ISKANJE/SEARCH:
Poiščete na ekranu
zgoraj
"Searh options"
in Najdi (na tej
strani) / Find (on this
page) ter vtipkate značilno besedo, avtorja ali številko.
Javna tribuna "Kakšno šolo hočemo?" -
Eurydice novice, 18. maj 2009
Javna tribuna "Kakšno šolo hočemo?"
Lukšič predstavil strokovno skupino za
pripravo bele knjige o vzgoji in izobraževanju. STA, splet,
četrtek, 2. april 2009
V skupini so strokovnjaki s slovenskih fakultet (FF, PeF UL, PeF UP in PeF UM),
Zavoda sv. Stanislava, ACS, PI, strokovnega sveta za splošno izobraževanje, MŠŠ,
Zavoda za šolstvo, sindikata SVIZ in podjetja Krka. . Imela bo 10 manjših
delovnih skupin.
Dve leti za razmislek o prenovi sistema. N.Ž., Delo,
četrtek, 2. april 2009
Minister I. Lukšič meni, da imamo težave z delovanjem šolskega sistema kot
celote. V pripravi bele knjige o izobraževanju bodo najprej analizirali razmere
in primerjali trende v tujini.
Ključ do boljše šole učinkovitost, pravičnost in kakovost. R.I., Dnevnik,
četrtek, 2. april 2009
Janez Krek, dekan PeF, vodja nacionalne strokovne skupine za pripravo bele
knjige o šolstvu pravi, da je glavni namen skupine narediti "še en korak
naprej, kar zadeva učinkovitost, pravičnost in kakovost" pri načrtovanju šolske
politike. Sodeloval je tui pri pripravi zadnje belo knjigo pred 15 leti.
Feminizirano šolstvo? n.n. Dnevnik,
četrtek, 2. april 2009
V posebni rubriki piše (uredništvo?), da pri nas moški vodijo šolsko
ministrstvo, šolska sindikata, strokovna sveta za splošno in za strokovno
izobraževanje, zavod za šolstvo, dve pedagoški fakultet od treh in tudi minister
je imenoval moškega za vodjo skupine za pripravo bele knjige, v kateri bo 37%
žensk, ki sicer prevladujejo v šolstvu, za katerega naj še kdo reče, da je
feminizirano...
(Predsednika ima tudi svet za visoko šolstvo in trije njegovi senati, da o svetu
za znanost in SAZU-ju ter o rektorski konferenci in študentskih organizacijah
niti ne govorimo. Op. B.M.)
Vinka Logaj imenovan za za generalnega direktorja Direktorata za srednje in
višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na MŠŠ - 24. april 2009
Vlada RS je na seji 23. aprila 2009 imenovala mag. Vinka Logaja, rojenega dne
05. 01. 1961, za generalnega direktorja Direktorata za srednje in višje šolstvo
ter izobraževanje odraslih na Ministrstvu za šolstvo in šport, in sicer za dobo
petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Mag. Vinko Logaj je profesor fizike in proizvodno tehnične vzgoje. Leta 1983 je
diplomiral na Pedagoški akademiji. V Letih 1981–1983 je bil zaposlen kot učitelj
na Osnovni šoli Dol pri Ljubljani. V letih 1983 – 1997 je bil zaposlen na
Osnovni šoli Litija. Najprej kot učitelj, nato v letih 1988-1992 kot pomočnik
ravnatelja in v letih 1992-1997 kot ravnatelj na osnovni šoli. V letih
1997-2005 je bil ravnatelj na Gimnaziji Litija. Od leta 2005 je višji
predavatelj v Šoli za ravnatelje v Ljubljani.
Kriza zajela tudi najboljše poslovne šole. M.G. Finance,
četrtek, 26. marec 2009 -
prvi del
Na uglednih svetovnih poslovnih šolah upadajo prihodki in zanimanje
delodajalcev, povečuje se povpraševanje kandidatov.
Evropske šole po ceni vse bližje ameriškim. M.G., Finance,
četrtek, 26. marec 2009 -
prvi del
Financial Times je na svojo letvico najboljših programov MBA med prve uvrstil
Wharton Univ. Pensilvanija in London Bussines School med desetimi je tudi China
European International Buss.Sch. Evropske šole vse bolj uspešno tekmujejo z
ameriškimi, npr. šole v V. Britaniji, Španiji, Franciji, Švici, Nizozemski in
Belgiji.(V članku v Bussines Weeku ne omenjajo slovenskih šol, op. B.M.)
Izbira vsako leto večja, odločitev pa težja. D.T., Finance,
četrtek, 26. marec 2009 -
prvi del
Pregled do- in po- diplomskih poslovnih študijskih programov v Sloveniji, ki jih
ponuja 10 fakultet oz.šol. Šolnine so primerljive, razlike v kakovosti so lahko
precejšnje. Največja izbira je na EF UL. Na EPF UM usmerjeni v 3. stopnjo. Gea
College s tremi novimi programi. MBA tudi v Celju. V Kopru končno tudi bolonjski
magisteriji. E-magisterij na Dobi. Največ tujcev na Bledu. Več je mednarodnega
sodelovanja fakultet.
Jeseni bo še mogoč vpis v 2. letnik na (stari) znanstveni magisterij na EF UL,
EPF UM in FM UP; vpisa v 1. letnik ne bo.
Nova znanja tudi za rešitev gospodarske krize. U.K., Večer,
četrtek, 26. marec 2009 -
prvi del
Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM so predstavili nove študijske
programe 2. in 3. stopnje. Od biologije do fizike kompleksnih sistemov. Na
doktorski študij se vpiše skoraj kdorkoli, zato bodo morali paziti na kvaliteto
doktoratov.
FNM je pripravila tudi 2. srečanje alumnov, svojih diplomantov, ki so jim
predstavili podiplomske programe.
Najbolj priljubljeni so študiji za delo v medijih. N.B., Finance,
petek, 27. marec 2009
NTF UL ponuja bolonjski triletni študij Grafična in medijska tehnika.
Študenti iskali rešitve za Osredek. I.N., Dolenjski list,
četrtek, 26. marec 2009 -
prvi del
Študenti krajinske arhitekture BF UL so si ogledali bodoči park pri Novem mestu.
Praksa je tudi obisk institucij v Bruslju. V.T., (Prevajalstvo.
Priloga) Dnevnik, 24.3.2009
Vojko Gorjanc, predstojnik odd. za prevajalstvo na FF UL govori o novih
študijskih programih, povpraševanju po študiju in lastnostih dobrih prevajalcev.
Študijske programe so prenovili v vseh treh bolonjskih stopnjah.
Prevladuje angleščina, vendar se krepi zanimanje za francoščino, ki je
deficitarna, na FF je možno študirati še za prevajanje in tolmačenje nemščine,
italijanščine in španščine, razmišljajo še o hrvaščini. Vsak študent ima kot
prvi jezik slovenščino. Med študijem imajo veliko izmenjav s tujino in praktične
oblike študija, npr. z obiskom tujih ustanov. Večina akreditiranih prevajalcev
za slovenščino v Bruslju je študirala na FF UL:
Izobrazba ni zakonsko določena. (Prevajalstvo) vt, Priloga. Dnevnik,
23.3.2009
Prevaja lahko praktično vsak, pravi A. Hostnik, prevajalsko podjetje S.
"Iščemo prevajalce z diplomo iz jezika ali strokovnjake različni področij
(medicina, farmacija, finance, strojništvo ipd.", ki imajo certifikat o znanju
tujega jezika. Poklicni prevajalci morajo nenehno poglabljati znanje, spoštovati
poslovno etiko, biti diskretni in upoštevati zaupnost. Tolmačenje je lahko
simultano (hkrati z govorjenjem, v kabini), konsekutivno (ko govorec naredi
premor, prevajalec pa je ob njem), šepetalno, npr. če le eden v množici ne
razume jezika, telefonsko in sodno, pri katerem morajo biti prevajalci
zapriseženi in s tem pooblaščeni za prevajanje govora in besedil.
Izdatki za formalno izobraževanje, Slovenija, 2007
- Eurydice, 30. marec 2009
Javni izdatki za formalno izobraževanje so v Sloveniji v letu 2007 znašali 5,2 %
BDP.
Več: <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2231>1
Za računalnik ni nikoli prepozno. M.Š., Večer,
sreda, 1. april 2009
Ljutomerska gimnazija usposablja upokojence in kmečke gospodinje za delo z
računalništvom, po programu, ki ga financira MVZT.
Izrazi na področju poklicnega
usposabljanja - angleško francoski tezaurus
European Training Thesaurus - Thésaurus européen de la formation professionnelle
- Euryidice novice, 8. april 2009
Cedefop je izdal dvojezično (angleško-francosko) publikacijo "European Training
Thesaurus - Thésaurus européen de la formation professionnelle" - glej <http://www.cedefop.europa.eu/etv/Information_resources/Bookshop/publication_details.asp?pub_id=526>
Evropski izrazi na področju izobraževanja in usposabljanja - večjezični
glosar
Terminology of European education and training policy - Euryidice novice, 8.
april 2009
Cedefop je izdal publikacijo "Terminology of European education and training
policy: A selection of 100 key terms". Gre za večjezični glosar (angleški,
španski, nemški, francoski, italijanski in portugalski) pojmov s področja
poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
Glej <http://www.cedefop.europa.eu/etv/Information_resources/Bookshop/publication_details.asp?pub_id=369>
Glosar je v več jezikih dostopen tudi na internetu: <http://europass.cedefop.europa.eu/Glossary>http://europass.cedefop.europa.eu/Glossary
Evropski sistem prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in
usposabljanju (ECVET) - 15. marec 2009
Gre za eno od vrste evropskih pobud, ki naj spodbudi preglednost, primerljivost,
prenosljivost in priznavanje usposobljenosti in/ali kvalifikacij med različnimi
državami in na različnih ravneh poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
Glej: <http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc50_en.htm>
<http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2008:0180:FIN:SL:PDF>
Kadrovsko-akreditacijski svet na področju šolstva in športa - 15. marec
2009
Vlada RS je12. 3. 2009 na predlog predsednika vlade ustanovila Kadrovsko-akreditacijski
svet za izbor primernih kandidatov za predstavnike ustanovitelja v organe
upravljanja javnih zavodov na področju šolstva in športa. Strokovno tehnične in
administrativne naloge za delovanje KAS na področju šolstva in športa opravlja
MŠŠ, ki zagotovi tudi sredstva za delo. Je avtonomno strokovno svetovalno telo
Vlade RS, ki na predlog vlade ali ministra za šolstvo in šport sodeluje v
postopku izbora primernih kandidatov za predstavnike ustanovitelja v organe
upravljanja javnih zavodov na področju šolstva in športa, katerih
ustanoviteljica je RS.
Vanj so imenovani: dr. Aleksandra KANJUO MRĆELA, Fakulteta za družbene
vede Ljubljana, predsednica, dr. Mojca ŠEBART KOVAČ, Filozofska fakulteta
Ljubljana, dr. Saša A. GLAŽAR, Pedagoška fakulteta Ljubljana, dr.
Rajko ŠUGMAN, Fakulteta za šport Ljubljana - upok., član, Darja KOVAČIČ,
Ljudska univerza Kranj, članica
Dr. Igor Lukšič, minister za
šolstvo in šport. Našemu šolskemu sistemu manjka predvsem zdrave pameti. R.
Ivelja, J. Poglajen, Objektiv, Dnevnik, 14.3.2009
I. Lukšič *1961, v '80 v uredništvu študentske Tribune doktor politoloških
znanosti, redni profesor FDV, 2001-2003 dekan, tudi urdnik teorije in prakse,
podpredsednik stranke SD, tudi ideolog stranke. Pravi, da sta bila (šolska)
ministra tudi podpredsednika strank Slavko Gaber (LDS) in Milan Zver
(SDS). Gre za družboislovce, pravi, "ki vedo, za kaj v družbi pravzaprav gre",
/.../ kje so ključni problemi, konflikti in tudi domet šolskega polja".
Glede ukrepanja vlade v krizi pravi, da poskuša združiti intelektualne moči za
"poglobljen premislek o tem, kaj globalna kriza v resnici prinaša oz. odnaša".
Še vedno prevladuje ideologija neoliberalizma, a njegova diagnoza v vladi ni
prevladujoča. Ko bo jasno, da ukrepi, s katerimi smo reševali prejšnje krize ne
bodo prijeli, bo jasno, da je treba začeti drugače, mobilizirati nov tip ljudi,
"ne več tehničnih intelektualcev, ki ponujajo zmeraj iste rešitve, ampak ljudi z
drugačnimi karakterji, ki bodo znali ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja". Gre
za "širšo družbeno in ne zgolj finančno krizo".
Napoveduje, da bo do konca mandata pripravil belo knjigo o šolstvu. V skupini
strokovnjakov, ki jo pripravlja, so: Janez Krek, dekan PeF UL, vodja, Jože
Zupančič, upokojeni ravnatelj, Marjan Štamcar in Miro Cerar, pravnik. Z
"dilemami, predlogi in rešitvami" naj bi motivirali javnost in tako "dvignili
tonus ukvarjanja s šolstvom /.../povezan z vrednotami, s hotenji", da bi živeli
po nekih civilizacijskih načelih. Če ni tega tonusa, potem nas ne more rešiti
noben papir", resolucija, zakon, normativi in načrti.
Treba je premisliti, kaj sodi v splošno izobrazbo, kako vcepiti mladini
vrednote. "Ni treba vsakega znanstvenega spoznanja takoj spraviti v učbenike,
pomembno je, da ga stroka najprej premisli in nato umesti v učbenik na pravi
način." Več učbenikov na trgu ni prineslo boljše kvalitete. "Učitelje marsikje
snubijo za učbenik kot farmacevti zdravnike, ne vedno na dovoljen način"
V šoli "se znanje še vedno podaja v največji meri na tradicionalen način". V
šoli premalo informacijske opreme za podporo učenju. Zakaj ne bi učenci
prinesli svoje računalnike? V krizi lahko pridejo "do izraza temeljne človeške
vrednote", ki zadevajo odnose in nematerialne stvari. Ne bomo se borili za več
gmotnih dobrin temveč za to, da bomo z boljšo organizacijo dela izkoristili
tisto kar imamo. Med šolami so velike razlike, ponekod so bolj povezane s
starši, bolje "mobilizirajo tovrstne nešolske vire".
V šolah bi morali povečati "nešolski, družabni del", tako da bi se
učitelji ukvarjali več s študenti izven pouka svojega predmeta. "Učence moramo
spet naučiti pisati
Povečalo se bo število predstavnikov učiteljev v svetih šol, ker je "pedagoški
proces v samem jedru šole, učitelji pa so jedro pedagoškega procesa". Tudi
dijaki morajo soodločati.
V nekaterih regijah (novinarka omenja SV Slovenijo) je motivacija za šolanje
manjša, otroci se zadovoljujejo "z mestom, ki so ga dosegli njihovi starši - s
poklicno, strokovno srednjo šolo. Drugje imajo "že na začetku šolanja boljši
socialni kapital, ki je ključen za motivacijo". Meni, da "smo v času tranzicije
podeželju poslali sporočilo", naj se ne vključuje v glavni tok razvoja
Slovenije, naj ostane nekakšna folklorna posebnost. Iz tega razloga je več
(njegovih) študentov v zadnjih letih zase terjalo "toleranco pri izpitih in
diplomi".
O univerzijadi (Maribor, 2013?) bo odločal Državni zbor. Zanjo bi morali
zagotoviti najmanj 20 milijonov evrov, da bi se 6000 študentov športnikov
družilo. "Cilje, ki naj bi jih dosegli z njo, je mogoče v še večji meri doseči
brez univerzijade. Predlagateljem priporoča, da premislijo.
Velike razlike med šolami so znak za alarm. J.S., Večer,
torek , 10. marec 2009
Nižji uspeh šol iz SV Slovenije v raziskavi TIMSS.
Slovenski otroci so vse težji in vse šibkejši.
R. I., Dnevnik, 14.3.2009
Janko Strel, FŠ UL, nekdanji državni sekretar za šport MŠŠ je predstavil
ugotovitve meritev na šolarjih, ki jih na FŠ opravljajo od 1989. Pri
otrocih upada vzdržljivostna moč rok in ramenskega obroča, vedno več je težkih
in debelih fantov in deklet. Razlogi so v "sedečem načinu življenja mladih, v
hrani, pa tudi v napačnem odzivanju države na te probleme. /.../ Namesto v
športne programe smo vlagali v prireditvene športne objekte, kjer mladi spet le
sedijo".
Kritičen je do zunanjega preverjanja znanja športne vzgoje in do predlagane
univerzijade v Mariboru, ki bo "razvoju univerzitetnega športa le škodila, saj
bo pobrala denar za izvedbo športnih programov".
Ena tortica takoj ali dve malo kasneje?
Eksperiment marshmallow. S. Dolenc, Objektiv, Dnevnik,
14.3.2009
W. Mischel z univerze Stanford(ZDA) je konec '60 let 20. stol. s štiriletnimi
otroci iz univerzitetnega vrtca naredil eksperiment, v katerem je otrokom dal na
izbiro, ali pojedo eno tortico takoj, ali dve čez nekaj minut. Čez več let je
ugotovil, da bo bili v šoli praviloma bolj uspešni tisti, ki so počakali. Leta
1990 je poročal o pomembni razliki pri uspehu teh otrok pri "ameriški verziji
mature (SAT test)". Nedavno je z intervjuji ugotovil, da imajo boljše
službe, večji zaslužek tisti, ki so bili zmožni odložiti željo po sladici, so
bolj zdravi in zadovoljni z življenjem. To razlaga s sposobnostjo oz.
obvladovanjem tehnik (nekaterih) otrok, da so pozornost začasno usmerili
drugam. Mischel napoveduje raziskave, koliko je at sposobnost prirojena, koliko
pridobljena in meni, da gre verjetno za mešanico.
Priznanje lendavskega župana razburilo duhove. Mladina št. 8. Valerija
Pergar, Mladina 6.3.2009
V. Pergar iz Lendave, ki opravlja "naloge pedagoške svetovalke 4 dni v tedni v
Porabju", se odziva na članek (28.2.2009) o delovanju Elizabete
Bernjak za Porabske Slovence. E. B. si pripisuje zasluge (drugih, npr. za
učbenike) za ohranjanje slovenskega jezika, kulturo, učitelje idr. med
Slovenci na Madžarskem. Sporno je, da župan razlaga, da "omemba sintagme
Porabski Slovenci v neki količini člankov" pomeni, da je avtor zaslužen za
uveljavljanje jezika pri manjšini. Sklicuje se na COBISS, vendar navaja tudi
tisto, česar v njem ni in nekaj beril, ki se že 20 let ne uporabljajo. "V
zadnjih 20 letih Bernjakova ni bila strokovno prisotna v Porabju", trdi V.P.
Omenja pismo učiteljev, nekdanjih študentov Bernjakove, v katerem
"pripovedujejo, da je študij na slovenski katedri v Sombotelu (madž.:
Szombathely, Madžarska, op. B.M.) pri njih utrdil madžarske govorne navade,
okrepil občutek manjvrednosti njihovega narečja, saj se je slovenska lektorica z
njimi najraje pogovarjala - madžarsko".
