

• Za dobrih osem miljonov tolarjev študentske pomoči     I.G., Dnevnik, 28.2.3005
  ŠOUL je zbral pomoč za žrtve katastrofe v Aziji.

• Izbrani predstavniki za študentsko nagrado D&AD     J.Š.A., Delo, 31.1.2005
  Študenti ALU ULsodelujejo na študentskem tekmovanju v V.Britaniji.

• Odstopil direktor ŠOU Simon Zore    Katja Žižek, Delo, 28.1.2005
  Za v.d.direktorja ŠOU se potegujejo vsaj trije kandidati, med drugim E.Makuc, predsednik uprave Svile in B. Bavec, nekdanja direktorica Študentskega servisa. S.Zore, ki mu očitajo, da ni ustavil spornih projektov ŠOUL, naj bi postal generalni sekretar ŠOS.  (B.M.)

• Direktor Simon Zore odhaja.  K.Žižek, Delo, 15.1.2005
  Novo vodstvo ŠOUL očita dolgoletnemu direktorju ŠOUL, da ni izpolnil pričakovanj. Zdaj kandidira za generalnega sekretarja ŠOS, sicer pa bo iskal drugo službo. ŠOUL bo objavil razpis za to delovno mesto.

  Predsedstvo ŠOU v Ljubljani molči    K.Ž., Delo, 31.1.2005

• ŠOU v Ljubljani išče vršilca dolžnosti direktorja     K.Ž., Delo, 19.1.2005
  Predsednik ŠOUL B.Kozan ni zadovoljen z delom direktorja ŠOU S.Zoretom, zato iščejo novega.

• Odziv presegel pričakovanja    Katja Žižek, Delo, 21.1.2005
  Študentsko društvo ŠOLT zbira pomoč žrtvam cunamija v Aziji.

• Za žrtve valov jim ni vseeno    Robert Galun, Delo, 18.1.2005
  Klub študentov EPF UM in ŠOUM zbirata pomoč za prizadete v JV Aziji.

• Epiloga o zakonitosti volitev še ni     Petra Zemljič, Večer, 20.1.2005
  Ker obravnava pritožb na študentske volitve v študentske svete članic in domov UM še ni končana, je konstituiranje teh organov nezakonito, pravijo na ŠOUM.

• Dan v znamenju študentskih volitev    P.Z., Večer, 12.1.2005
  Na UM so izpeljali volitve v študentske svete članic in za predstvanike študentov v senatu UM. Rekotr I.Rozman bo v kratkem imenoval prorektorja za študentska vprašanja.

• Statut Študentske organizacije Univerze v Mariboru
  Uradni list RS št. 1 z dne 3. 1. 2005 <http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=20051&dhid=7385

• Študenti proti sprembam statuta Univerze v Ljubljani  (kag) Dnevnik, 21.12.2004
  Predstavniki ŠOUL na seji Študentskega sveta UL izrazili skrb zaradi načina sprejemanja dopolnil statuta UL. ŠS je menil, da je bil postopek nedemokratičen, premalo so bile vključene zainteresirane skupine, ni bilo splošne diskusije, ob kratkem roku je bila nerazumno omejena možnost za predlaganje dopolnil. Nasprotujejo glasovanju o dopolnilih statuta (na seji Senata UL 21.12.2004), ki so potrebne zaradi uresničevanja bolonjskega procesa in sprememb zakona o visokem šolstvu. (B.M)
  Študenti, njihov glas in pravica   Mitja Stepišnik, Večer, 20.12.2004
  Po napetostih med študentskimi organizacijami in vlado sta bivši predsednik vlade in predsednik ŠOS D.Kranjc podpisala dogovor o sodelovanju, nato so študenti dosegli ugodnejšo rešitev pri dohodnini, a pomembnejših dosežkov študentskih funkcionarjev ni bilo. Ob svetovnih problemih je njihov glas šibek. Minister Gaber je s floskulami večkrat pomiril duhove in pustil nasledniku J.Zupanu nezavidljivo prtljago v času bolonjskega procesa. Študenti se slejkoprej ujamejo na politične obljube. "Šolnine so danes skoraj že dejstvo, čeprav nova vlada prerokuje, da se jim je še mogoče izogniti". Brezplačno visoko šolstvo je iluzija, ki bi jo morali študenti razbiti že davno, denimo ko se je razbohotil izredni študij, s katerim se financirajo fakultete. Študentske napotnice so orodje kupovanje  socialnega miru. Dejstvo, da naši študenti ne poznajo mednarodnega dneva študentov je manj pomembno kot to, da  študenti ne pomagajo svojim izvoljenim poslancem pri reševanju svojih problemov in pravic ljudi. Število naših študentov - nad 100.000 - bi lahko bilo adut pri vzpostavljanju enakovrednega dialoga s centri moči. Če študenti ne bodo pomagali reševati družbenih problemov, jim bodo ostali v breme. (B.M.)