Učitelj spregovori ... Barbara Lemež, Šolski razgledi, 6.3.2009
B.L., učiteljica in in nekdanja novinarka na radiu piše o komunikaciji v
razredu. Učitelj naj upošteva osnovna načela javnega govorništva. Govori naj
knjižni jezik, ne sme zaiti v zasebnost, paziti mora na videz skrbeti za svoj
glas in se poslušati in popravljati. Mora "delati več stvari naenkrat - misliti
na vsebino, govoriti in paziti na obliko". Zato se zavzema za vrnitev
govorništva kot stroke "vsaj na pedagoško fakulteto, če ne kar na vse študijske
programe".
Govorna vzgoja pedagoga. Antorn Kotar, Šolski razgledi, 6.3.2009
V nadaljevanju piše (profesor PeF UL, op. B.M.) o ritmu, dinamiki in melodiji
govora, o pravilnem naglaševanju in izogibanju narečja.
Dobri kadri
nastanejo v podjetjih. V. T.
Oglasna priloga Poslovno znanje,
Dnevnik, 2.3. 2009
ponedeljek, 2. marec 2009
O študiju govorijo ponudniki
poslovnega izobraževanja na FM UP,
IEDC_Poslovna šola Bled in GEA_College
- Visoka šola za podjetništvo.
Posebej so navedeni tudi diplomanti,
znani Slovenic, ki so diplomirali na
teh šolah.
Upravna
informatika. (oglas) Oglasna
priloga Poslovno znanje, Dnevnik,
2.3. 2009
Nov interdisciplinarni univerzitetni
študijski program prve stopnje, FU
in FRI UL. Informacije:
www.fu.uni-lj.si ,
www.fri.uni-lj.si .
Sposobni in
učeni ali Optimizem. Nace Fock,
Gorenjski glas, 27.2.2009
Nekatere reči so med študijem
kristalno jasne, da je "obisk vaj in
seminarjev obvezen, predavanj pa
ne", kateri izpit je najtežji..., da
so izpitne pole pri ... že več let
enake, kaj bo na diplomi in da
morajo medicinci znati našteti vse
koščice v nogi, pravniki na pamet
zakone, anglisti nepravilne glagole,
matematiki integrirati...
Ko si "opomorejo od absolventskega
izleta in lepo vezane diplome kot
strokovnjaki (z malo sreče)
odkorakajo v službe, se lahko
pohvalijo z odlično teoretično
podlago". Odličnjaki z bleščečim
povprečjem na fakulteti, pridne
psihologinje z veliko v gimnaziji
zbranih vpisnih točk, urejene in
vedno točne zdravnice, ki so
izpolnile ambicije svojih staršev,
učiteljice, ki so bile odlične na
pedagoških seminarjih, novinarke, ki
so poznavalke vsega, kulturni
sociologi, ki so diplomirali iz
strpnosti - "vsi ti ljudje se
nenazadnje le podajo na bojišče".
Najprej odpove "funkcionalna
pismenost" pri izpolnjevanju
obrazcev, CV-ja in prošenj. Nato
ugotovijo, da ne vedo natanko, "kaj
ima njihov študij opraviti z
življenjem v katerega so padli".
Problem je tudi odsotnost osnovnih
prvin "savoir faire" (slovensko:
know how, op. B.M.), ki jih
"univerzitetni študij pri nas (še)
ne nudi", in osnovnega
bontona, kako pozdravljati,
naslavljati, telefonirati...
Nato nekdo umre, ker "bolezen ni
sledila standardnem razvoju", ki se
"uči na fakultet", javnost se
vznemiri, ko tisk krši zasebnost, ko
zastara primer 200 oguljofanih...
Sledijo polemike, krizni štabi in
Trenja: Zakaj?
Odgovor je na dlani. Vaje in
seminarske je bilo treba opraviti,
izpiti so bili hudo težki,
diplomirati je treba ("celo na
kranjski Sorboni").
"Za zdravo pamet pa ni potrebno
imeti niti frekvence vpisane", kaj
šele, da bi o "pisali čisto mali,
majceni kolokvij..."
Od prakse do delovnega mesta diplomanta. K.D., Finance,
četrtek, 26. februar 2009
Praktični del študija obogati teorijo v študijskih programih, študentom omogoča
aplikacijo in evalvacijo na fakulteti pridobljenega. Primwer sodelovanja
fakultete (FDV UL) z delodajalcem. Velike razlike med fakultetami.
Študente
povezujejo s poslovnim okoljem.
pj, Dnevnik, 2.3.2009
ponedeljek, 2. marec 2009
Maja Makovec Brenčič, EF UL, o 6.
Študentski poslovni konferenci
5.3.2009 na EF v Ljubljani. Na
razpis se je prijavilo 215
diplomskih, specialističnih in
magistrskih del, projektov,
poslovnih načrtov in primerov iz
Slovenije, Nizozemske, Hrvaške,
Poljske in Južne Koreje. Namen je
motivirati študente, da se že med
študijem ukvarjajo z dejanskimi
problemi gospodarstva in družbe.
Prireditev ob 30. letnici
obstoja Centra za pedagoško izobraževanje FF UL,
bo v četrtek 5. marca 2009 ob 18 uri v predavalnici 34 v pritličju
FF, Aškerčeva 2, Ljubljana.
Sodelovali bodo: V. Bucik, dekan FF; B. Marentič
Požarnik, I. Fajfar, T. Resnik Planinc, C. Peklaj in
Lovro Ravbar Quartet.
Udeležbo potrdite na
mihaela.hojker@ff.uni-lj.si .
Povezati delovanje vseh v korist slovenskega
jezika. V.P.S., Delo, 21.2.2009
Ob svetovnem dnevu materinščine pravi Velimir Gjurin, vodja sektorja za
slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo, da je nujna boljša jezikovna vzgoja.
Dan materinščine in zaključek mednarodnega leta jezikov na FF.
Delo, 21.2.2009
Na odd. za prevajalstvo FF UL so mednarodno leto jezikov namenili predvsem
prenovi študijskega programa in krepitvi mednarodnih povezav, ki prispevajo k
večji kakovosti študija. Začeli so izvajati bolonjske študijske programe na vseh
treh stopnjah. Pripravili so tri skupne magistrske programe (z univerzo
K.F. v Gradcu in inštitutoma v Parizu). V tujino je lani odšlo nad 30 njihovih
študentov, prišlo pa jih je 17. Sodelujejo v 4 mednarodnih projektih.
Uporaba socialnega softvera v visokem izobraževanju
- 23. februar 2009
Publikacijo "How to Use Social Software in Higher
Education - A Handbook from the iCamp project" dobite v PDF formatu
na naslovu <http://www.icamp.eu/wp-content/uploads/2009/01/icamp-handbook-web.pdf>;
glej tudi spletno stran projekta <http://www.icamp-project.org/>
Razpis nagrad RS na področju šolstva za 2009
- 22. februar 2009
Ministrstvo za šolstvo in šport objavlja "Javni razpis nagrad Republike
Slovenije na področju šolstva za leto 2009". Datum zaključka je 2. junij 2009.
Glej <http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=950>
Pravkar izšlo. Šolski razgledi, 20.2.2009
Barle, A, Trunk Širca, N., Lejak, D. Družba znanja: izzivi izobraževanja v
21. stol., FM, Koper, 2008
Mažgon, J. Razvoj akcijskega raziskovanja na temeljnih postavkah kvalitativne
metodologije. ZRI FF, Ljubljana, 2008
Naravoslovni dosežki Slovenije v raziskavi TIMSS 2007: mednarodna raziskava
trendov znanja matematike in naravoslovja. K. Svetlik et al., Pedagoški
inštitut, Ljubljana, 2008
Telesa ni dobro prelisičiti. Prof.dr. Marjan Simčič, strokovnjak za prehrano.
N.V., Ona, 24.2.2009
Za M. Simiča, odd. za živilstvo BF UL je hrana ljubezen, eksperiment in užitek.
Svojim študentom svetuje, "naj vsak dan jedo vsaj dve uri in pol (za mizo!),
petkrat na dan", več antioksidantov, prave maščobe, manj prehranskih
dodatkov/aditivov, "predvsem pa se več gibaj!". Izobraževanje na področju hrane
je pomanjkljivo. "V šoli večina otrok ne mara biologije, kemijo pa skoraj vsi
sovražijo. Zakaj? Ker v osnovni šoli težijo k ustvarjanju "znanstvenikov", a je
pravzaprav vse, kar je treba narediti, navdušiti ljudi, pokazati eksperimente.
Če razumeš kemijo in biologijo, boš lažje razumel tudi aditive."
(E)senca vloge univerze. Toni Vrana, Odprta stran. Objektiv,
Dnevnik, 14.2.2009
sobota, 14. februar 2009
V prispevku avtor piše o vlogi univerze kot institucije med elitizmom in
množičnostjo, v času bolonjskega procesa, v dilemi med servisom gospodarstva in
branikom splošne učenosti in spremembi vloge profesorjev od posredovalcev znanj
v mentorja.
"Univerza išče svojo novo elitistično vlogo, s čimer množičnost postavlja v
kontekst kakovosti, tudi skozi princip odličnosti in merjenje zaposljivosti
diplomantov.
Diplomanti naj bi bili "uporabljivi za potrebe gospodarstva", zato pobude za
zasebne fakultete in regijske univerze, ki naj bi postale nova razvojna jedra.
Nasprotniki pa branijo vlogo univerze kot branika splošnega znanja. Vendar
ne gre za faktografsko znanje, pomnjenje podatkov s strani "slušateljev", ampak
naj bi omogočalo "kritično razmišljanje, sposobnost samorefleksije in
ustvarjanje lastnega pogleda na svet". Univerza naj "duhovno in intelektualno
vzgaja slušatelje ter s tem razvija suverene posameznike". "Ustvarjanje
iniciacijskega šolskega okolja za suveren razvoj slušateljev je lahko esenčna
vloga univerze". Ključno vprašanje je "sprejemanje znanja", ki ga slušatelj
doume, ne zgolj nalaga. Vloga visokošolskega učitelja se zato spreminja "iz
posredovalca znanja v svetovalca "kovča", mentorja". Kjer je volja, ne
primarno politična, je tudi pot.
Dobrega voditelja naredita talent in
izpopolnjevanje. R.Š., Dnevnik, 21.2.2009
V Ljubljani je začela delovati šola za javno nastopanje Povej naglas. "Izkušeni
predavatelji bodo slušatelje v 80 učnih urah poučili o skrivnostih izvedbe
dobrih dogodkov, medijih, javnem nastopanju, kulturi govora, pisanju besedil,
televiziji, radiu in moderiranju, posebnostih nastopanja na odru in ustvarjanju
večje prepoznavnosti z osebnimi stiki z javnostmi. Na delavnicah se bodo
"naučili pravilnega dihanja, jasne izgovarjave in jedrnate govorice brez mašil",
slušatelji se bodo "poučili tudi o neverbalni govorici, torej o obrazni mimiki
in kretnjah" ter o sproščanju in obvladovanju nelagodja pri govornem nastopu.
Anja Križnik Tomažin, ki ima izkušnje z vodenjem oddaj in prireditev pravi, da
mlajši generaciji v času, ko lahko vsak postane voditelj in povezovalec čez noč,
manjka znanja, kilometrine in obrti. Z neznanjem o neverbalni komunikaciji
dosežejo ravno obratno. Pred kamerami se preveč pačijo, govorica telesa ni
usklajena s sporočilom in videzom. Mnogi izšolani za javno nastopanje pa celo
preveč pazijo na naučene kretnje.
Študentje zadovoljni s študijem. R.B.,
Žurnal24, 18.2.2009
V anketi spletnega portala Študentarija je od 732 anketirancev 46% odgovorilo,
da so s študijem zadovoljni, 10% pa je nezadovoljnih.
Glej portal Študentarija.net
http://www.genspot.com/Bookmarks/Bookmark.aspx?bookmark_id=17694
Premik k učnim izidom - poročilo o usmeritvah in praksah v
Evropi - 6. februar 2009
Cedefop objavlja "The full report on
the shift to learning outcomes" - glej <http://www.cedefop.europa.eu/etv/news/default.asp?idnews=4156>
Učni izidi (leatning outcomes) so definirani kot "zapisi (statements)
tega, kar učenec (po)zna (knows), razumke in je sposoben narediti (able
to do) po končanem učenju (learning). Uporabljali naj bi
jih v oblikovanju usmeritev (policy), pri učenju in poučevanju.
V preglednici (Evropski kvalifikacijski okvir) so opisani učni izidi
(znanje, razumevanje, sposobnost narediti) za vsako od 8 kvalifikacijskih
stopenj.
Poročilo obravnava tudi visoko šolstvo, zlasti bolonjsko prenovo. Ugotavlja,
da se načelna usmeritev spreminja, a pristop z učnimi izidi je bil doslej v
evropskih visokošolskih institucijah uporabljen v zelo omejenem obsegu.
Tutorstvo na fakultetah v praksi. Odziv.
Monika Kalin Golob, Delo,
ponedeljek, 9. februar 2009
Prodekanka za dodiplomski študij FDV UL piše o
sistemu tutorstva, ki na fakulteti sestavlja 13
učiteljev za vsak študijski program, 40 mentorjev
študentov, ki sodelujejo z učitelji na teh programih
in po en tutor (strokovni delavec fakultete) za
informacijske vire, za tuje študente in za študente
s posebnimi potrebami. Poleg prodekanke pri tem
pomaga še koordinatorica tutorjev in prodekanja
študentka. Tutorska pomoč se je pod drugim imenom na
FDV izvajala že prej preko mentorjev letnikov in
drugih oblik. Uvedba tutorstva je "še nekoliko bolj
obremenila že tako obremenjene pedagoge in
študente", je pa možnost "da se študentom
posredujejo preverjene in uradne informacije" in da
se "pomanjkljivosti pedagoškega procesa sistematično
zbirajo in tako lažje popravljajo". V prihodnje si v
medijih želi "natančno pripravljene prispevke, ki ne
bi zavajali javnosti".
Odnos do podjetništva med maturanti. J.D.,
Dnevnik, 9.2.2009
V raziskavi GEA Collega (2008) so anketirali 3149 dijakov o odnosu do
podjetništva. Pri dijakih tehniških šol je želja postati podjetnik močnejša,
manj pri gimnazijcih in v zdravstvenih in pedagoških šolah. Na izbiro poklica
najbolj vplivajo: zanimivo delo, dobri odnosi s sodelavci, možnosti
napredovanja, visoka plača, uresničitev lastnih idej, varnost zaposlitve, jasne
naloge, samostojno delo, svoboden delovni čas, ugled v družbi. Na oblikovanje
mnenj dijakov imajo največji vpliv starši, vrstniki, učitelji in mediji
(internet).
Upravni odbor Pedagoškega inštituta - 6. februar 2009
Vlada RS je na seji 5. januarja 2009 v upravnem odboru
Pedagoškega inštituta razrešila dr. Darjo Piciga in dr. Cirilo
Peklaj, kot predstavnici MVZT, ter Boštjana Erlača Kolariča, kot
predstavnika Ministrstva za šolstvo in šport. Vlada je v upravni
odbor Pedagoškega inštituta na novo imenovala mag. Tatjano
Švajger ter dr. Evo Bahovec Dolar kot predstavnici Ministrstva
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter dr. Andrejo Barle
Lakota kot predstavnico Ministrstva za šolstvo in šport.
Imenovane so za obdobje do izteka mandata, in sicer do 25. 4.
2010.
Skladišča izobraževalnih gradiv - nacionalna poročila - 4. februar 2009
Informacije o trenutnem stanju na področju tim. "repozitorjev" izobraževalnih
gradiv v Evropi: "EdReNe – Current state of educational
repositories – national overview" dobite na strani <http://edrene.org/results/currentState/index.html>
Visokošolska didaktika. Šolski razgledi,
6.2.2009
Na Zimski šoli visokošolske didaktike (CPI FF UL, op. B.M.) o spodbujanju
študentov za aktiven študij je sodelovala dr. Olivia Peters, ki ima 25 letne
izkušnje s seminarji za visokošolske učitelje na Nizozemskem. Zaposlena je na
Centru za raziskovanje in razvoj visokošolskega poučevanje Univerze v Nijmegnu.
Center strokovno podpira univerzitetne učitelje in sodelavce pri posodabljanju
študija ter uveljavljanju novih metod in prijemov. Glej:
http://www.onderzoekinformatie.nl/en/oi/nod/organisatie/ORG1236722/
Govorna vzgoja pedagoga (3) Anton Kotar,
Šolski razgledi, 6.2.2009
Učiteljski poklic je zahteven, saj mora biti učitelj "razmišljajoč, biti mora
govornik, igralec, strokovnjak in človek /.../ Učitelj mora torej začutiti
učence in jih pridobiti za sodelovanje". Njegov govor mora biti usmerjen k
učencem. Vsakdo oblikuje svoj govorni stil. Podobno kot pri pevcu, za
interpretacijo glas in tehnika nista dovolj, pomembna je tudi izrazna
moč. Pomembna je izreka vokalov in konzonantov, ritem in dinamika,
melodija, dihanje in jakost ter ustrezna mimika in kretnje. ne sme odvračati
pozornosti s pogledovanjem skozi okno, pod strop, s hojo med učence. Učenci
presojajo učiteljev nastop, žareče oči so dokaz sodelovanja.
Zamenjave na Pedagoškem inštitutu. ri, Dnevnik, 29.1.2009
Vlada namerava predčasno razrešiti člane upravnega odbora PI Ljubljana (B.E.
Kolarič, C. Peklaj, D. Picigo) in imenovati A.B. lakoto, E. Bahovec in T.
Švajger.
UO bo sprejel nov statut inštituta in sprožil razpis za novega direktorja. Konec
marca namreč poteče v.d. direktorice Mojci Štravs.
V.d. generalnega direktorja Direktorata za srednje in višje šolstvo
ter izobraževanje odraslih MŠŠ - 29. januar 2009
Vlada RS je 29. 1.2009 imenovala mag. Vinka Logaja, za vršilca dolžnosti
generalnega direktorja Direktorata za srednje in višje šolstvo ter
izobraževanje odraslih na Ministrstvu za šolstvo in šport, in sicer do
imenovanja generalnega direktorja po natečajnem postopku, vendar največ za
6 mesecev.
Mag. Vinko Logaj (*1961) je profesor fizike in proizvodno tehnične vzgoje. Leta
1983 je diplomiral na Pedagoški akademiji. V Letih 1981 – 1983 je bil zaposlen
kot učitelj na Osnovni šoli Dol pri Ljubljani. V letih 1983 – 1997 je bil
zaposlen na Osnovni šoli Litija. Najprej kot učitelj, nato v letih 1988-1992 kot
pomočnik ravnatelja in v letih 1992-1997 kot ravnatelj na osnovni šoli. V letih
1997-2005 je bil ravnatelj na Gimnaziji Litija. Od leta 2005 je višji
predavatelj v Šoli za ravnatelje v Ljubljani.