• Spremembe statuta ljubljanske univerze sprejete brez študentov     N.P., Dnevnik, 23.12.2004
  ŠOUL kritizira  postopek oblikovanja predloga predloga statuta UL in način glasovanja o njegovem sprejemu na senatu UL 21.12.2004. J. Komljenovič (ŠOUL) očita pomanjkljivo vključenost "zainteresiranih akademskih skupnosti pri pripravi dopolnil" in omejeno možnost predlaganja dopolnil. Pravi, da so o predloženih dopolnilih glasovali samo na predlog statutarne komisije, ki pa ni določila oblikovnih in vsebinskih meril za ustreznost dopolnil.  Senat je na prvem glasovanju zavrnil spremembe statuta, na pritisk vodstva UL in nekaterih senatorjev je glasovanje ponovil (tajno). Za je glasovalo 21 senatorjev, kar naj bi bilo manj od dveh tretjin. Rektor J.Mencinger je napovedal  naknadno zbiranje glasov manjkajočih senatorjev.  (B.M.)

• Študentje: Statut ni bil veljavno sprejet    Jasna Kontler Salamon, Delo, 23.12.2004
  Na tiskovni konferenci ŠOUL so  povedali, da na senatu UL  senatorji - študenti niso glasovali o sprejemu dopolnjenega statuta UL. Prvič so se vzdržali, drugič so odšli iz dvorane. Po njihovem mnenju vodstvo UL "ni omogočilo, da bi ustrezno sodelovali v obravnavi statuta". Prizadevali si bodo dokazati, da statut ni bil veljavno sprejet. Pripombe ŠS UL so se nanašale na "izbirnost vsebin, kakovost študija in varstvo pravic študentov". (B.M.)

• Najprej preglednost poslovanja ŠOU  Katja Žižek, Delo, 14.12.2004 
  Novi predsednik ŠOUL  B.Kozan, študent FE ugotavlja, da se je ŠOUa oprijela oznaka skorumpirane organizacije, kjer nekateri delujeo le zaradi denarja. Napoveduje večjo preglednost poslovanja, izvajanje projektov in obštudijskih dejavnosti. Kot študentski sindikat bi radi pritegnili čim več studentov, saj se zavzemajo za njihove pravice. (B.M.)

• Študente bo vodil Borut Kozan    K.K., Večer, 11.12.2004
  Poslanci ŠOUL so izvolili novega predsednika in ministre (Janja Komljenovič za študijsko problematiko). Napovedali so ponovno reformo študentske organizacije in javnost poslovanja.

• V pričakovanju novega vodstva.  Spremembe v študentskem zboru. Katja Goenc, Dnevnik 20.11.2004
  Že mesec je od študentskih volitev v Ljubljani, a zaradi reševanja pritožb še ni objavljenih rezultatov. Neuradno je v študentskem zboru (45 sedežev) večino dobila Samostojna akademska skupina (SAS) (23 sedežev), nato doslej vladajoče Sončnice (10), neodvisni (5), ostalo pa organizacije posameznih fakultet. ŠOUL ki  razpolaga z 1,2 miljarde visokim proračunom, bo moral izvoliti predsednika in ministre.  (B.M.)

• Kaj ti prinaša reforma visokega šolstva? - letak  
  Kaj je po tvojem mnenju trenutno največji problem slovenskih študentov?
  Odgovori 117 študentov, junij 2004: 1. pomanjkanje služb za mlade diplomante (39 glasov), 2. nizka kakovost študija (30 g.), 3.drag študij in pomanjkanje štipendij (27 g.), 4.pomankanje postelj v študentskih domovih (27 g.).
  Glej: Študentska organizacija Slovenije, 2.11.2004  www.studentska-org.si.

• Študentske obdarile bolne otroke. Dnevnik, 1.12.2004
  Študentske oblikovanja NTF UL so oblikovale izdelke za otroke Pediatrične klinike, ki za ozdravitev potrebujejo prijazno okolje. 