Mladi brez navdušenja in motivacije, zanima jih
samo plača. Franja Žist, Večer,
torek, 3. februar 2009
Na okrogli mizi Gibanja za znanost mladini so
ugotavljali, da Slovenija brez naravoslovja ne bo
dohitela najbolj inovativnih držav. Tam so
mladi motivirani, "da ne naredi samo tisto, kar je
treba, ampak nekaj, česar še ni bilo, nekaj
izjemnega", je dejala Natalija Komljanec, Zavod
RS za šolstvo. Do otrok smo preveč zaščitniški.
Potrebno bo izobraziti učitelje, da bodo znali "ob
podajanju faktografskega znanja vključevati tudi
druge vsebine, da bodo znali dijaki znanje
povezovati", je dejal Mitja Slavinec, poslanec.
Kvaliteta znanja je v povprečju, ne v odličnjakih,
zato je treba vključiti v različna tekmovanja širši
krog. Več kot polovica mladih bi postala direktor.
Imamo brezposelne ekonomiste in pravnike, inženirji
še imajo službe. V podjetja prihajajo diplomanti, ki
jim manjka navdušenja. Mlade smo "izurili v lovce na
denar, malo energije pa vlagajo v dobre produkte". V
tujini univerzitetni učitelji v vrtcih malčkom na
razumljiv način pokažejo, kaj je npr.
elektrotehnika. Šola še diši po starem, ni se
približala industriji.
Šola je tanker, ki na srečo težko na hitro
spreminja smer. R.I., Objektiv, Dnevnik, 31.1.2009
Letošnji rezultati mednarodne raziskave TIMSS 2007 so manj razburili
politike kot prejšnji. Slovenski šolarji so napredovali v matematiki in
naravoslovju (v naravoslovju so celo nadpovprečni). Raziskovalci predlagajo
dodatne raziskave, npr. glede nivojskega pouka v devetletki in kulture in
delovne etike pri nas . Na PeF UL opažajo namreč iz leta v leto večjo "mentalno
sfuzlanost" študentov matematike; stvari težko razložijo ali utemeljijo. Kriva
naj bi bili delovni zvezki, kjer je treba le še obkrožati odgovore.
Članek o programih za
informacijsko pismenost študentov na UL
Information literacy programs at the University of Ljubljana,
Šauperl, Novljan, Grčar: The Journal
of Academic Librarianship, 2007, vo. 33, no. 2, Predstojnica Oddelka za
bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL kritično piše o
informacijskem opismenjevanju študentov UL, tudi na podlagi izkušenj s pripravo
bolonjskih programov. Nekaj ugotovitev:
At present, the university [UL],
generally, does not appreciate what contribution libraries can make in
information literacy. (str. 296)
The frustration of Slovenian librarians at being left alone to worry about
students' information literacy skills. (298)
We hope that this will also be a requirement for university level professors. If,
on the other hand, courses for acquiring information literacy skills remain
elective, it is less likely that students will be attracted to them. Making
students aware of the need for information literacy skills without the support
of their professors will most likely be impossible. (299)
Stenice odprle
vrata v vodilno univerzo v Evropi.
S.R.P., Delo, 29.1.2009
Maja Zorovič (32) je raziskovalka na Odd. za
entomologijo Nacionalnega inštituta za biologijo v
Ljubljani. Med pripravo doktorata s plakatom o
rastlinskih stenicah na kongresu na Danskem jo je
opazil B. Hedwig, nemški profesor iz Cambridgea in
ji ponudil triletno podoktorsko raziskovalno delo v
Cambridgeu. Z dobro referenco je tam možno osnovati
svojo raziskovalno skupino. Tam je bila pridružena
raziskovalka, s plačo kot v Ljubljani. Po vrnitvi v
Slovenijo je pripravila projekt, a ni bil sprejet,
poskusila bo ponovno. "V Sloveniji je problem, ker
ni denarja za temeljne raziskave". Ima ponudbe
univerze Columbia v Missouriju (ZDA), d bo ostala
nekaj let doma.
Opisuje tudi dodiplomski študij na Cambridgeu.
Drugače kot pri nas, "tam študenta ne prepustijo
samega sebi. /.../ Vsak študent takoj dobi svojega
tutorja, to je starejša oseba, profesor ali
raziskovalec, k skrbi za njegov razvoj". Nadzira ali
hodiš na predavanja, spremlja ocene, se posvetuje o
izboru predmetov, tudi o osebnih problemih. Ne
predava se vsega, le poglobljeno posamezne teme.
Poleg tega je še redno ponavljanje naučene snovi,
pod vodstvom profesorja ali podiplomcev, v skupini
po 4, ki se sestaja dvakrat tedensko. Sproti se
preverja razumevanje, napisati je treba še kak esej.
Ne more se zgoditi, da ne bi naredil izpita.
"Poudarek ni na učenju dejstev, ampak na
samostojnem razmišljanju in specializiranju, pa na
predpostavki, da se študentje marsikaj sami
naučijo." Tam se študij plača, študenti vzamejo
posojilo, zato se morda bolj potrudijo.
Nerazumljivo bi se jim zdelo nezadovoljstvo naših
študentov zaradi bonov.
(O Cambridgeu poglejte na tej spletni strani,
Prva stran, Google, Najdi
na tej strani. Op. B.M.)
Bolonjski seminarji
Seminars 2002-2005
Seminars 2005-2007
2008-2009 http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/BolognaSeminars/
Equality in a knowledge based society: How to widen opportunities?
Assessment of Prior Learning; Quality assurance and implementation of procedures
Eur. Conference on Qualifications Frameworks
Forum
on Qualifications Frameworks
Conference on Employability
Development of a common understanding of Learning Outcomes and ECTS
ECTS based on learning outcomes and student workload
Learning outcomes based higher education: the Scottish
experience
Seminar on Third Cycle Degrees
Joint programmes and student mobility
Staff Mobility and Pension Arrangements
EI/ESU Mobility Conference
Europe, an Area of Student Mobility
Fostering student mobility: next steps? Involving
stakeholders for an improved mobility inside the EHEA
Quality Assurance in Higher Education
Quality Assurance in Transnational Education - from words to
action
Universities and Lifelong Learning
Seminar on Bologna Beyond 2010
Pedagoško-andragoški dnevi. Šolski
razgledi, 23.1.2009
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL prireja za svoje diplomante 29. in
30. januarja 2009 razpravo o oblikovanju vzgojno-izobraževalnih konceptov na
vseh ravneh izobražebanja (od predšolskega do izobraževanja odraslih).
Konferenca
o izobraževanju učiteljev v Evropi
- 26. januar 2009
Letna konferenca Teacher Education Policy in Europe (TEPE) bo na Univerzi Umea,
Švedska, od 18. do 20. maja 2009. Rok za oddajo abstraktov je 20. marec 2009.
Več informacij na strani <http://www.hea.gov.ba/>
"Azijski tigri" imajo popolno premoč v znanju. F.Ž., Večer,
torek , 27.
januar 2009
Na Seninarju šolskega polja na PeF so razpravljali o dosežkih naših učencev v
mednarodni primerjalni raziskavi znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2007.
Ljubica Marjanovič Umek je najbolj razburilo, da se naše (osnovne) šole med
seboj razlikujejo, in da imajo otroci manj izobraženih staršev slabše rezultate.
Slavko Gaber je dejal, da se znanje pri naravoslovju in matematiki izboljšujejo,
Zdenko Kodelja pa je opozoril, da to velja le za znanja, ki jih meri TIMSS,
zanemarjajo pa se druge vsebine, npr. slovenščina. "Prilagajamo se
raziskavam, sistemi se bodo poenotili, saj imajo mednarodne raziskave velik
vpliv nanje". Skrbi ga, da potem ne bo razlik med sistemi. Udeležence je
stisnilo pri srcu, ko so pogledali rezultate z mnenji učencev o matematiki in
naravoslovju.
Se bomo tudi mi raje odločili za angele?
Andrej Kranjc, Delo,
četrtek, 22. januar 2009
A.Kranjc, akademik se je kot predstavnik SAZU udeležil posveta o povečanju
zanimanja mladih za znanost v Grenoblu. Prevladujoča ugotovitev je bila, da je
to najlažje z vključitvijo znanosti v šolske programe, od vrtca do univerze. To
je priporočil že UNESCO leta 1983 in EU v lizbonski deklaraciji leta 2000.
Evropa glede števila inženirjev in znanstvenikov zaostaja. Na pobudo komisarja
J. Potočnika se je EU lotila projekta Izobraževanje v znanosti danes.
Letos je evropsko leto inovativnosti in Darwinovo leto. Francija, Nemčija,
Madžarska in druge države se trudijo za premik na tem področju. V Sloveniji pa
smo v novih srednješolskih programih zmanjšali število ur namenjenih
naravoslovju. To nas lahko približa ZDA, kjer (po reviji Nature) 74% prebivalcev
verjame v angele, ne pa "Evropi znanja".
Ali direktor direktorata ni seznanjen z
izobraževanjem medicinskih sester? J.K.S., Delo, 26.1.2009
ponedeljek, 26. januar 2009
Marija Zaletel, vodja katedre za zdravstveno nego VŠZ (Zdravstvena fakulteta)
UL, pravi, da so ob 55 letnici študija medicinskih sester namesto čestitk
dočakali diskvalifikacije. J. Remškar, primarij, z direktorata za zdravstveno
varstvo pri ministrstvu za zdravje, je namreč za Delo dejal, da sestre ne
znajo delati z bolniki in da se v triletnih bolonjskem programu ne uresničuje
23770 ur praktičnega pouka.
M. Zaletel govori o razvoju izobraževanja za zdravstveno nego pri nas. Najprej
je bil program višješolski, sledil je visokošolski strokovni študij. V
devetdesetih letih je VŠZ z PeF UL izvajala fakultetni program za profesorice
zdravstvene vzgoje. Ravnokar dobivamo prve diplomante po programu, ki so ga
pripravili po evropski direktivi za ta reguliran poklic, zato je še prezgodaj,
da bi presojali njihovo usposobljenost za delo z bolniki. Ti diplomanti se lahko
zaposlijo povsod po Evropi brez pripravništva in strokovnega izpita. Letos bodo
vpisali prvo generacijo v "bolonjski" študij zdravstvene nege, 1.
stopnja, čez čas pa bodo dobili tudi 2. stopnjo.
Skrbi jo kakovost diplomantov na nekaterih novih visokih zdravstvenih šolah, ki
so nastale brez ustreznih kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev in jim
primanjkuje učnih baz in mentorjev praktičnega usposabljanja v kliničnem okolju.
V svetu priljubljena oblika študija. Zanimanje za MBA študij v Sloveniji.
M.K., M.P., Primorske novice,
ponedeljek, 26. januar 2009
MBA (Master of Business Administration) je podiplomski študij, ki daje splošna
znanja s področja poslovanja in managementa. Kor enoletni program je pogost je
na evropskih poslovnih šolah. Dveletni študij je značilen za Severno Ameriko.
Namenjen je posameznikom z delovnimi izkušnjami. Pri nas je zanimanje majhno,
tudi zaradi manjše plače kot v tujini. Leta 2008 med 414 anketiranimi študenti
fakultet UL dve tretjini ni poznalo MBA programa, v tujini pa so ti programi
priljubljeni.
Izobraževanje namesto rente. D.L., Delo, 23.1.2009
I. Lukšič, minister za šolstvo in šport predlaga, da bi športnike po končani
karieri, če niso končali šolanja, štipendirali ali jim omogočili brezplačno
izobraževanje za trenerja.
"Menim, da imam prav, ko zahtevam pokojnine". Delo, 3.januarja. Silvo
Kristan, PP 29, Sobotna priloga, Delo, 24.1.2009
Bralec nasprotuje predlogu za pokojnine vrhunskim športnikom. Ti imajo že zdaj
ugodnosti pri zdravljenju, zaposlijo se v državni upravi in imajo "možnost
statusa rednega študenta na univerzah v Sloveniji, kar je menda evropska
posebnost". Nekaj jim prinesejo tudi reklame. Drugim poklicem v Sloveniji nismo
tako naklonjeni, npr vrhunskim inženirjem, zdravnikom, umetnikom...
Merila
za nastavljanje in napredovanje univerzitetnih učiteljev
- primer Nizozemske.
Predavanje s tem naslovom
bo v sredo 28.
januarja 2009, ob 18.
uri v predavalnici 04 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana. .
Organizirata ga
Društvo za
visokošolsko didaktiko in Center za pedagoško izobraževanje FF
UL.
Izvajalka
bo
dr. Oliva Peeters,
profesorica psihologije, je zaposlena na IOWO - Centru za raziskovanje in razvoj
visokošolskega poučevanja Univerze v Nijmegnu na Nizozemskem. Sodeluje pri
zasnovi in izvedbi novega programa didaktičnega izpopolnjevanja za učitelje
nizozemskih univerz.
O rezultatih mednarodne raziskave TIMSS 2007 na petdesetem seminarju šolskega
polja
V sredo, 21. januarja 2009 ob 19.00 uri v sobi 026 bo na Pedagoški
fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana jubilejni petdeseti
večera šolskega polja o prvih mednarodnih rezultatih raziskave TIMSS 2007.
Predstavila jih bo Barbara Japelj Pavešić, raziskovalka s Pedagoškega inštituta
v Ljubljani ter nacionalna koordinatorka projekta TIMSS. S komentarji se
bodo pridružili dr. Mara Cotič, dr. Ljubica Marjanovič Umek in dr. Slavko Gaber.
Gradivo za spodbuditev razprave je na spletnih straneh <http://ceps.pef.uni-lj.si/dejavnosti/sp.htm>
oz. Pedagoškega inštituta
http://www.pei.si/ce_timss07_mm.htm
Potrdite svojo navzočnost na tel. (01) 589 23 44 ali
ceps@pef.uni-lj.si.
Redna mesečna srečevanja raziskovalcev edukacije, podiplomskih študentov,
strokovnjakov in vseh drugih, ki se zanimajo za to področje v Seminarju šolskega
polja, so se začela spomladi 2001. Do sedaj je Seminar gostil 56 slovenskih in
16 mednarodnih predavateljev, skupaj je bilo 1000 udeležencev, ki so
razpravljali o različnih temah: od vrtcev do univerz, od pismenosti do
zaposljivosti, od državljanske vzgoje do izobraževanja učiteljev itd., itd.
Izobrazba iz roda v rod. M.P., Žurnal24, 10.1.2009
K. Doolan, inštitut za družbene raziskave Zagreb pravi, da se bodo otroci mater,
ki imajo končano le osnovno šolo kar osemkrat manj verjetneje vpisali na
fakulteto kot otroci mater s fakulteto. Raziskava med 90 tisoč hrvaškimi
osnovnošolci, je pokazala, da imajo učenci visoko izobraženih mater 20-30% boljši
uspeh kot tistih z OŠ.
Pedagoški inštitut v Ljubljani je v podobni raziskavi ugotovil, da tem višja je
izobrazba staršev, tem boljše rezultate dosegajo učenci (npr. pri naravoslovju
so dobili osmošolci staršev z visoko izobrazbo 600 točk, tistih z osnovno šolo
533.
OECD ugotavlja, da ima isto težavo večina držav, pri zmanjševanju razlik pa so
države EU uspešnejše kot ZDA in Japonska.
Po sedmih letih šolanja ne znajo delati z bolniki. M.Z., Delo, 14.1.2009
Ministrstvo za zdravstvo ugotavlja, da je v visokošolskem programu za medicinske
sestre sicer 2370 ur praktičnega pouka, se pa bodisi ne izvaja ali pa je
pomanjkljiv. V srednješolskem programu imajo veliko splošnih predmetov, ne
usposobijo pa se za delo z bolniki. Predlagalo je ministrstvoma za
šolstvo in za visoko šolstvo, naj se izboljša izobraževanje sester.
Kriza naj bo priložnost. B.P., Delo, 14.1.2009
Na okrogli mizi o družbeni odgovornosti podjetij je Danica Purg, Poslovna šola
Bled dejala, da je razočarana, da je treba študente menedžmenta, predvsem mlade,
zelo motivirati za teme o poslovnih izzivih družbene odgovornosti podjetij.
Prelagala je učenje iz dobrih praks in več raziskav tega področja.
Kam s pedagogiko? Tadej Vidmar, Šolski
razgledi, 9.1.2009
Skupaj z UL praznuje letos devetdesetletnico tudi pedagogika na UL. Med prvimi
so bila v program FF uvrščena predavanja iz pedagogike, ki jih je izvajal Karel
Ozvald, utemeljitelj kulturne pedagogike pri nas. Šele v 30' letih je dobil
asistenta. Deloval je do konca 2.sv. vojne. Po vojni je imela pedagogika
nekaj časa "težave zaradi premočne povezanosti z oblastjo in politiko, nato je
oblikovala "polje avtonomije" in začela opozarjati oblast na neprimerne ukrepe
in ideje, ter s teoretskimi raziskavami podpirati praktične rešitve. Danes je
pedagogika interdisciplinarna disciplina, ki raziskuje in razvija teorijo in
prakso vzgoje in izobraževanja. Na povabilo pristojnih je in bo sodelovala
pri snovanju in evalvaciji sprememb. Izborila si je neodvisnost od politike in
javno opozarja na pomanjkljivosti sprememb na tem področju.
S prenovo študijskih programov po bolonjskih smernicah, o katerih sicer ni
enotnega mnenja, ob skrbi za znanstvenost in kakovost se sodobnim zahteva
prilagaja tudi študij pedagogike in andragogike. Tako se bo še za naslednjih 90
let ubranila pred "utopitvijo" v drugih disciplinah in (samo)ukinitvijo, v
pretirani želji po posnemanju tujine, predvsem anglosaškega področja.
Govorna vzgoja pedagoga.
Anton Kotar, Šolski razgledi, 9.1.2009
A. Kotar, nekdanji profesor PeF UL v tej in prihodnji številki ŠR piše
(zanemarjeni) govorni vzgoji učiteljev. Slovenci nismo govorniki, to se odraža v
šolah. Učitelji bi morali biti usposobljeni za pravilno izreko, ritem, melodijo,
jakost in kretnje. V naših šolah retorike ne namenjajo govoru pedagoga
nobene pozornosti.
Po 2. sv. vojni sta imeli v svojih programih govorno tehniko akademiji za
igralstvo in za glasbo. Na Višji pedagoški šoli v Ljubljani so imeli leta 1052 v
predmetniku tak predmet, s profesorico Vero Adlešič - Popovič. Študente je
pritegnila z "bogatim znanjem in človeško toplino, ki jo je izžarevala z vsako
izrečeno besedo". Po njeni upokojitvi so imeli tam predmet Kultura ustnega
sporočanja, ki pa je 1987, ko je Pedagoška akademija prešla na visokošolski
študij, izpadel iz programa. Zdaj PeF UL v svojih programih nima govorne vzgoje,
čeprav bi bilo to nujno vsaj na programih za vzgojitelje, razrednem pouku in
specialni pedagogiki. Posamezni profesorji poudarjajo pomen slovenskega jezika,
kar pa ni dovolj.
Še nekaj mest za Zimsko šolo iz visokošolske didaktike
KAKO
SPODBUDITI ŠTUDENTE K AKTIVNEMU ŠTUDIJU 26.1. - 28.1. 2009
na Filozofski fakulteti UL
Rok prijave: 12.
januar 2009
Ciljna skupina: visokošolski učitelji in sodelavci
(visokošolski profesorji, docenti in asistenti).
Cilji in vsebine:
Razvijanje
in uresničevanje idej za spodbujanje študentov k čimbolj poglobljenemu in
učinkovitemu študiju. Seznanjanje ob praktičnih primerih z različnimi načini
aktiviranja študentov na predavanjih, seminarjih, v skupinskem delu in s
primernimi metodami preverjanja in ocenjevanja.
Izvajalka: dr. Oliva Peeters - Univerza v Nijmegenu, Nizozemska, v
sodelovanju z:
ddr. Barico Marentič
Požarnik in
dr.
Cirilo Peklaj - Filozofska fakulteta UL.
Seminar bo potekal v angleščini, delo po skupinah pa tudi v slovenščini.
Kotizacija: 250 € + ddv
Da bi bilo omogočeno vsem aktivno sodelovanje, je število mest omejeno na 25
udeležencev. V primeru prevelikega števila kandidatov bomo upoštevali vrstni
red prijav.
Za dodatne informacije smo dosegljivi na e-naslov
lea.avgustin@ff.uni-lj.si
ali na telefon 01 241 10 46.
Ministru v razmislek.
www.solski-razgledi.com
Šolski razgledi, 20.12.2008
Na forumu časnika bralci
pišejo (o) šolskem ministru
I. Lukšiču.
Katja je pred letom dni
branila I. Lukšiča, ki je
svojim študentom predmeta
Temelji politologije
naročil, naj spremljajo
morebitno predvolilno
propagando ob verskih
obredih: "Mislim, da je
odličen profesor in da ni
nič spornega v tem, kako je
ravnal". Metali smo mu
polena pod noge in
zahtevali, da odstopi kot
predavatelj in podpredsednik
stranke. Po letu dni je
postal minister in "nihče
več ne omenja več neljubega
dogodka". (O tem je več
povzetkov na
učitelji in drugo osebje
,
novembra in decembra 2007,
op. B.M.)
Igor upa, da
bodo (u)pravni zapleti na
univerzitetni ravni, ki
"nažirajo avtonomijo
univerze", dali vedeti, "da
pouka ne moremo gledati
skozi formalno-pravna
očala". Pravniki so si vzeli
pravico posegati v prostor,
kamor ne bi smeli.
Še nekaj predlogov
ministru:
V svete srednjih šol vrniti
predstavniki dijakov.
Povečati delež DBP za
šolstvo. Razmisliti o
smiselnosti financiranja na
glavo (MoFAS) v srednjih
šolah. "Ali pridobitniški
kontekst izobraževanja res
pripomore k boljši kakovosti
izobraževanja, ali je ravno
obratno? Ravnatelji polnijo
oddelke, zaposlujejo
"poceni" učitelje, učitelji
nekritično večajo prehodnost
med letniki, ker se bojijo
za službo..."
Razmisliti o ciljih
gimnazijskega izobraževanja.
Ekstremizem z izbirnostjo
lahko poruši sistem.
Postaviti robne pogoje
(število dijakov v razredu,
primerljiv zaključek, pogoji
vpisa na fakultete, rešitve
z maturo), "še preden
šahiramo s predmeti".
Ustanovitev neodvisnega
organa, ki bi evalviral
novitete. Tega Zavod RS za
šolstvo ne more opraviti
korektno, če je sam
izvajalec.
Pravkar izšlo.
M.H., Šolski razgledi,
20.12.2008
Južnič, S. Razvoj fizike
med Slovenci (ob
tristoletnici prvega
ljubljanskega profesorja
fizike, ob Peterlinovi
stoletnici). Fara pri
Kostelu, samozal. 2008
Kolenc, J., Kramberger, A.
Kakovost poklicnega in
strokovnega izobraževanja:
normativne in strokovne
podlage. PI, Lj., 2008
Osebnosti: veliki
slovenski biografski
leksikon. MK. Lj., 2008
Razvoj kazalnikov
profesionalnega razvoja
zaposlenih. P.Peček et
al., Šola za ravnatelje,
Kranj, 2008
Slovensko meščanstvo: od
vzpona nacije do
nacionalizacije (1948-1948),
Ur. J. Dežman, J. Hudales,
B. Jezernik, Mohorjeva,
Celovec, 2008
Velikih sprememb v izobraževanju ne bo. jas, sta,
Večer,
petek, 19.
december 2008
Na seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje, ki je najvišje strokovno
telo na področju vrtcev, OŠ in srednjega šolstva je minister I. Lukšič dejal, da
je "šolski sistem že zdaj dober", razmišljajo le o minimalnih izboljšavah.
Nadaljevali bodo s spremembami gimnazijskega programa. Svet je obravnaval tudi
poročilo o splošni maturi 2008. na predlog "predsednika Krščansko-demokratske
stranke Jožeta Duhovnika" je svet dal pobudo "svetu za visoko šolstvo, da
predstavi probleme v znanju maturantov, ki pridejo na univerze". J. Duhovnik
meni, da je potrebna resna analiza, "kako matura vpliva na gimnazijsko
izobraževanje".
Vlagati v mlade za prihodnost naroda, države in Cerkve. B.Š., Družina,
četrtek, 18. december 2008
Pogovor z Ivanom Štuhecom (Teof UL) ob desetletnici ustanovitve
Slomškove ustanove, ki ima namen "finančno podpirati družine dijakov katoliških
vzgojno-izobraževalnih ustanov, drugih dijakov ter podpirati dodiplomski in
podiplomski študij". Ustanova zbira denar od donatorjev in podeljuje
štipendije.
Na vprašanje, kako je prišel v cerkveni vzgojno-izobraževalni "bazen" pravi, da
se je 1988 vrnil iz Rima in postal študentski duhovnik v Mariboru in asistent na
Teološki fakulteti (TeoF UL ima oddelek v Mariboru, op. B.M.). Katoliški
izobraženci v študentskem duhovnem centru Sinaj so takrat dali pobudo za
ustanovitev katoliške gimnazije.
Kritična vojna proti pluralnosti družbe. Milan Gregorič, Demokracija,
četrtek, 18. december 2008
Bralec piše o križarski vojni proti zasebnemu, predvsem katoliškemu šolstvu,
Jambrekovi Novi univerzi in Evrosredozemski univerzi (EMUNI). temu se je
pridružila tudi študentska organizacija ŠOUP. Del slovenske levice, ki je "do
včeraj povsem obvladoval celotno šolstvo in predvsem univerzitetno sfero, zlasti
pa njen družboslovni del (zgodovina, sociologija, novinarstvo ipd.)" se ne more
sprejeti, da ji ustanavljanje šol uhaja iz rok. Pri EMUNI gre še za zavist, da
je "uresničitev tega projekta padla v roke dosedanje pomladne opcije".
Levoliberalno enoumje je pripravljeno tolerirati zasebno šolstvo "le za kak
ščepec", saj je dijakov v katoliških šolah pri nas le 1,9%. Na svetu je 1300
katoliških univerz z 4,7 milijona študentov.
Ta križarska vojna se "zaganja v same korenine pluralnosti in demokracije".
Izkušnja uči, da se razvoj, blaginja in dobro počutje ljudi "napajajo samo iz
sožitja /.../ dveh svetovnih nazorov, dveh etik, dveh eshatologij".
Kreditne točke in
zagotavljanje kakovosti v
poklicnem izobraževanju in
usposabljanju -
EK pozdravlja sklep
Evropskega parlamenta
Commission welcomes European
Parliament vote for new
tools for mobility and
quality in vocational
education and training
- 19. december 2008
The European Commission
welcomes vote at the
European Parliament, which
opens the way for the
introduction of two new
European instruments to
facilitate mobility and
improve quality in
vocational education and
training. The European
Credit System for Vocational
Education and Training (ECVET)
will help learners gain
recognition of what they
have achieved in different
countries or learning
environments. The European
Quality Assurance Reference
Framework (EQARF) will
promote better vocational
education and training by
providing authorities with
common tools for the
management of quality.
Več: <http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/08/2030&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en>
Pot do poklica zdravnika je dolga. DP,
Celjan,
četrtek, 18. december 2008
V bolnišnici v Celju je bilo posvetovanje o do- in po - diplomskem izobraževanju
na področju medicine na Finskem in v Sloveniji.
M. Halttunen z univ. Helsinki je povedala, da se psihološki testi za vpis na
medicino niso obnesli, imajo pa sprejemne izpite in petletni študij, nato pa še
tri leta dela pod nadzorom. P. Skok, MF UM je pravi, da traja študij
splošne medicine šest let, na podiplomskem študiju pa imajo program
biomedicinske tehnologije.
Zimsko šola iz
visokošolske didaktike:
KAKO SPODBUDITI ŠTUDENTE K AKTIVNEMU ŠTUDIJU, 26.1.
- 28.1. 2009 na
FF UL
Cilji in vsebine: Razvijanje in uresničevanje idej za spodbujanje
študentov k čimbolj poglobljenemu in učinkovitemu študiju, seznanjanje ob
praktičnih primerih z različnimi načini aktiviranja študentov na predavanjih,
seminarjih, v skupinskem delu in s primernimi metodami preverjanja in
ocenjevanja.
Izvajalka: - dr.
Oliva Peeters*
- Univerza v Nijmegenu, Nizozemska v sodelovanju z: - ddr. Barico
Marentič Požarnik in - dr. Cirilo Peklaj - FF UL.
Seminar bo potekal v angleščini, delo po skupinah pa tudi v slovenščini.
Rok prijave: 23. december 2008
Da bi bilo omogočeno vsem aktivno sodelovanje, je število mest omejeno na 25
udeležencev. V primeru prevelikega števila kandidatov bomo upoštevali
vrstni red prijav.
Kotizacija: 250 € + ddv
Informacije: lea.avgustin@ff.uni-lj.si
* Dr.
Oliva Peeters, profesorica psihologije,
ima 25-letne izkušnje v organiziranju in izvajanju seminarjev za visokošolske
učitelje različnih disciplin. Seminarji in druge dejavnosti profesorice
(svetovanje, coaching, supervizija) so namenjene strokovni podpori
univerzitetnim učiteljem in sodelavcem pri posodabljanju študija ter
uveljavljanju novih metod in pristopov. Zaposlena je na IOWO - Centru za
raziskovanje in razvoj visokošolskega poučevanja Univerze v Nijmegnu na
Nizozemskem. Sodeluje pri zasnovi in izvedbi novega programa didaktičnega
izpopolnjevanja za učitelje nizozemskih univerz. Pri nas
je uspešno izvedla že dve poletni šoli na temo študijskih
strategij in problemsko zasnovanega študija.
Kaj sporoča pavov
rep. Zoologija in ekonomija.
Sašo Dolenc, Objektiv,
Dnevnik, 13.12.2008
Že Adam Smith je ugotavljal,
da ljudje radi razkazujejo
svoje bogastvo, J. Stuart
Mill pa je predlagal
obdavčitev statusnih
simbolov. Thorsten Veblen je
v knjigi "The Theory of
Leisure class" zapisal,
da je veliko prostega časa
pokazatelj tega, da je nekdo
bogat. Kot primera je
navedel šport in prekomerno
izobraževanje, a ne za
konkretna opravila.
Izobraževanje je znak
pripadnosti družbenemu
razredu, ki mu ni
treba delati. S. Dolenc meni,
da se je moderna znanost
začela razvijati v
bogataških krogih, iz
užitka, saj "nekdo, ki je
raziskoval zgolj zato, da bi
preživel, ni bil dovolj
verodostojen. /.../
Učenjaki, ki so bili
zaposleni na univerzah, so
prejemali denar za
poučevanje in ne za
raziskovalno delo". šele v
19.stoletju je znanstvenik
postal poklic.
Michael Spence je 2001 dobil
Nobelovo nagrado za
ekonomijo za delo o
izobrazbi kot znaku. 1974 je
objavil matematični model
trga dela. Stopnja izobrazbe
je signal delodajalcem o
lastnostih posameznika,
pravi, dosežena diploma ali
doktorat, za kar se je
posameznik močno potrudil,
predstavlja verodostojen
signal o potencialni
produktivnosti posameznika.
V tem modelu izobrazba nima
nobenega (drugega)
praktičnega pomena in sama
po sebi nima nobenega
praktičnega pomena. Je le
signal delodajalcu, podobno
kot visoko poskakovanje
gazele ali razširjen pavov
rep.
Lepo je biti študent, Hubert Požarnik, Demokracija,
četrtek, 11.
december 2008
Število študentov pri nas se je v desetih letih podvojilo, študira že vsak drugi
star med 18 in 23 let. Na (petih) univerzah in visokih šolah imamo 90.000
študentov, na (50) višjih šolah še 17.000. Nastajajo pa še nove, v naivni veri o
zvezi med številom izobraženih in blaginjo. Za tako naraščanje sta dva razloga:
(1) osip, saj 40% vpisanih ne pride v drugi letnik - zaradi predznanja,
nesposobnosti, neresnosti ali vpisa le zaradi statusa.
(2) študentom se ne mudi diplomirati, študirajo v povprečju dve leti dlje,
kot predvidevajo programi. Vzroki za dolg študij: prenatrpani programi,
neustrezen študijski režim, državne politike, ki tako prikriva brezposelnost
mladih, finančni interesi fakultet in profesorjev in ker je bolj "lagodno
študirati na račun države in staršev kot delati". Množice študentov so veseli
študentski servisi in podjetja, ki kujejo z njimi dobičke ter študentske
organizacije z svojimi zaposlenimi in funkcionarji.
Zato ni zagnanosti za bolonjsko reformo, ki naj bi naredila študij evropsko
primerljiv, povečala meduniverzitetne izmenjave, zagotovila večjo kakovost in
krajši študij.
"Bog nas obvaruj, slišimo: študenti bodo morali sproti in intenzivneje
študirati, odpadlo bo absolventsko leto, profesorji bodo prisiljeni izboljšati
študijski proces".
Izvedenci EUA bodo še nekaj časa ugotavljali neracionalnost študijskih programov
naših visokošolskih zavodov. Kdor jih pozna, "ve, da je lažje premakniti
pokopališče kot karkoli v njih."
V soboto. Večer,
petek, 12. december 2008
Izbrana citata na temo univerz in izrednega študija:
Hubert Požarnik, psiholog: "Kot vse kaže, bodo izvedenci Zveze evropskih univerz
še nekaj časa ugotavljali neracionalnost naših študijskih programov. kdor pozna
slovenske visokošolske zavode ve, da je lažje premakniti pokopališče, kot pa
karkoli v njih."
Ana Kranjc, predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje: "
Zgodovinske in komparativne študije potrjujejo, da politično desne vlade
omejujejo izredni študij in izobraževanje odraslih, medtem ko ga politično leve
vlade sprostijo in pospešijo."
Didaktično gradivo za
trajnostni razvoj. K.Š.,
Delo,
ponedeljek,
15. december 2008
Šole in vrtci so prejeli
gradivo o trajnostnem
razvoju. V zadnjem času je
popularna knjiga L. Kajfež
Bogataj: kaj prinašajo
podnebne spremembe.
Evalvacija podatkovnih virov Evrostata
- publikacija - 10. december 2008
Publikacija "Evaluation of Eurostat education, training
and skills data sources.- Luxembourg: Publications Office, 2008. (123
str. - (Cedefop Panorama). ISBN 978-92-896-0504-5. ISSN 1562-6180 je v PDF
formatu na naslovu <http://www.trainingvillage.gr/etv/Upload/Information_resources/Bookshop/510/5185_en.pdf>
Konkurenčnost in učni izidi v visokem
izobraževanju
Competence Orientation and Learning Outcomes in Higher Education - 10.
december 2008
Publikacija "Eva Cendon et al.: Implementing Competence Orientation and Learning
Outcomes in Higher Education - Processes and Practices in Five Countries". Krems,
julij 2008 je na strani <http://www.he-leo-project.eu/he_leo-handbook/processes_and_practices>
TIMSS
2007: naši učenci napredovali v znanju matematike in
naravoslovja. R.I. Dnevnik, 10.12.2008
V mednarodni primerjalni raziskavi TIMSS, pri
katerem je sodeloval PI Ljubljana, so se naši učenci
OŠ med 49 državami uvrstili pri matematiki med
povprečne, pri naravoslovju (8. mesto) med
nadpovprečne. V Sloveniji je najmanjši delež
otrok, ki jih matematika veseli. Velike razlike so
med slovenskimi šolami.
Minister I. Lukšič, ki se je udeležil predstavitve
rezultatov pravi, da je slovenska šola dobra šola in
da je pomembna splošna izobrazba. "Le široko
razgledani ljudje se lahko upirajo pritiskom
gospodarstva, ki zahteva specifična znanja, le
takšni ljudje nas bodo izkopali iz krize".
Mednarodne rezultate raziskave TIMSS 2007 dobite
na straneh Pedagoškega inštituta na naslovu <http://www.pei.si/ce_timss07_mm.htm>
Mednarodna
primerjava znanja matematike in naravoslovje
osnovnošolcev - TIMSS
2007 - 8. december 2008
Prvi mednarodni rezultati raziskave TIMSS 2007 bodo
objavljeni 9. decembra 2008 ob 16. uri
na Pedagoškem inštitutu, Gerbičeva 62, Ljubljana na
tiskovni konferenca za medije in strokovno javnost.
Prikazali bodo primerjave znanja med
četrtošolci in osmošolci po svetu in pri nas ter
dejavnike, ki na znanje vplivajo. in tudi nacionalni
poročili "Matematični dosežki Slovenije v raziskavi
TIMSS 2007" in "Naravoslovni dosežki Slovenije v
raziskavi TIMSS 2007".
V času objave bo potekal tudi internetni prenos
mednarodne konference za medije, ki jo v Bostonu
pripravlja koordinacijski center raziskave TIMSS in
organizacija IEA. Spremljate jo lahko s strani
<http://timss.bc.edu/>,
kjer so dostopni kratki
povzetki, nacionalni poročili in mednarodna poročila
.
Če resno jemlješ mnenja študentov si zmagovalec. J.S.,
J.J., Večer,
sobota, 6.
december 2008
Pogovor o zadovoljstvu študentov s študijem in pedagoškim delom na UL, UP in UM.
Katja, FDV UL pravi, da "bolonja" ni prinesla toliko sprememb, kot se zdi
navzven; preimenovali so se predmeti, v predavalnicah je še vedno nad sto
študentov, dela se podobno kot prej, dodana je le obvezna prisotnost in pisne
naloge, zato so študenti bolj obremenjeni. Ankete o profesorjih so neustrezne,
tudi najslabši dobijo odlične ocene.
Maja, PF UL meni, da so "dvojčki" in "trojčki" (več izpitov hkrati) nesmiselni.
Teja, FF UL meni, da je po koncu predavanj je preveč izpitov hkrati, a najbolj
jo moti pomanjkanje prostora v predavalnicah.
Miha, izredni študent FŠ UL pravi, da je nedopustno, da se predavanja in vaje za
redni in izredni študij izvajajo hkrati, dopoldan, kar onemogoča študij tistim,
ki delajo. npr. kot profesionalni športniki, ob veliki šolnini.