• Evi Irgl se življenje spreminja za 43,5%. Maja Biro,  Antena 49/2004
  Najmlajša poslanka v parlamentu, nekdanja televizijska zvezda, študentka teologije E.Irgl večinoma vse dneve preživi v Državnem zboru. Je tudi podpredsednica parlamentarnega odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj. Ta funkcija ne bo vplivala na njen študij na Teološki fakulteti, pravi. Upa, da bodo poslanske obremenitve čim manj vplivale na njen študij.  Rada bo zastopala interese mladih v parlamentu, vendar bo to vsklajevala z "lastnimi in strankarskimi načeli oz.prepričanji".  (B.M.)

• ŠOU - konjak, cigare in majice     Manca Borko, Delo, 5.11.2004
  Finančne nepravilnosti v študentskih organizacijah. Kriminalisti preiskujejo tudi  nekatere klube zveze ŠKIS. Kdo nadzira porabo denarja? Ministrstva prelagajo odgovornost. Načrtovana revizija ŠOUL. (B.M.)

• ŠOU - konjak, cigare in majice    Maja Potočnik, Sandra Manojlovič, ŠOU, Delo, 10.11.2004
  Novinarka M.Borko je zapisala neresnico, saj račun za "konjak, cigare..." ni bil izplačan, kar si je na lastne oči prepričala iz blagajniškega izpisa ŠOUL".  (B.M.)

• Kriminalisti trkajo na vrata študentskih klubov    Andraž Hafner, Finance, 3.11.2004

• Kjer ni sloge, ni poti v parlament. Pia Pustovrh, Antena, 4, november 2004
  Študenti FDV UL o tem, zakaj mladi nimajo več poslancev v parlamentu. J. Savanovič meni, da zato, ker se mladi manj zanimajo za politiko kot starejši. Za slabo volilno udeležbo so odgovorni predvsem mladi, meni,  L.Vehabović, prav tako  A.Murćehajić, ki dodaja, da bi "sistem moral poskrbeti za to, da so v parlamentu zastopane vse generacije".  Tudi Š.Selak meni, da je "današnja mladina dokaj pasivna. Ne bori se za svoje pravice, politične zadeve je ne zanimajo", oz. le zanemarljiv odstotek M. Mali bi volil tudi DESUS, če bi mu zagotovil delovno mesto in stanovanje.  (B.M.)

• "Ne" kupovanju volitev.  Nenad  Glucks, Žurnal, 22.10.2004
   Mark Boris Adrijanič, predsednik opozicijske (na volitvah zmagovite, op.B.M.) Samostojne študentske skupine (SAS) pravi, da so bile v zadnjih letih študentske volitve bolj podobne cirkusu ali sejmu, nekatere skupine so z delile na fakultetah študentom darila. Ne strinja se z novim dvoletnim mandatom poslancev študentskega zbora. "Če dobro delaš na fakulteti, kjer si izvoljen prvič, boš tudi drugič".   (B.M.)

• Kje bodo dobili 45. sedež?    Ksenija Koren, Večer, 3.11.2004
  Do nove študentske vlade v Ljubljani (ŠOUL), ki bo upravljala z milijardo tolarjev, bo še dolga pot. V 45 članskem študentskem zboru ima zaenkrat Samostojna akademska skupina 22, koalicija Sončnic in Neodvisnih pa 21 poslancev. Na FŠ bodo volitve ponovili. Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije pa volitev ne priznava. Neimenovani odsluženi študentski funkcionar pravi, da je ŠOUL omejen prostor, nastal v devetdesetih letih; ideologije pri študentskih volitvah ni več, "gre samo še za stolčke, ki tako ali tako ne pomenijo veliko, in študentska sredstva". (B.M.)

• Študentske volitve pred vrati, (avtor članka: Nenad Glücks, Finance, 22.10.2004

• "Bitka za denar in oblast"     Katja Gönc, Dnevnik, 26.10.2004
  Današnje študentske volitve bodo za dve leti ustoličile upravitelje 1,2 milijarde SIT vrednega letega proračuna ljubljanske študentske organizacije (ŠOUL). Na 45 voliščih je pripravljenih 31.000 glasovnic. Fakultete strpne do volilnega razpoloženja, tudi zaradi novega pravilnika o volilni kampaniji.  (B.M.) 