Na članicah vseh univerz se izvajajo študentske ankete o zadovoljstvu s
študijem, ni pa podrobnejših razsikav o tem na ravni države, kot npr. v Nemčiji
in V. Britaniji.
Alenka Andrejašič, Služba za spremljanje in razvoj izobraževalne dejavnosti UP
pravi, da so po novem pravilniku o anketah ocene profesorjev javno objavljene. V
vprašalniku je 6 tematskih sklopov: pedagoško delo, strokovna praksa, študijska
literatura, organiziranost fakultete. Študenti so najbolj zadovoljni s
pedagoškim delom, izredni bolj kot redni, manj pa z literaturo in
organiziranostjo, najmanj pa z referati za študente.
Center za socialno psihologijo FDV UL v svojem poročilu o
zadovoljstvu študentov štirih univerz (s kakovostjo in razumljivostjo predavanj,
sodelovanju in odnosu profesorjev s študenti, vajami in seminarji, o
pridobljenem znanju, študentskem referatu in izpitnimi roki; tabela z rezultati,
vir ŠOS, vzorec in leto nista navedena, op. B.M.) ugotavlja,
da je glede tega pri nas prva UL, nato UM, UP in UNG. Najbolj so zadovoljni
slovenski študenti s predavanji in pripravljenostjo profesorjev ter njihovem
odnosu do študentov, manj z vajami in seminarji in pridobljenim znanjem,
študentskim referatom in najmanj z izpitnimi roki.
Igor Tičar, dekan FERI UM pravi, da je na tehničnih fakultetah manj študentov na
učitelja in več sodelovanja, izpitnih rokov pa je pri nas več kot v
tujini. S študenti je zadoviljen, a vsi niso enako sposobni.
Željko Knez, dekan FKKT UM pravi, da na tehniške fakultete prihajajo vedno
boljši maturanti. Tako kot I. Tičar meni, da se vsi študenti pri izpolnjevanju
anket ne vedejo odgovorno. primer: Anketa je pokazala nezadovoljstvo z
literaturo, a je bila hkrati izposoja v knjižnici majhna. Učitelj mora imeti
vrhunsko znanje in tudi pedagoška znanja. Najbolj je vesel, ko se v predavalnici
razvije diskusija. Problem je premalo denarja, saj s 2500-3500 evrov letno na
študenta na tehniških fakultetah težko shajajo. V ZDA pride na študenta tudi
24.000 evrov, v Nemčiji 9.000.
Slovenski študenti za družbeno odgovorne teme niso zagreti. M.G.,
Finance,
ponedeljek, 8. december 2008
V tujini med študenti raste zanimanje za družbeno odgovornost, fakultete pa se
povpraševanju prilagajajo s ponudbo programov. Družbena odgovornost je precej
visoko tudi na lestvici vrednost naših poslovnih šol, a bo treba to študentom še
približati. Prva slovenska katedra za trajnostni razvoj je na IEDC Bled.
Lukšič: Šolstvo bo odgovorno za preživetje civilizacijske ravni države.
STA, splet,
petek, 5. december 2008
I. Lukšič, minister za šolstvo je obiskal Pedagoški inštitut (PI) Ljubljana, mu
izrazil podporo in opozoril na vlogo šolstva v prihajajoči krizi.
Igor Lukšič:
"Gimnazije so mnogo več kot le prenašalke znanja".
R.I., Dnevnik, 6.12.2008
Na posvetovanju z ravnatelji je šolski minister I.
Lukšič soglašal, da je treba pohiteti s prenovo
gimnazij in mature, "kajti sedanja matura do te mere
določa šolsko delo, da je ogroženo poslanstvo
gimnazij". Obljubil je evropska sredstva za boljši
pouk in ni izključil ukinitve toplih obrokov v
srednjih šolah.
Besedo imata... dr. Igor Lukšič, Gregor Golobič.
Šolski razgledi, 6.12.2008
Pretvorimo težave v priložnosti: I. Lukšič, minister za šolstvo in
šport:
V šolstvu delamo za javno dobro, "znanje omika, temeljne življenjske
orientacije" nastajajo "v sklopu šolskega polja". Šolamo se danes vsi, zato je
potrebna medgeneracijska solidarnost pri delitvi dobrin. "Avtonomija na vseh
ravneh in utrjevanje strok vseh vrst". Odgovorni, od ravnatelja do ministra naj
predvsem vzpostavljajo "delovno in odprto klimo". "Pred nami so težki preizkusi.
Vabim vse dobre ljudi, da sodelujejo pri pretvorbi težav v priložnosti".
Želim preseči zapisane sterotipe. G. Golobič, minister za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo:
Za "tako odgovorno javno funkcijo" se je odločil zaradi razmisleka o paradoksu -
na eni strani več let govorimo "o družbi znanja, o lizbonski strategiji, o
barcelonskih ciljih, o učeči se družbi, na znanju temelječi ekonomiji " ipd. -
na drugi strani pa "v vseh koalicijah doslej" ta resor ni dobil prave teže. To
je zahteven resor, tu so najbolj kvalificirani, izobraženi in tudi kritični
ljudje, sogovorniki, ki težijo k odličnosti, hkrati pa tu težko računamo na
"merljive učinke v kratkem času" štiriletnega mandata. Zato resor ni zanimiv za
politike in ga prepuščajo ekspertom. Resorju želi dati drugačen poudarek.
Ne bo nastopal kot "posestnik izgotovljenih rešitev". Skrbel bo za primerno
obravnavo "idej, predlogov, izkušenj in argumentov", za "organizirano, zadostno
finančno podprto visoko šolstvo, znanost, tehnologijo in informacijsko družbo",
za priznavanje "primernega položaja" in "odločilne vloge vseh, ki so od vrtcev,
šol, pa do univerz zajeti v sodobni veletok prenašanja in ustvarjanja znanja".
Slovencem manjkajo komunikacijske, retorične in pogajalske
veščine. N.B., Finance,
petek, 28. november 2008
Pogovor z nekaj profesorji o študijskih programih (menedžmenta) pri nas in
drugje, v luči sedanje krize.
Marjan Svetličič, FDV UL meni da tem programom manjka
interdisciplinarnost. Raziskava ob predsedovanju EU je pokazala, da so nam
manjkala "mehka" znanja - kako komunicirati stališča, kako prepričati, se
pogajat. "V krizi zaupanja so nujna psihološka in komunikacijska znanja". Krhati
je treba evropocentričnost. Menedžer mora biti strokovnjak za svoje področje in
še "pravnik, tržnik, finančnik, sociolog, psiholog, diplomant". V izobraževanje
je treba vključiti veliko študij primerov, simulacij, stažiranje doma in v
tujini, to naj bi sofinancirala država.
Marko Jaklič, EF UL meni, da je program poslovne študijske smeri
primerljiv s tujimi, izboljšuje se tudi mednarodna študentska zasedba.
Slabo pa so pri nas razviti programi MBA. Fakultete bi se na krizo morale
odzvati s še višjo kakovostjo in razvijanjem MBA.
Janez Prašnikar EF UL je presenečen, ko dobiva pohvale svojim študentom
ob ekskurzijah na londonskih prestižnih šolah. "Glede kakovosti naših šol
se mi poraja vprašanje v zvezi z islandskim primerom: 25 japijev, vsi z
diplomami s Harvarda, so državo pahnili v katastrofalno zadolženost. Torej tudi
veličina in ugled neke svetovno znane šole nista vedno zagotovilo za kakovost."
(Op.: Glej prispevke o rangiranju na
www.uni-kakovost.net npr, ... iz tujine
/ international news, kjer je na večini
lestvic univerz na prvem mestu Harvard! B.M.) Dober
poslovni program je prilagodljiv, imeti mora dovolj tujih študentov. V programih
bo treba bolj upoštevati "človeške dejavnike, torej komuniciranje in
upravljanje ljudi, na kar so vsi že skoraj pozabili".
"Spremembe v sistemu
vzgoje in izobraževanja" - mednarodna
znanstvena konferenca - 1.
december 2008
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije
organizira mednarodno znanstveno konferenco
"Spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja", ki bo
3. in 4. aprila 2009 v Žalcu.
Več: <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=156>
Menedžment v nevladnih organizacijah - izobraževalno srečanje - 3.
december 2008
CNVOS, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in
Univerza za tretje življenjsko obdobje ob podpori Ministrstva za javno upravo
prirejata
8. decembra 2008 s pričetkom ob 10. uri v Hotelu Union v Ljubljani, v
dvorani IRIS izobraževalno srečanje "Menedžment v nevladnih organizacijah"; kako
nevladne organizacije sebi zagotovijo trajanje in obvladujejo spremembe. Podlaga
za srečanje je pravkar izdano delo doc. dr. Dušane Findeisen in Alenke Hebar z
istim naslovom. Sodelujejo še Jože Gornik, direktor CNVOS in prof. dr. Ana
Krajnc, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Seminar šolskega polja o repolitizaciji izboraževanja - 3. december 2008
"Seminar šolskega polja" v torek 9. decembra 2008 na Pedagoški
fakulteti UL bo gostil kolega iz Irske, Dr. Jonesa Irwina z Univerze v
Dublinu. Naslov njegovega uvodnega predavanja (potekalo bo v angleščini) bo "Re-Politicising
Education - Interpreting Jean Francois Lyotard's The Postmodern Condition in a
Contemporary Pedagogical Context". Več: <http://ceps.pef.uni-lj.si/dejavnosti/sp.htm>
Evropi manjka znanj. Kakšno izobraževanje in usposabljanje v EU? - 13. november 2008
Publikacijo "Bert Mine et al.: Skill gaps in the EU: role for education and training policies" (The Hague: CPB, 2008. - 60 p. - (CPB document ; 162). ISBN 978-90-5833-361-2 dobite v PDF formatu na strani <http://www.cpb.nl/nl/pub/cpbreeksen/document/162/doc162.pdf>
Spremembe študijskih programov v Evropi - obseg in vpliv - 13. november 2008
Publikacijo "Huisman, J., J. Witte, and J.M. File (eds.) (2006) The extent and impact of higher education curricular reform across Europe. Final report to the Directorate-General for Education and Culture of the European Commission, CHEPS, Enschede" dobite v PDF formatu na strani <http://www.utwente.nl/cheps/publications/ecpublicaties/publicatieeccurriculum.doc/>
Listina evropskih univerz o vseživljenskem
učenju - 6. november
2008
European University Charter for Lifelong Learning
Evropska zveza univerz (The European University Association - EUA) je sprejela "European
University Charter for Lifelong Learning" na jesenski konferenci v
Rotterdamu.
Glej <http://www.eua.be/fileadmin/user_upload/files/Publications/EUA_Charter_Eng_LY.pdf>
Uporaba informacijsko-komunikacijske
tehnologije pri vseživljenskem učenju - poročilo Evropske komisije
The use of ICT to support innovation and lifelong learning for all - A report on
progress - 28. november 2008
The European Commission has adopted a staff working document entitled "The use
of ICT to support innovation and lifelong learning for all - A report on
progress", that describes how e-learning has developed in Europe since the year
2000 and assesses the impact of ICT on schools and higher education.
Publikacija v PDF: <http://www.europarl.europa.eu/registre/docs_autres_institutions/commission_europeenne/sec/2008/2629/COM_SEC(2008)2629_EN.pdf>
Mednarodna primerjava izobraževalnih sistemov: Evropski model?
- 18. november 2008
Kratko poročilo z mednarodne konference z naslovom "Mednarodna primerjava
izobraževalnih sistemov: Evropski model?" je v Word DOC formatu na naslovu <http://www.upr.si/sl/Novosti/Paris-%20international%20comparison%20HE%20-2008.doc>
Je šolstvo v krizi? Avtonomija šol in učiteljev. M.Z. Šolski razgledi, 22.11.2008
Mojca Peček Čuk (PeF UL) je ob predstavitvi študije Eurydicea o avtonomiji učiteljev v Evropi dejala, da se je marsikje povečala avtonomija šol, vendar se je s prenosom pristojnosti na šole (oz. ravnatelje) "povečal nadzor nad učiteljevim delom. Pojavljajo se nove oblike nadzora - evalvacije, samoevalvacije.. Te sicer niso vedno povezane z nadzorom. "Pomembno je, kako jih uporabljamo".
Oba - Locke in Kant sta imela prav. Biološko delovanje spomina - kompleksen spomin. Vlado Klemenčič, Delo, 20.11.2008
J. Locke je menil, da je človek ob rojstvu nepopisan list papirja, ki se polni z izkušnjami.
I. Kant pa je trdil, da se rodi z nekim vnaprejšnjim znanjem, modeli, k določajo, kako sprejme in interpretira izkušnjo.
Čutila zbirajo podatke, jih analizirajo in v skladu s prirojenimi pravili povežejo. Možgani "razpoložljive in manjkajoče podatke skušajo povezati v celoto, poiskati smiseln odgovor iz dvoumnih in osiromašenih podatkov."
Biološke raziskave so potrdile ugotovitve gestalt psihologije, da so naše zaznave celostne. Upoštevati je treba načela učenja, "da znamo nato naučene rešitve uporabno prenesti na nove situacije. S tem so izpodkopali načela učenja, ki so dajala prednost memoriranju vsebin" (J. Musek).
Pozornost, spomin in učenje zahtevajo pozornost do drugih in tudi do sebe, o svoji navzočnosti v dogajanju.
To, da skušamo starši otroku preveč tlakovati poti, mu bolj škodi, kot koristi. M.L., Dnevnik, 17.11.2008
Peter Praper, psihoterapevt (profesor UM, op. B.M.) je na konferenci o zasvojenosti dejal, da k temu prispevajo tudi selekcijski mehanizmi v šolah. Vse temelji na ocenah, motiv postane "odlična ocena in ne znanje. To opažam tudi med svojimi študenti na fakulteti: v 4. letniku jih večina dela z odličnimi ocenami, a jih tudi večina na žalost ne ve, kaj bi počela v stroki. Živimo v kulturi, ki promovira odvisnost."
Učitelje razbremeniti administracije. K.Š.
Delo, 15.11.2008
O kandidatu za šolskega ministra Igorju Lukšiču meni
B. Štrukelj, da "ima vse kvalifikacije, da lahko
vodi ta zahtevni resor", in da bo sodeloval z vsemi
akterji. Morali bo spremeniti določilo zakona o
sestavi svetov šol in odpraviti anomalije pri
plačah.
Dušan Merc OŠ Prule meni, da bi moral razbremeniti
učitelje "upravnih in administrativnih postopkov".
Lukšič: "Kul šola" je prijazna in zahtevna. R.I., Dnevnik, 19.11.2008
I. Lukšič se je na zaslišanju na odboru za šolstvo DZ zavzel za dobro in pravično javno šolstvo. Menil je, da je verouk pri nas dobro urejen; trije od štirih njegovih otrok so obiskovali verouk. Razvijali naj bi tudi zavest o pomenu nacionalne države. Predmete naj bi združevali, kajti slabo je, da "fakultete svojo moč udejanjajo prek šolskih kurikulumov". Proučil bo vprašanje učbenikov. Prepričan je, da bi morali otroci več samostojno pisati. V šolske svete bo spet pripeljal dijake, učitelje razbremenil papirologije in omogočil ravnateljem trajen mandat. Ni zanikal, da bo treba za načrtovane spremembe več denarja.
Ne prav bistri, ne ambiciozni.
M.Z., Šolski razgledi, 8.11.2008
Ob obravnavi poročila o poklicni maturi 2007 na seji
Strokovnega sveta za splošno izobraževanje je
Božidar Opara dejal, da je srednje strokovno
izobraževanje zapostavljeno. Čeprav je to
izobraževanje prenovljeno, gre polovica učencev na
gimnazije. 90% dijakov s srednjo strokovno izobrazbo
nadaljuje izobraževanje, precej nad evropskim
povprečjem. "Na fakultete se vpiše od 70 do 80
odstotkov populacije. Tako imamo podpovprečne
študente, ki niso ne prav bistri ne ambiciozni.
nekaj je treba storiti. A če se bo to nadaljevalo,
se bodo morale fakultete prilagoditi razmeram".
(Op., B.M.: Podatek o deležu populacije/generacije,
ki se vpiše na študij je napačen. Po statističnih
podatkih je bilo v terciarno izobraževanje (višje,
visoke šole, univerze) v letu 2006 vključeno 48,2
% (v letu 2000 pa 37,7%) prebivalstva Slovenije,
starega od 19 - 23 let. Vir: Slovenski šolski sistem
v številkah. Slovene Educational System in
Numbers. Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007.
Ta napaka, pogosta tudi pri drugih avtorjih, izvira
iz podatkov v resoluciji o nacionalnem programu
visokega šolstva (2007), ki jih je po drugačnem
načinu izračunalo MVZT. "Že leta 2000 se je v višje
šole in na univerze vpisalo 56,4 % generacije,
rojene leta 1980, ki je štela 30.457 oseb. Vsa
nadaljnja leta je delež vpisa generacij samo
naraščal, tako da smo že v letu 2003 presegli
60-odstotni vpis generacije, rojene leta 1985, ki je
štela 26.545 oseb (tabela 3.1)",
glej:
http://www.uni-kakovost.net/20070118RNPVS.pdf
)
Kaj pravzaprav želimo. O kritičnost nasploh. Julija
Somrak, Šolski razgledi, 8.11.2008
J. Somrak, študentka sociologije kulture in umetnostne zgodovine FF UL meni, da
morajo učitelji spodbujali učence pri kritičnem mišljenju. Zato morajo biti
kritični že med študijem. Lastna angažiranost je "zelo pomembna pri ustvarjanju
stališč in vrednot".
Vendar večina študentov ni kritična, je apatična. To očitajo (upravičeno)
sedanji generaciji tisti iz generacije 68' in njim podobni.
Kot primer navaja ustanavljanje Avtonomne tribune na FF pred letom in pol. Odziv
študentov pedagoških smeri je bil slab. Večina sploh ni imela mnenja, "odnosa do
korenitih visokošolskih sprememb!" Neka "študentka sociologije (!)" je dejala,
"da to ni naš problem, ker bomo do uveljavitve sprememb že diplomirali". Skozi
študij je posumila, da je namen študija čedalje bolj "neposredna
produktivnost", "kaj boš po študiju ustvaril, odprl kakšno firmo" in posledično
racionalizacija študijskih programov. /.../ Nekdaj bolj pomembna kritična
teorija in humanistična načela postajajo nepomembna redkost."
Kako lahko pričakujemo od mlajših rodov, da bodo reševali svet, če ne vedo kaj
je ideologija, če "nimajo teorije kot orodja mišljenja. /.../ Že zgodaj jih
začnemo učiti, naj bodo pridni, naj bodo produktivni. /.../ NI časa za kritično
mišljenje".
Kaj so naučili kraljico? O pogorelih idealih in njenem
veličanstvu. Jasna Kontler Salamon, Šolski razgledi, 8.11.2008
V množici, ki je na Tromostovju čakala Elizabeto II je mladenič, morda
gimnazijec, dejal, da zavida kraljici, ker so jo (zasebni) učitelji učili le
izbrano snov, vsakega po malem, kar kraljica potrebuje, zato nima prenatrpanega
spomina. "Mi pa se učimo vsega toliko, da nam na koncu ostane le želja, da bi
vse čim prej pozabili", je bil pameten njegov prijatelj.
Dušan Mramor, dekan EF UL je nedavno podvomil v to, da bolonjski študentje od
začetka izbirajo študijske vsebine.
Kolumnistka se s tem ne strinja, saj "do svojega študijskega cilja
mogoče najlažje pride tisti, ki lahko v glavnem sam izbira študijske vsebine,
fakulteta pa mu mora pri tem zagotoviti visoko kakovost izbranega." Večja
izbirnost ima svojo ceno... Zdi se, da je denar v visokem šolstvu
najpogostejša ovira za uveljavljanje sprememb, meni, a denar je tudi razlog za
sporne odločitve. Tako je ena od fakultet "ne neuradne Nove univerze" vabila k
vpisu na redni študij (s koncesijo) tudi zaposlene. "Toda ali verjamete, da ti
zaposleni študirajo kot običajni redni študenti?"
Za 1. november bi najraje prižgala še svečko v "spomin na nekdanje akademske
ideale. kajti ti so ogroženi še veliko bolj od domnevno oskrunjenih prostorov"
mariborske kmetijske fakultete, v katere je brez vabila vstopil kriminalist.
Iskal je profesorja, ki je zaradi akreditacije Nove univerze odstopil kot
predsednik senata za akreditacijo.
Funkcionalna pismenost ni
dovolj. Slovenščina kot učni jezik. K.Š., Delo,
ponedeljek, 3. november 2008
Jerca Vogel, FF UL meni, da je treba razviti tudi
kritično pismenost, občutek za kontekst, zmožnost
pogleda na probleme z različnih perspektiv,
vživljanje v različne vloge. Odgovornost za
jezikovno izražanje nosijo vsi predmeti v šoli, tudi
učitelji strokovnih predmetov.
Milijon šesto tisoč evrov za drugačen pouk naravoslovja.
J.S., Večer,
četrtek, 30. oktober 2008
O projektu PeF UM za popularizacijo naravoslovnih
ved in boljši pouk biologije, kemije in fizike. Sredstva bo dalo MŠŠ, delno tudi
iz virov EU.
Zagotavljanje kakovosti v izobraževanju učiteljev v Evropi.
Eurydice, EC, Ljubljana, april 2008
Prevod publikacije, ki jo je pripravilo Eurydice, informacijsko omrežje o
izobraževanju v Evropi, objavljena tudi na
www.mszs.si/eurydice .
Opisuje zunanjo in notranjo evalvacijo začetnega izobraževanja učiteljev
njihovega strokovnega spopolnjevanja v državah EU, Norveški, Islandiji in
Turčiji, z mnogimi informacijami o ureditvi v teh državah. Dodane so definicije
pojmov in druge informacije.
Glavne ugotovitve o stanju v Evropi in Sloveniji:
1. Skoraj povsod mora zunanja evalvacija temeljiti na rezultatih notranje
evalvacije; ta se opravi lahko v istih obdobjih kot zunanja ali pa pogosteje . Objava
ugotovitev evalvacije je splošno razširjena, rezultati so dostopni vodstvu
institucij, zaposlenim in študentom. Kazalniki še niso splošno uveljavljeni.
2. Za notranjo evalvacijo je odgovorno predvsem vodstvo institucije ali
za to ustanovljena komisija. Skoraj povsod sodelujejo strokovni delavci in
študenti. Ureja jo zakonodaja in merila, ki se sicer uporabljajo za zunanjo
evalvacijo.
V Sloveniji univerze svojim članicam močno priporočajo notranjo
evalvacijo. Pravila o financiranju visokošolskih zavodov (2003) so določala, da
visokošolski zavodi, ki ne izdelajo poročila, niso upravičeni do financiranja.
Zanjo so po Zakonu o visokem šolstvu (2004) odgovorni rektorji in dekani;interni
akti določajo, da jo vodi komisija, ki jo imenuje rektor/dekan. V teh komisijah
so predstavniki učiteljev, strokovnih delavcev in študentov.
3. V večini držav zunanjo evalvacijo opravi agencija, komisija ali drug
neodvisen organ. Ureja jo zakonodaja in merila za evalvacijo. Ocenjujejo se
predvsem vsebine študijskih programov, metode poučevanja in preverjanja in tudi
pripravništvo. V več kot polovici držav se upoštevajo tudi mnenja študentov.
Evalvacija navadno temelji na obisku šole, pogovorih z vodstvom, zaposlenimi in
tudi s študenti. Opravlja se v različnih obdobjih - vsako leto ali do 12
let. Ugotovitve se v večini držav uporabljajo za odločanje o akreditaciji in
reakreditaciji institucij oz. programov, lahko pa tudi pri odločanju o
upravičenosti do javnega financiranja. Če so rezultati slabi mora
institucija pripraviti načrt za izboljšave. Negativni rezultati so lahko razlog
za prenehanje programa ali institucije. Delovni sestanki "sveta za visoko
šolstvo, ki je pristojen za zunanjo evalvacijo" so javni. Informacije objavijo
sredstva javnega obveščanja. (Op: Mišljen je Svet RS za visoko šolstvo, SVŠ, ki
senat za akreditacijo, senat za evalvacijo in senat za habilitacijo. Iz
povzetkov nekaterih člankov na
www.uni-kakovost.net je razvidno, da so bile v zadnjih letih večkrat seje
SVŠ zaprte za javnost, o delu senata za akreditacijo pa je bilo več javnih
razprav.)
V Sloveniji zunanja evalvacija temelji na dokumentaciji, ki jo dostavijo
visokošolski zavodi, ki zaprosijo za evalvacijo. (Op.: Po letu 2007 se izvajajo
tudi zunanje evalvacije, pri katerih se poleg dokumentacije upoštevajo
tudi ugotovitve 1-2 dnevnega obiska posebne komisije Senata za evalvacijo SVŠ na
zavodu. B.M.)
Zakon o visokem šolstvu (2004) je uvedel načelo obvezne ponovne akreditacije na
7 let, ki je začelo veljati 2005. Uporabljalo se bo, ko bodo zavodi za
izobraževanje učiteljev študijske programe oblikovali "po bolonjsko".
Uporabljajo se tudi študentske ankete o študiju in učiteljevi/asistentovi
sposobnosti za izvajanje predmeta. Oddelek ali fakulteta rezultate uporabljajo
za spremljanje, analizirajo pa tudi "zadeve, kot so pomen spola in ustreznost
metodologije poučevanja". (Op.: rezultati teh anket se uporabljajo tudi pri
odločitvah o habilitaciji in napredovanju v nazive. B.M.)
( Povzel: B.M. Ureditev evalvacije za zavode/programe, ki usposabljajo učitelje,
je podobna kot na drugih področjih v visokem šolstvu.)
O avtonomiji učiteljev na srečanju v
Seminarju šolskega polja - 5.
november 2008
Seminar šolskega polja stopa že v svoje deveto leto. Prvo letošnje srečanje je
bilo 12. novembra 2008 ob 19.00 uri v sobi 026 na Pedagoški
fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana.
Za temo so tokrat izbrali šolsko avtonomijo.
Izšli sta namreč dve novi Eurydice publikacije v slovenskem prevodu: "Šolska
avtonomija v Evropi. Politika in ukrepi" ter "Ravni avtonomije in odgovornosti
učiteljev v Evropi". V uvodu ju je predstavila bo Tatjano Plevnik iz Eurydice enote MŠŠ,
Mojca Peček Čuk s Pedagoške fakultete UL pa je
podrobneje spregovorila o študiji o ravneh avtonomije in odgovornosti učiteljev.
Na spletni strani <http://ceps.pef.uni-lj.si/dejavnosti/sp.htm>
najdete obe publikaciji v PDF.
Vir:
ceps@pef.uni-lj.si.
O avtonomiji učiteljev na srečanju v
Seminarju šolskega polja - 5. november 2008
Seminar šolskega polja stopa že v svoje deveto leto. Prvo letošnje srečanje bo v
sredo, 12. novembra 2008 s pričetkom ob 19.00 uri v sobi 026 na Pedagoški
fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana.
Za temo so tokrat izbrali šolsko avtonomijo. Izšli sta
namreč dve novi Eurydice publikacije v slovenskem prevodu: "Šolska avtonomija v
Evropi. Politika in ukrepi" ter "Ravni avtonomije in odgovornosti učiteljev v
Evropi". V uvodu ju bo predstavila bo Tatjano Plevnik iz Eurydice enote
MŠŠ, Mojca Peček Čuk s Pedagoške fakultete UL pa bo podrobneje
spregovorila o študiji o ravneh avtonomije in odgovornosti učiteljev.
Na spletni strani <http://ceps.pef.uni-lj.si/dejavnosti/sp.htm>
najdete obe publikaciji v PDF., na srečanju boste imeli lahko
brezplačno dobili tiskani izvod prevoda.
Vir:
ceps@pef.uni-lj.si.
Avtonomija in odgovornost
učiteljev v Evropi - 30. oktober 2008
Novembra 2008 bo izšel slovenski prevod Eurydice publikacije z naslovom "Ravni
avtonomije in odgovornosti učiteljev v Evropi". V njej so predstavljene
sistemske ureditve učiteljeve avtonomije v evropskih državah v v javnih šolah v
šolskem letu 2006/07. Vsebina je v e- obliki že dostopna v angleščini in
francoščini na strani <http://eacea.ec.europa.eu/portal/page/portal/Eurydice/showPresentation?pubid=094EN>
Kratek povzetek vsebine v PDF: <http://www.mszs.si/eurydice/pub/avtonomija/PRess_Release_094_Slo.pdf>
Poročilo o avtonomiji učiteljev v Sloveniji je napisala dr. Mojca Peček Čuk - v
slovenščini: <http://www.mszs.si/eurydice/pub/avtonomija/Avtonomija_odgovornost_Slovenija.pdf.
Janez Mežan predsednik strokovnega sveta za splošno
izobraževanje. R.I., Dnevnik, 8.11.2008
Minister M. Zver je vladi predlagal za novega predsednika Strokovnega sveta za
splošno izobraževanja (Op.: Svet odloča o programih OŠ in gimnazij, B.M.) Janeza
Mežana, profesorja slovenščine in primerjalne književnosti. J. Mežan je od 2005
vodil direktorat za srednje in višje šolstvo MŠŠ. Imenovanje zbuja pomisleke,
saj bo prvi, ki bo svetu predsedoval brez doktorata; dosedanji predsedniki so
bili: Veljko Troha, Franc Lazarini, Marjan Hribar in nedavno preminuli
Maks Tušak. (Op.: Vsi z UL, B.M.)
Predsednik Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje - 7.
november 2008
Vlada RS je 6.11. 2008 na predlog ministra za predsednika Strokovnega
sveta RS za splošno izobraževanje imenovala Janeza Mežana.
Z dnem 11. 4. 2008 je vlada imenovala predsednika in 13 članov. Zaradi smrti
predsednika sveta M. Tušaka, bo mesto predsednika prevzel Janez
Mežan.
J. Mežan (1952, po poklicu profesor slovenskega jezika s
književnostjo in primerjalno književnostjo z literarno teorijo. Poučeval je
slovenščino v osnovni in srednji šoli ter gimnaziji. Bil je poslanec DZ
1996-2000 kjer je vodil Odbor za kulturo, šolstvo in šport. Med 2005-2008
je bil generalni direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter
izobraževanje odraslih MŠŠ. Sodeloval je pri posodabljanju gimnazije, pri
pripravi sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja, spremembi Zakona o mature ter pri pripravi vrste pravilnikov,
v projektni skupina za uvajanje novega načina financiranja in upravljanja
srednjega in višjega šolstva (MoFAS), Svet praktikov, Svetu Državnega
izpitnega centra (RIC), Nacionalnem odboru Tedna vseživljenjskega učenja in
drugje. Trenutno je zaposlen na Zavodu za šolstvo RS kot svetovalec za
slovenščino.
Poročilo OECD o trendih, ki oblikujejo izobraževanje - 30.
oktober 2008
Spletna verzija "Trends Shaping Education" (OECD)
je dostopna na naslovu <http://www.sourceoecd.org/trendsshapingeducation>
Informacijsko-komunikacijska
tehnologija v izobraževanju in raziskovanju - mednarodna konferenca SirIKT -
30. oktober 2008
Mednarodna konferenca SirIKT (Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT) bo v
Kranjski gori od 14. do 18. aprila 2009 - glej <http://www.zrss.si/Default.asp?a=1&id=936>
Internet - svetovni splet spreminja naš um.
Polet (Delo), 29.10.2008
Ameriški raziskovalci so odkrili, da množična uporaba spleta vpliva na miselne
vzorce uporabnikov. Izboljšajo se jim sposobnosti bliskovitega sprejemanja
odločitev in filtriranja večje količine informacij, zmanjšuje pa sposobnost
razbiranja obrazne mimike. Pri uporabi spleta je možganska dejavnost nekoliko
višja kot pri branju knjig. Mladostniki, ki so spletu izpostavljeni "od rojstva"
so bolj zmožni hitremu prilagajanju in vsrkavanju različnih novih vsebin.
Nekateri pa opozarjajo, da vstopamo v t.i. avtistično dobo, kjer ne bo prostora
za poglobljena čustva in abstraktno razmišljanje. "Zelo puščobno, zelo plitko".
Z vetrom napredka v
jadrih na poti k razvitih
državah. Trajnostni razvoj
in premik paradigme. J.
Berce, M. Tratnik, I.
Kuntarič Hribar, F. Rečnik,
Sobotna priloga, Delo,
25.10.2008
Ne gospodarski razvoj,
konkurenčnost ali javne
finance, ampak znanost,
vzgoja in izobraževanje
spodbujajo razvoj družbe
znanja, učeče se družbe. To
pa zahteva tudi drugačno
organizacijo teh dejavnosti.
V industrijski družbi sta
bili znanje in izobraževanje
organizirani ločeno,
hierarhično, pri
izobraževanju so bile učne
ure, oddelki in predmeti
klasična oblika togega
organizacijskega sistema.
Učitelji in znanstveniki
doživljajo odtujenost dela,
vodstva se trudijo preživeti
mandat "v zaprtih
birokratskih modelih".
Neustrezno organiziranost
poskušajo reševati s
kurikularnimi reformami.
"Razdrobljenost znanja in
natrpanost z vsebinami
prekrivajo z nenehnim
(zlasti zunanjim)
preverjanjem znanja in
rezultatov raziskav" in "nestimulatinvimi
selekcijskimi mehanizmi".
V družbi, v kateri je znanje
vir bogastva in ekonomske
moči ter osebnega razvoja
"znanost ustvarja novo
znanje, izobraževanje ga
prenaša, poslovni sektor pa
ga uporablja za ustvarjanje
nove vrednosti". Pristop k
"celovitemu procesu
ustvarjanja, prenosa in
uporabe znanja" mora biti
"kakovosten, raznovrsten,
prilagodljiv in množičen po
zajetju ter prilagojen tako
družbi kot posamezniku.
Razvoj učeče se družbe
temelji na "vseživljenskem
učenju in razvoju osebnosti
kot temelju trajnostnega
razvoja". To pomeni drugačno
organizacijo, vodenje in
komunikacijo, "odpravljanje
togih hierarhij, zaprtih
sistemov, enosmerne
komunikacije, avtoritarnega
vodenja in odnosov
podrejenosti-nadrejenosti".
Namesto individualnega je
pomembno timsko delo in
učenje, namesto hierarhij in
avtoritarnega managementa
"sodelovalno odločanje
udeležencev, horizontalno
povezovanje in
medorganizacijsko
sodelovanje. Tekmovalnost in
konfliktno klimo zamenjuje
sodelovanje in komunikacija
ter osebni razvoj".
Izobraževalne institucije
"iz posredovalnic znanja
postajajo učeče se šole in
univerze. Izobraževanje in
sodelovanje sta, poleg
sodelovanja in enakovredne
komunikacije, temeljni
vrednoti." V te procese se
morajo vključiti tudi šole
od osnovnih do visokega
šolstva, ki sodelujejo
s poslovnim sektorjem tudi
pri izvajanju strokovnega
izobraževanja in
znanstvenoraziskovalnega
dela.
Precenjevanje znanstvenega in podcenjevanje pedagoškega
dela. J.K.S., Delo,
ponedeljek, 20. oktober 2008
Poleti je na UL duhove razburil predlog novih meril za volitve v nazive
visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki ga je pripravila habilitacijska
komisija. Med kritiki je bilo tudi Slovensko društvo za visokošolsko
didaktiko (SDVD). Iztok Fajfar, njegov predsednik pravi, da je največji
problem meril prešibko vrednotenje pedagoškega dela v primerjavi z
znanstvenim. Strinja se z argumentom za zaostrovanje meril, da imamo
več rednih profesorjev kot docentov, in predlaga, po vzoru primerljivih
svetovnih univerz, da zato zaostrimo pedagoška merila.
SDVD in Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) sta na VF
UL pripravila razpravo o predlogu meril. Na njej se je rektorica UL A.
Kocijančič strinjala, da imamo premalo dodelana pedagoška merila, tudi
zaradi težje merljivosti v primerjavi z merjenjem znanstveno-raziskovalnega
dela. Dejala je, da bodo upoštevali vse vsebinske predloge, ne glede na rok
razprave. P. Maček, prorektor UL je povedal, da npr. na Finskem in
Poljskem nimajo habilitacij, ampak objavljajo odprte mednarodne razpise.
Tomaž Sajovic, NSDLU je opozoril na vprašanje jezika, ki zlasti v
družboslovju močno zaznamuje način znanstvenega razmišljanja in da lahko
univerza s spodbujanjem objav v tujem jeziku in tujih revijah ogrozi svojo
družbenokritično vlogo.
Razpravljavci so opozorili na neenake možnosti objav med znanstvenimi
področji in predlagali, da stroke same določijo nekatere kriterije.
Strinjali so se, da so merila potrebna prenove, ker s sedanjimi ni več
mogoče zagotavljati kakovosti UL.
Predolg jezik. Delo,
ponedeljek, 20. oktober 2008
Iztok Fajfar, predsednik SDVD: "Vse to povzroča vrtoglavo inflacijo člankov
in citatov, ki postanejo sami sebi namen in kradejo dragoceni čas za
dejansko raziskovalno delo."
Subvencioniranje šolnin
za izobraževanje strokovnih
delavcev v vzgoji in
izobraževanju - razpis
- 26. oktober 2008
Ministrstvo za šolstvo in
šport objavlja "Razpis
študijskih pomoči za
subvencioniranje šolnin za
nadaljnje izobraževanje
strokovnih delavcev v vzgoji
in izobraževanju v
študijskem letu 2008/2009".
Rok za prijavo je 7.
november 2008.
Glej <http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=934>
Razpis
programa EU
Vseživljenjsko
učenje za leto
2009 - 13.
oktober 2008
Objavljen je
Razpis programa
Vseživljenjsko
učenje za leto
2009. Več:
na spletni
strani Evropske
komisije <http://ec.europa.eu/education/llp/doc848_en.htm>
Šolska avtonomija
v Evropi: Politika in ukrepi
- 17. oktober 2008
Omrežje Eurydice je pripravilo pregled stanja šolske
avtonomije v obveznem izobraževanju . Tudi v
slovenskem prevodu je izšla publikacija:
"Šolska avtonomija v Evropi: Politika in ukrepi".