• Naj stara garda izgine     Katja Žižek, Delo, 26.10.2004
  Maja Potočnik, do decembra predsednica ŠOU o predvolilni kampaniji, za katero je šlo 4,5 milijona SIT, o urejanju prejšnjih finančnih nejasnosti in o tem, da je treba zamenjati dosedanje študentske predstvanike. (B.M.) 

• Kateri barvi oblast?    Manca Borko, Delo, 26.10.2004
  Za volilno kampanijo je dal ŠOUL 6,5 miljona SIT,  skupina SAS 1,5 milijona, Sončnice in "Nedvisni" 5,5 milijona. Kandidati bodo dobili povrnjenih 100 SIT na glas 150 tisoč tolarjev za kampanijo in 7500 SIT mesečno za poslanski klub.  Največ volijo bruci.  Rektor UL je  dal dekanom navodila za ravnanje ob volitvah. (B.M.)

• Nizki udarci na študentskih volitvah     Katja Gönc, Dnevnik, 27.10.2004
  Ljubljanske fakultete in študentske domove so preplavili letaki proti eni od skupin, ki naj bi načrtovala ukinitev tradicionalne prireditve "ŠKISova tržnica". (B.M.)

• FDV - kršitev volilnega pravilnika študentskih volitev     K.Ž., Delo, 28.10.2004 
  Kljub temu, da volilni pravilnik to prepoveduje, so na FDV UL med volitvami  dve skupini vabili študente s hrano, pijačo in majicami. Drugje kršitev ni bilo.  Predsednica volilne komiisje M.Presečnik napoveduje, da bodo volitve na FDV razveljavili. (B.M.)

• ŠOU stane preveč?    Delo, 27.10.2004
  Ljubljanska študentska organizacija ima letos v proračunu 1,238 milijarde SIT od koncesijskih dajatev in drugih prihodkov. Od tega nameni 612 miljonov za delovanje ŠOU in 268 za študentske projekte. Predsednica (M.Potočnik) ima 127 tisoč tolarjev mesečnega honorarja, malo manj študentski ministri. Direktor ŠOU S.Zore ima plačo 1,293.000 tolarjev brutto, več kot rektor UL J.Mencinger (1.20.086), ki pravi: "Če je moja pravšnja, je plača direktorja ŠOU previsoka. Sicer pa zaradi plače človek ne postane rektor." (B.M.)

• Edini motiv je denar   Študentske volitve poslancev v študentski zbor.  Katja Žižek, Delo, 19.10.2004 
  Ljubljanski študenti bodo volili 26.-27.oktobra 2004. Večino kandidatov motivira denar? Maja Potočnik, dosedanja predsednica ŠOU je prepričana, da denar ni razlog za kandidaturo. Z novim pravilnikom so uredili predvolilno kampanjo. "Novosti so bile potrebne, saj študenti niso ovce, ki bi jih s krmo peljali na volišče", pravi. Izvoljeni v ŠOU bodo dobili 50.000 SIT na mesec. V letu 2003 je študentski zbor porabil nad 19 milijonov SIT, predsedstvo ŠOU pa še 57 milijonov SIT. (B.M.)

• Namesto uradnih organov vlada, kdor ima žig kluba    Aleš Lednik, Večer, 27.10.2004
  Ovadbe, pridržanja, hišne preiskave in premirje v Klubu študentov celjske regije.

• Študentska. Študentska oddaja.    Delo, 18.10.2004
  TV SLO 2 o problemih, ki vsako leto tarejo bruce, zapleti in težave obalnih fakultet in življenje v nadstandardnem študentskem domu v Mariboru.

• Tudi letos Študentska arena   L.A., Večer, 7.10.2004
  Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo 12.-14.10.2004 Študentska arena, katere namen je "predstaviti študentom nove, še nepoznane vsebine in jih navdušiti za kvalitetnejše preživljanje prostega časa med šolskim letom" Bodo tudi okrogle mize "z vsebinami iz zgodovine, politike, narave, ekologije, raziskovanja vesolja, dostop do interneta ali Kako naj najdem prvo zaposlitev. (B.M.)

• Študentska arena, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 12.-14.oktober 2004 http://www.skis-zveza.si/arena/slovensko/

• Anketa Študentskega sveta Univerze v Ljubljani  
  http://www.skis-zveza.si/arena/slovensko/?page=anketassul  je ena od aktivnosti na letošnji prireditvi Študentska arena.
  Vprašalnik je objavljen tudi v brošuri  natisnjeni v 40.000 izvodih, ki bodo razdeljeni  6. 10.2004  po vseh fakultetah in zbirališčih mladi