Večja demokratična udeležba, učinkovitejša izraba
javnih sredstev za izobraževanje in višja kakovost
poučevanja so vlade evropskih držav napotile k
podeljevanju večje avtonomije odločanja šolam v
obveznem izobraževanju. Tudi v Sloveniji je načelo
šolske avtonomije postalo pomembno organizacijsko
načelo javnega šolskega sistema. Publikacijo v
PDF: <http://www.mszs.si/eurydice/pub/eurydice/slovensko/eurydice_solska_avton.pdf>
Sporočilo za javnost v Word DOC: <http://www.mszs.si/eurydice/pub/eurydice/slovensko/08-10-17-PR_solska_avtonomija.doc>
Učni izidi
in kredtitne
točke - poročilo
z bolonjskega
seminarja
Development of a
Common
Understanding of
Learning
Outcomes and
ECTS - 13.
oktober 2008
Poročilo z
bolonjskega
seminarja "Development
of a Common
Understanding of
Learning
Outcomes and
ECTS" (Porto,
19. do 20. junij
2008) je
dostopno na
strani <http://portobologna.up.pt/documents.php>
Duhovnikova nova oblačila.
Kodeks oblačenja. M.K., Žurnal24,
7.10.2008
torek, 7.
oktober 2008
Na FS UL od letos veljajo navodila za zagovor
diplomskih del, ki študentom predpisuje temno obleko
in svetlo srajco, študentke pa na zagovor lahko
pridejo preprosto in zadržano oblečene, zmerno
naličene, brez dekolteja, naramnic in sandal.
Jože Duhovnik, dekan FS pravi, da s takim kodeksom
na večini boljših univerz študenti pokažejo
spoštovanje z ustanovo. Meni, da bo tak kodeks kmalu
osvojen tudi na vseh fakultetah UL. Do zdaj ni bilo
pritožb, pravi.
Tomaž Černe, predsednik ŠOUL se strinja, da naj se
spoštovanje izkazuje z oblačenjem, a taka pretirana
navodila omejujejo stil oblačenja in so lahko v
nasprotju z akademsko svobodo.
Pa zakaj me ne povabijo? Tanja Lesničar Pučko, Dnevnik,
14. 10. 2008
Kolumnistko je presenetilo PR-ovsko vabilo na "zabavo s pomembneži slovenske
jet-set scene ", aha to je denar, nekoliko okiten s "sceno".
Meni, da Slovenija premore svojo resnično elito, a ta je "daleč od oči javnosti,
se večinoma skriva po izobraževalnih, znanstvenih in kulturnih kotih, v majhnih
in inovativnih podjetjih, v raziskovalnih centrih, v mednarodnih podjetjih in še
kje, tam brbotajo inteligenca, ustvarjalnost, odprtost in občutljivost, tam
nihče ne o sebi ne o drugih ne misli, da so "pomembni", in je zahtevnost čisto
drugače razumljena, tudi ko je dosežena tista najvišje stopnje, pa se za njo
večinoma ne izve." In tam nihče ne zahteva dress code, forme, ki
nadomešča pomanjkanje vsebine.
(In prav ko je to zapisala radio predvaja "slaboumno zapoved, ki jo je izumil
Jože Duhovnik, profesor na Fakulteti za strojništvo, o predpisanem dress code
za opravljanje diplome: fantom so prepovedane kavbojke in superge, dekleta
morajo imeti "spodobne kostime z bluzo usklajenih barv, nogavice, tudi poleti,
sandali morajo biti spredaj in zadaj zaprti". Duhovnik "na javni univerzi svoj
osebni, degutantno slab oblačilni okus, svoje daviteljsko kravatarstvo kot
obvezno predpisuje študentom, kot da bi bili v šestdesetih! Bo fakulteta to nebulozo - in ali so sandali, ki so zaprti spredaj in zadaj še sandali? - tudi
financirala?")
Všeč so ji ljudje afriškega plemena, ki se oblačijo v barvite slike na golih
telesih, vsak drugače, brez prisile, "en je antilopa in drug kot velik
cvet". "Ustvarjalno vzdušje v najbolj čisti formi. Le zakaj me njihov PR ni
povabil na zabavo?"
Se strelski obračuni selijo v Evropo? B.L., Dnevnik,
13.10.2008
Po strelskih pohodih na šolah v ZDA sta na Finskem v zadnjem času dva mladeniča
s pištolo streljala na svoje sošolce in učitelje. 22-letni študent M. Saari jih
je 10 smrtno ranil. nekateri strokovnjaki menijo, da se to lahko zgodi tudi v
kateri od izobraževalnih ustanov pri nas.
Peter Umek, Fakulteta za varnostne vede UM pravi, da so tudi pri nas mladeniči,
ki jim ni uspelo v življenju in privrženci skrajnih ideologij; orožje je
dostopno. Gre za načrtovana dejanja. "Najprej doživljajo neuspehe, za kar
krivijo druge /.../ v življenju ali na šolskem področju", počutijo se nesrečne,
pretresel jih je kak dogodek ali pa želijo biti vsaj en da slaven, želijo umreti
v spopadu s policijo... Sicer prej ne izstopajo, niso kaznovani, agresivnost se
ne kaže nujno v dejanjih, bolj v njihovih interesih. "Znake pa je zelo težko
prepoznati".
Vlasta Nusdorfer, društvo Beli obroč za pomoč žrtvam kaznivih dejanj pravi, da
je svet poln nasilja, iz domov se seli na ulice, "žal tudi v šole in celo na
fakultete". Meni, da je takšne zločine mogoče predvideti, ker take osebe že
dolgo kažejo spremembe svojega obnašanja. "Zato je nedvomno treba biti izjemno
pozoren na osebe, ki so nam blizu, na otroke, tako doma kot v šoli, na znance,
prijatelje. Mnogi kličejo na pomoč, vendar njihovih klicev ne slišimo". Pomembna
je preventiva, o takšnih stvareh je treba "pisati, s pogovarjati, govoriti na
glas. Da ne bomo govorili o tem šele takrat, ko bo za noge prepozno".
Bolečina drugega. Kako preprečiti tragedijo, katera se je
zgodila na finski šoli? J.K., Primorske novice,
petek, 10. oktober 2008
Pogovor z Robijem Krofličem, docentom na odd. za pedagogiko in andragogiko FF UL
o preventivnih ukrepih proti nasilju v šolah. Nevaren občutek popolne
odtujenosti. potreba po drugačni avtoriteti učiteljev, po drugačnih metodah
vzgoje.
Simpozij na Sorboni: večjezičnost za eno kavico.Tanja
Lesničar Pučko, Dnevnik, 2.10.2008
Ob evropskem dnevu jezikov so se v Parizu zbrali
strokovnjaki in politiki in razmišljali o
večjezičnosti. V EU s 500 milijoni ljudi je 23
uradnih jezikov in še kakšnih 60 regionalnih, zaradi
migracij je navzočih je še 175 nacionalnih skupin s
svojimi jeziki. Vsak prebivalec da za prevajanje
letno 2,5 evra. Cilj EU je, da bi Evropejec znal
poleg materinščine še dva jezika. V posku postaja
znanje jezikov vedno pomembnejše, nemotena
komunikacija je pomembnejša od "strokovne
brezhibnosti. Učenje tuijih jezikov pa "ni le
piflanje nepravilnih glagolov, ampak je učenje
struktur različnih mišljenj in študij kultur".
A če nimaš kaj povedati je bolje molčati celo v enem
samem jeziku.
Mobilni telefon je lahko tudi učni pripomoček.
B.M., Dnevnik, 3.10.2008
petek, 3. oktober 2008
Na FERI UM preiskušajo v okviru evropskega projekta
Mobile game based learning uporabo
igric oz. kviza na mobilcu za
študente.
Projekt o kakovosti v vzgoji
in izobraževanju v Načrtu razvojnih programov - 8.
oktober 2008
Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljen predlog za
uvrstitev dveh novih projektov v Načrt razvojnih programov, med njimi tudi:
»Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in
izobraževanju« - JR. Cilj projekta je evalvacija vzgojno izobraževalnih
programov na podlagi mednarodno priznanih metodologij. Cilj tega sklopa je
izvedba mednarodno primerljivih evalvacijskih študij, ki temeljijo na mednarodno
priznanih metodologijah.
Glej <http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=2&url=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/f5cc3b88e647322dc12574da004c6d86?OpenDocument>
Prenovljene spletne strani CEPS-a -
7. oktober 2008
Center za študij edukacijskih politik (CEPS - organizacijska enota v sestavu
Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani) ima prenovljene spletne strani - glej
<http://ceps.pef.uni-lj.si/>
5. oktober - svetovni dan učiteljev - 1. oktober
2008
Pri nas in po svetu bomo praznično obeležili 5. oktober, svetovni dan
vzgojiteljic in vzgojiteljev ter učiteljev in učiteljic. Na ta dan pred 42
leti so bila na posebni medvladni konferenci v organizaciji Unesca in
Mednarodne organizacije dela sprejeta priporočila o položaju učiteljev.
Več: <http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/novice/01-10-08>
<http://www.5oct.org/>
<http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=43542&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html>
Diplomski plagiat v Portorožu? Finance,
22.9.2008, splet,
ponedeljek, 22. september 2008
Janko Pavlič v diplomski nalogi na FPP UL (Portorož) ni navedel nobenih citatov,
virov in literature. Zaposlen je na Slovenskih železnicah (SŽ) in je po izjavi
njegovega mentorja profesorja Rudija Čopa uporabil interne dokumente SŽ.
Na referatu FPP pravijo, da se morajo študenti držati pravil o navajanju citatov
in literature, za kar je odgovoren mentor. 2Pri nas so nekateri profesorji, ki
se tega ne držijo", so pojasnili v referatu.
Univerzitetniki pišejo Janši, Zveru, Kuclerjevi. jas,
Večer, 23.9.2008
Sedanji sistem financiranja degradira študij za učitelje naravoslovno-tehniških
predmetov, pišejo didaktiki, predstojniki in dekani PeF UL in FNM UM.
Imajo resne probleme z zagotavljanjem ustreznega števila diplomantov v programih
dvopredmetnih učiteljev biologije, fizike, gospodinjstva, kemije, matematike,
tehnike in računalništva. Ti študijski programi se po uredbi o financiranju
visokošolskih zavodov vrednotijo z najnižjim faktorjem 1,75 (npr. naravoslovna
programa kemija in fizika imata faktor 3,5). Za študij učitelja
naravoslovnih-tehničnih predmetov so prav tako potrebni laboratoriji ipd. Poleg
tega je sistem financiranja bolj neugoden za manj množične študije. A tudi
manjše skupine (10-20) potrebujejo predavanja in vaje. Predlagajo
izenačitev financiranja naravoslovnih in pedagoških programov ni zagotovitev
potrebne opreme in ustrezne prakse.
Vprašanja sindikata SVIZ političnim
strankam pred volitvami - 4. september 2008
<http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/dogodki/vprasanja-preds-ps-09-08>
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ)
je na predsednike največjih političnih strank, enako kot pred
štirimi leti, naslovil vprašanja s področja šolstva, znanosti in
kulture. Prosili so jih tudi za dele njihovih
programov, ki nanašajo na ta področja.
Ali visokošolski
izobraževalni prostor razumete kot področje, ki naj ga ureja »nevidna roka«
trga, ali kot javno dobro, katerega ureditev je v interesu vseh državljank in
državljanov?
Kako nameravate urediti financiranje javnih in zasebnih visokošolskih zavodov?
Kolikšen delež javnih sredstev naj se v prihodnjem letu nameni za visoko šolstvo
oziroma raziskovalno dejavnost (ločeno za obe dejavnosti)?
Ali se strinjate s trenutno veljavno ureditvijo sestave upravnih odborov
raziskovalnih zavodov, kjer vlada imenuje večino članov? Kako bi le-ti po vašem
mnenju morali biti sestavljeni?
Odgovori političnih strank na
Svizova vprašanja:
Lipa, Zares,
LDS,
SD,
SNS
Slabši ali samo drugačni?
Naši bruci. Jasna Kontler Salamon, Šolski razgledi, 20.9.2009
www.solski-razgledi.com
Letošnji bruci - med njimi je tudi hčerka kolumnistke - med katerimi bodo mnogi
prvi dan iskali parkirna mesta, šo začeli svoje šolanje sredi devetdesetih let.
Pogoje njihovega izobraževanja je krojilo kar nekaj vlad. Koliko so te vlade
prispevale k njihovi izobrazbi in učnim navadam?
Peter Glavič je v svoji nedavni analizi ugotovil, "da se že nekaj let znižuje
kakovost znanja brucev, ki imajo težave z znanjem srednješolske matematike in
fizike, z logiko, s pisanjem sporočil", zaostajajo pri vztrajnosti pri delu,
sposobnosti poglabljanja v snov, v pomnjenju in povezovanju predelane snovi,
narašča površnost, hitro so zadovoljni z doseženim. Po drugi strani podatki
(Op., ni naveden vir, B.M.) kažejo na boljšo učinkovitost študija, zmanjševanje
osipa ob prehodu v drugi letnik in krajšanje študijske dobe.
Ali torej sistem financiranja, vpeljan pred nekaj leti vpliva na zniževanje
meril ocenjevanja in večjo "učinkovitost" študija?
Avtorica ponuja tretjo možnost za razlago domnevno slabšega znanja brucev.
Med svojim odraščanjem so bili "bombardirani s tolikšnimi informacijami, da so
bili prisiljeni k selekciji spomina". Njihova "površnost" in hitro zadovoljstvo
z doseženimi je le "zdrava samoobramba, ki prikriva naraščajočo sposobnost za
pridobivanje novega znanja iz vseh razpoložljivih virov". Mladi ne gredo več v
stare kalupe. Njihov študij bo treba podpreti z sodobnejšo (elektronsko) opremo,
ki jim bo omogočila dostopnost študijskih informacij. To je povezano s
proračunsko podhranjenostjo javnega visokega šolstva, zato bo izboljšanje teh
razmer "ena od prednostnih nalog za prihodnje izvoljence ljudstva".
Študij je predolg tudi zato, ker je
brezplačen. J.K.S., Delo,
ponedeljek, 8. september 2008
splet torek, 9. september 2008
V gradivu za vladni svet za konkurenčnost je Peter Glavič navedel vrsto podatkov
o konkurenčnosti našega visokega šolstva, s primerjavo ciljev nacionalnega
programa na tem področju in njegovim uresničevanjem.
Ugotavlja, da so bili doseženi skoraj vsi cilji nacionalnega programa 2002-2007.
Za vpis v terciarno izobraževanje se je 2004 odločilo 60% generacije, prehodnost
v 2. letnik se je dvignila, znatno se je povečalo število diplomantov in
podiplomskih študentov. Delež prebivalstva z več kot srednjo šolo je presegla
petino. Visoko šolstvo je svoje zadolžitve skoraj v celoti opravilo, ni pa se
uresničila predvidena rast finančnih sredstev za visoko šolstvo.
V 2007 je Državni zbor sprejel novo resolucijo o nacionalnem programu do
2010. Med cilji je povečanje števila univerz na 7-10, diplomiranje vsaj 75%
vpisanih v prvi letnik, doktoriranje desetine diplomantov druge stopnje,
skrajšanje trajanja študija od 6,9 na 5,9 let. Znova je obljubljeno izdatnejše
financiranje - 2% BDP. POnovila se je napoved o boljšem razmerju števila
študentov in učiteljev. Avtor piše, da "vse kaže, da bo visoko šolstvo znova
izpolnilo zadane naloge", financiranje pa se "spet ne dviga po načrtovani
dinamiki".
Leta 2006 smo bili po deležu terciarno izobraženih v gospodarstvu tik pod
povprečjem EU. Bistveno slabši smo pri povprečni dolžini študija, kjer nas je
prehitela le Poljska. Zaskrbljujoč je tudi velik študijski osip. V gradivi piše,
da je "velik del krivde za to v brezplačnem študiju in socialnih ugodnostih
študentov, zato veliko vpisanih študija ne jemlje resno, temveč zdravstveno
zavarovani čakajo v visokem šolstvu na službo in se delno preživljajo s
študentskim delom". Drugi vzrok je neugodno razmerje med študenti in
učitelji, kjer je Slovenija z Italijo in Grčijo na repu EU. Leta 2002 je prišlo
na učitelja 24 študentov, 2004 je zraslo na 279, v zadnjih dveh letih se
nekoliko izboljšuje.
Med neugodnimi kazalci je tudi slabo znanje brucov (matematika, logika, pisanje
sporočil, pa tudi slaba zdržnost pri delu, poglabljanje v snov, pomnenje in
povezovanje snovi, površnost pri delu, hitro zadovoljstvo z doseženim). Na to na
bi opozarjali tudi gostujoči učitelji. Pač pa raste zanimanje za študij na
vseh ravneh. Število študentov na univerzitetnih programih se je v desetletju
povečalo za polovico, na magistrskem potrojilo, na doktorskem študiju okrepilo
za dve tretjini. Delež študentov visokih strokovnih šol (VS programov ?, op.
B.M.) je 49%, kar je največ v deželah OECD.
Poročilo OECD o izobraževanju - 2008
Education at a Glance 2008: OECD Indicators
- 9. september 2008
OECD je izdala redno letno publikacijo "Education at a Glance 2008: OECD
Indicators", ki prinaša vrsto izobraževalnih indikatorjev, ki omogočajo
primerjavo stanja izobraževalnih sistemov posameznih držav, tudi o visokem
šolstvu, študentih ipd. V nekaterih tabelah so tudi podatki za Slovenijo, ki je
(2008) partnerska država v OECD. Glej <http://www.oecd.org/document/9/0,3343,en_2649_39263238_41266761_1_1_1_1,00.html>
Ogrožena kakovost pedagoškega dela na Univerzi
v Ljubljani. Iztok Fajfar, Miroslav Kališnik, Barica Marentič
Požarnik, Cirila Peklaj. Delo, 25.8.2008
I. Fajfar, predsednik Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko
(SDVD, http://www.sdvd.si/ )in sopodpisniki/ce opozarjajo na možne nepopravljive posledice predloga meril za
volitev učiteljev in sodelavcev UL. Habilitacijska komisija UL ga je
objavila na spletni strani UL 18.7.2008, rok za razpravo pa se je
iztekel 15.8.2008 (povezava
do dokumenta na Intranetu UL). Univerza je
raziskovalna in izobraževalna ustanova, ti dve dejavnosti se prepletata, ravno v
tem se loči od drugih šol in inštitutov. Podpisniki navajajo primer R. Feynmana,
ki se je trudil, da bi kompleksne fizikalne zakonitosti predstavil na način,
razumljive študentov. Bistvo univerze je "imeti pogum odkrivati neznano ter
imeti modrost odkrito razumeti in na razumljiv način predstaviti študentom".
Mnoge stare metode poučevanja so preživele. V študij se vključujejo študentje z
v povprečju nižjimi akademskimi sposobnostmi. Zato moramo "posvetiti več
časa in truda pedagoškim dejavnostim ter skrbeti za uvajanje novih in
učinkovitejših učnih metod". Univerza mora poskrbeti "z vspodbujanjem primerne
kakovosti pedagoškega dela", da dobijo diplomanti temeljito razumevanje področna
na katerem bodo delovali.
Predlog habilitacijske komisije ne upošteva "sožitja med raziskovalnim in
pedagoški delom". "Kljub mnogim predlogom in pozivom, tako od fakultet in
pristojnih združenj kot študentov, naj se po zgledu mnogih svetovnih univerz v
merilih izenači teža pedagoške uspešnost z raziskovalno" je komisija "naredila
korak v obratno smer".
Sporen je tudi pogoj, da so "pomembna znanstvena dela objavljena v enem od
svetovnih jezikov", saj "strokovni jezik predstavlja pomemben del vsakega jezika
in kulture".
Podpisniki pozivajo komisijo, da ponovno razmisli in upošteva predloge za dvig
kakovosti pedagoškega dela. Zahtevajo, da se javna obravnava prestavi na
podopustniški čas, da se bo "strokovna javnost lahko primerno in v polni meri
odzvala". (B.M.)
Pravkar izšlo.
Šolski razgledi, 20.9.2009
Govekar Okoliš, M., Ličen, N. Poglavja iz andragogike. Znanstvena založba
FF, Ljubljana 2008
Lacan, J. Hrbtna stran psihoanalize. Društvo za teoretsko psihoanalizo,
Analecta, Ljubljana, 2008
Lloyd. G.E.R., Grška znanost po Aristotelevemu času. Studia
Humanitatis, Ljubljana, 2007
Plutarchus, Morala za vsakdanjo rabo. Institutum Studiorum Humanitatis,
Ljubljana, 2007
Witgenstein, L. Predavanja in pogovori: o estetiki, psihoanalizi in
relegioznem vedenju. Nova revija, Ljubljana, 2007
Mreže kakovosti: samoevalvacija. (zbornik, ur. E. Rustvja, M. Gajgar, N.
Požar Matijašič). Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2008
Teacher Education Policy
in Europe: a Voice of Higher Education Institutions. (Huston, B., Zgaga, P.,
uredila), 2008
Skupna publikacija univerze Umea in CEPS PeF UL, v kateri so objavljena tudi
priporočila konference TEPEN (2008). Predvsem je treba zboljšati učiteljevo
podobo, status učiteljskega poklica...
Da otrok ne tava od sanj do sanj. Profesor in
raziskovalec dr. Anton Mavretič. Nedeljski, 14.9.2008
A. Mavretič (75) je na povabilo strica leta 1957 odšel študirat
elektroniko v Denver (ZDA). Po diplomi je odslužil vojaški rok v Jugoslaviji in
se vrnil v ZDA. Po doktoratu postal profesor in raziskovalec na univerzi v
Bostonu in delal za na MIT in vesoljsko agencijo Nasa. Postal
je dopisni član SAZU in se upokojil.
Za uspeh, kot je njegov, je pomembna ljubezen do stroke, pravi, a zanjo ni
recepta, je ali pa je ni. Veselje dobi, "ko ga starši ali okolje navdušijo za
neki poklic", mu naredijo "kalup", ker so "prve strokovne impresije zelo
pomembne". Če tega ni, mladi človek tava... Učitelji v šoli bi se morali
zavedati, "kako pomembno vlogo imajo".
V tehničnih in drugih vedah moraš "kar naprej nekaj vaditi in odkrivati nove
poglede na svojo stroko", "vsak dan, sicer zdrsnemo v rutino".
Na vprašanje o znanju, ki so ga takrat dajale naše univerze pravi:
"Naše univerze so zelo dobre ni na visoki ravni, še zlasti tiste z znanjem
matematike ni fizike. Univerzitetni profesorji so dobri učitelji, vendar so bili
v mojih časih profesorji skoraj nedostopni, nobene sproščenosti med profesorjem
in študentom ni bilo. V Ameriki so to rešili preprosto, saj je veliko univerz
zasebnih, z visokimi šolninami. In študent, ki plača, ima vedno dostop do
profesorja, ker je študent pač "potrošnik, Kupec" ter ima pravico do
profesorjevega znanja. To pa pomeni skoraj obvezno prisotnost na predavanjih in
redno opravljanje izpitov. Vedno so možnosti za uspeh, v Ameriki pa imajo to
dobro lastnost, da na univerzah ocenjujejo vsakega študenta posebej po tem, kaj
zna in kako dober je", ne glede na to od kod je. Njega so (v času hladne vojne)
sprejeli kot vsakega drugega. "Ko Američanu dokažeš, da nekaj znaš in morda veš
celo več kot on, te sprejme v svoje vrste." Vedno je dovolj mest za podiplomski
študij. Na bostonski univerzi zanje "ni nobenih prijav iz Slovenije, s
Kitajskega pa jih je je na stotine".
O izkušnjah s predavanj na fakultetah, inštitutih v Sloveniji: "Vedno imam dober
občutek, ko so študenti zainteresirani in sledijo predavanjem. Priprava (t.j.
dodiplomski študij, op. B.M.) na naših univerzah je odlična, problem je
podiplomski študij. Ni dovolj imeti le dobrega mentorja profesorja, ampak tudi
odlično organiziran laboratorij z dobro finančno podporo". Če ima profesor večjo
skupino študentov se lahko tako !da naučiti več, pa tudi do več inovacij se
lahko pride". Financiranje razvojnega dela je v Sloveniji skromno, ne zmore
"bazičnega razvoja v vseh strokah", zato bi se morali usmeriti v nekaj izbranih
strok. Rešitev bi bila, da bi bile univerze "zasebne s šolnino in da se predava
v slovenščini in angleščini". Tako bi prišli študenti iz srednje in JV Evrope
ter bližnje Azije. Profesorji naj bodo tuji, v ZDA gledajo postrani na tiste, ki
so zrasli na isti univerzi, kot je npr. sv Sloveniji. Tisti, ki se vrnejo iz
tujine imajo na težave "na teh univerzah z zaposlitvijo. Kar nenadoma so vse
diplome od zunaj manjvredne".
Mednarodna konferenca "Jeziki v izobraževanju" v Ljubljani
- 19. september 2008
Zavod RS za šolstvo in MŠŠ pripravljata mednarodno konferenco "Jeziki v
izobraževanju" (25. in 26. septembra 2008 v Ljubljani). Namen konference je
odpreti strokovni dialog med načrtovalci jezikovne politike v svetovnem,
evropskem, nacionalnem merilu ter strokovnjaki na področju jezikovne politike,
znanstvenega koncepta in prakse v izobraževanju od predšolskega obdobja do
univerze in vseživljenjskega učenja. Glej <http://www.zrss.si/Default.asp?a=1&id=920>
Program nacionalne komisije za UNESCO uvrščen v Načrt
razvojnih programov - 18. september 2008
Vlada RS je 17. 9. 2008 sklenila uvrstititi "Program
nacionalne komisije za UNESCO" v Načrt razvojnih programov. Slovenske
nacionalne komisije za UNESCO je sprejela srednjeročno strategijo za
obdobje 2008-2013 ter potrdila tudi predlog programa dela 2008-2010.
Projekt 'Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in
usposabljanju' - 18. september 2008
Ministrstvo za šolstvo in šport objavlja "Rezultat javnega razpisa za izvajanje
projekta 'Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in
usposabljanju'" - glej <http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=923>
Ulična terminologija
na pohodu. Boštjan
J. Turk, Dobro jutro,
nedelja, 7. september 2008
"B.J. Turk piše: "Med
študijem na Pravni
fakulteti smo se
študenti kaj hitro
razslojili v dve
skupini. V prvi smo bili
tisti, ki se poleg
resnega študija nismo
branili uživanja radosti
študentskega življenja",
v drugi pa so se
predvsem "želeli
prikupiti profesorjem".
Nekateri od njih so
dokazali, da imajo kljub
odličnim ocenam težave
"pri razumevanju
osnovnih človeških
vrednot". Danes se
nekateri kolegi "v
pravniški in s pravom
povezani sferi"
poslužujejo
"gangsterskega
besednjaka", svojo
etično praznino
kompenzirajo v obliki
snobizma in želje po
obvladovanju okolice.
"Dejstvo, da ima nekdo
diplomo ali celo
doktorat, namreč še ne
pomeni, da je taka oseba
dorasla tudi etičnim
vrednotam". Vzrok za
pojav takih "kadrov" je
v pomanjkanju vzgoje s
strani staršev in šola.
Namesto, da bi več
pozornosti namenili
"etičnim vidikom
študija, pretirava z
ozkim specializiraim
učnim procesom in na ta
način pomaga ustvarjati
za življenje
nepripravljene
tehnokrate".
Pravo usposabljanje se začne šele na delovnem mestu.
Janez Malačič, Delo,
torek, 16. september 2008
J. Malačič, profesor EF UL ugotavlja, da se reforme študija, tudi
bolonjska, "vrtijo okoli iskanja optimalne kombinacije med teoretičnim študijem
in praktičnim usposabljanjem". Meni, da tudi študentska praksa ne bo dala
diplomantom vseh tistih praktičnih znanj, ki jih nerealno pričakujejo
delodajalci. Učiti in usposabljati se je treba vse življenje.
Z univerzitetnim izobraževanjem je treba najprej pridobiti temeljno znanje in ga
postopno nadgraditi s praktičnim. Kot primer daje managersko znanje, ki v zadnja
leta vdira celo v prve letnike zlasti poslovnih in ekonomskih študijev.
Raziskave so pokazale, da mora študent najprej pridobiti akademsko in praktično
znanje na tem področju, šele v višji starosti managersko. Študenti že v prvem
letniku pričakujejo, da bodo "že po nekaj mesecih v službi" vodili več deset,
tudi več sto ljudi. Ne vprašajo se, kdo se bo pustil voditi tako neizkušenim.
To logiko velja uporabljati tudi pri študijskih praksah, ki poteka na delovnih
mestih pri delodajalcih. Od "svežih" diplomantov delodajalci ne smejo
pričakovati prevelike praktične izkušenosti. Visoke šole naj diplomante
usposobijo za dodatno učenje in izpopolnjevanje. Znanje hitro zastareva, rutine,
pridobljene med študijem lahko omejujejo pri delu.
Študent potrebuje čas, da potrdi znanje na terenu. M.F., Delo,
torek, 16. september 2008
Na fakulteti za elektrotehniko in gradbeništvo (FE UL, FGG UL) se delodajalci
pogosto obrnejo, ko iščejo delavce. Študenti, ki opravljajo prakso pri
delodajalcih, pri njih pogosto opravljajo diplomo in se nato tam zaposlijo.
Vanja Babič, dipl. ing. gradbeništva je po diplomi prakso podaljšala v
redno delovno razmerje. Pravi, da bi morala praksa trajati vsaj pol semestra.
"Za izkušnje potrebuješ nekaj časa, da se dobro seznaniš z delom, saj je
teoretski del povsem nekaj drugega kot izvedba."
Le redki študenti se lahko kalijo na delovnem mestu, za katero študirajo.
M.F., Delo,
torek, 16. september 2008
Andrej Kohont, koordinator praktičnega usposabljanja na FDV UL pravi, da
praktično usposabljanje v univerzitetnem pouku doslej ni bilo dovolj
uveljavljeno. Novi bolonjski programi predvidevajo več strokovne/študijske
prakse in imajo študenti družboslovja težave pri zagotavljanju te prakse.
Programi FDV imajo v štirih letih do 240 ure prakse, za kar dobi študent 5 do 20
kreditnih točk (ECTS). FDV se na različne načine povezuje z delodajalci pri
organiziranju prakse.
M. Hegler, študent obramboslovja je bil na praksi v ustanovi za razminiranje,
njegova kolegica U. Grošelj je bila dva tedna na praksi v zaporu na Igu.
J. Simonič, študentka kulturologije je pomagala pripraviti slovesnost, J.
Zajc, absolventka komnikologije pa je (po starem) na praksi vnašala podatke v
e-bazo.
Bolj kot formalni naziv je pomembna zaposljivost. S.B., Delo,
torek, 16. september 2008
Jože Smole, Združenje delodajalcev Slovenije pravi, da pri nas prevladujejo mala
podjetja, ki težko zagotovijo prakso. strokovno usposabljanja med študijem.
Delodajalci pogrešajo več povezanosti s fakultetami in njihovo prilagajanje
spremembam na trgu. Vključeni naj bi bili pri oblikovanju programov. Zanje je
pomembna zaposljivost. Največ si obetajo od štipendistov. Dilema je, ali med
prakso usposabljati nekoga, ki se bo nato zaposlil pri konkurenci. "Obveznosti
delodajalcev pri zagotavljanju prakse študentom formalno niso opredeljene". To
sicer določa zakon o delovnih razmerjih a zdaj to vsebuje le kolektivna pogodba
za trgovino.
Ekskurzije kot dopolnilo k strokovnemu
izobraževanju. J.Š., Obrtnik,
ponedeljek, 8. september 2008
Odbor za znanost in tehnologijo pri GZS povezuje gospodarstvo in znanost, zato
organizira ekskurzije v visoko tehnološka podjetja. Primer ekskurzije za
udeležence z FERI UM in FE UL.
V šolstvu imajo "sladke" težave. K.P.,
Izobraževanje za vse. Dnevnik 29.8.2009
M. Zver, minister za šolstvo in šport v daljšem pogovoru v tematski prilogi
časnika ob začetku šolskega leta pravi, da je pri nas učiteljev dovolj, v
primerjavi z državami Zahodne Evrope. Razmerje med učitelji in otroci je
ugodno, zato bodo storili vse, da bi "ohranili učitelje v šolskem sistemu".
Učitelji imajo večjo avtonomijo v primerjavi z drugimi poklici in tudi
plača je dobra, zlasti po plačni reformi. Avtoriteto v razredu in družbi
si mora seveda priboriti sam. V mednarodnih primerjavah PIS in PIRLS so
naši dijaki med najboljšimi na svetu po naravoslovnih, matematičnih in bralnih
kompetencah. Slovenski šolski sistem je kar učinkovit, pravi, tudi na podlagi
analiz OECD in EU.
Meni, da je zasebna pobuda "obogatitev javne mreže, kar pomeni svojevrsten
kvalitativen pritisk na javno mrežo, da postaja vedno boljša". Zasebne šole še
niso enakovredne, "preveč je sistemskih in ideoloških ovir". Zasebno in javno
šolstvo imata isti cilj, kvalitetno izobraževanja.
Glavni inšpektor Inšpektorata RS za šolstvo in
šport - 21. avgust 2008
Vlada RS je s 15. septembrom 2008 na položaj glavnega
inšpektorja Inšpektorata RS za šolstvo in šport za dobo petih let z
možnostjo ponovnega imenovanja imenovala Tomaža Rozmana. T. Rozman
ima 20 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja.
Poučeval je na različnih srednjih šolah. Na Inšpektoratu RS za
šolstvo in šport je opravljal delo inšpektorja in pomočnika glavnega
inšpektorja, opravljal je tudi funkcijo generalnega sekretarja
Ministrstva za šolstvo in šport. Je član številnih komisij, delovnih
teles in svetov v šolskih zavodih in je tudi izpraševalec v izpitnih
komisijah za strokovne izpite na področju vzgoje in izobraževanja.
Osemdeset odstotkov se naučimo izven šole.
A.
Z., Nedelo, 24.8.2008
Pogovor z doc.dr. Dušano Findeisen z odd. za pedagogiko in
andragogiko FFUL, predsednico Univerze za tretje življenjsko obdobje,
o vseživljenskem učenju. Posebnosti učenja odraslega, vloga učitelja
pri učenju z izkušnjami, s poglobljeno refleksijo. Mehaničnega
učenja, kjer gre le za pomnjenje, najnižje vrste učenja, so sposobni
le mladi ljudje, "ki še niso stopili v živčjenje. žal se najdejo
tudi na fakulteti; česa vsega ne posrkajo brez razmišljanja, ker gre
tako hitreje!. Odrasli človek se na ta način ne more več učiti. Uči
se tako, da znanje ponotranji, ga poveže s tem, kar že zna. Z novim
znanjem stare izkušnje razgradi in jih preoblikuje v nove in
nova spoznanja. Ob tem analizira, sintetizira, primerja, utemeljuje,
razmišlja po analogiji, uporablja najrazličnejše miselne procese".
Miselne procese "z veliko količino branja", s katerim se oblikuje
predstavljivost, "še zmeraj negujejo nekatere slovite visoke šole in
univerze (Berkeley, francoske elitne grandes ecoles ). To je
uspešno le, če študentov ni veliko, in se je mogoče
pogovarjati. Sicer pa postaja fakulteta ustanova množic in kmalu bo
to osnovna šola 21. stoletja".
Lukšič za izkoriščanje človekovega potenciala
na področju šolstva. STA, splet,
torek, 2. september 2008
Igor Lukšič, podpredsednik stranke SD in njen ministrski kandidat je na
novinarski konferenci dejal, da naj bi vsakomur omogočili v polni meri
izkoristiti svoje potenciale. SD ima v programu postopno uvedbo
brezplačnih vrtcev, je dejal I. Lukšič, povečanje avtonomije šol, ponovno uvedbo
ekstercev, ustalitev načina ocenjevanja, več e-pripomočkov za učenje in cenejše
učbenike, podaljšanje mandata ravnateljem in vključevanje upokojenih učiteljev
kot prostovoljcev v šolo, dvig kakovosti in mednarodno sodelovanje. Opozoril je
na izjavo predsednika RS Danila Turka, da je šola "kul" pomembna. Na oceno ekipe
SD, ki jo je dal G. Virant je dejal, da bodo "odločali volivci".
Ivan Svetlik, ministrski kandidat stranke, prorektor UL, pa je
izpostavil dvig izobrazbene strukture prebivalstva, povečanje deleža ljudi z več
kot srednjo šolo z 20% na 30% v 5-8 letih. današnja vlaganja dajejo rezultate
čez 10-15 let, je opozoril. V visokem šolstvu bi vzpostavili neodvisno agencijo
za kakovost. Iz družbe, ki temelji na delovno intenzivnih panogah naj bi prešli
na "družbo znanja", kjer bi "proizvodnja temeljila na pametnemu delu". Povečali
naj bi število raziskovalcev na 1,8% populacije zaposlenih ter
internacionalizirali raziskovanje in visoko šolstvo. Napovedal je sprejem novega
zakona o univerzi in visokem šolstvu, dokončanje bolonjske reforme, odprava
državnega omejevanja vpisa, dvig BDP za visoko šolstvo in uzakonitev
brezplačnega petletnega postsekundarnega izobraževanja.
Stranke za
dostopnejše
izobraževanje. STA,
splet,
nedelja, 10. avgust 2008
Vse parlamentarne
stranke se v
svojih predvolilnih
programih zavzemajo za
cenejše in dostopnejše
vrtce, osnovno in
srednje šolstvo,
razlikujejo pa se glede
razumevanja zasebnih
ustanov. V visokem
šolstvu (ta del
povzemamo, op.B.M.) je v
ospredju povezovanje
stroke z gospodarstvom.
SDS bo podprla
raziskovalne projekte,
ki imajo neposredne
učinke v gospodarstvu.
Napovedujejo
štipendijski sklad za
deficitarne poklice in
t.i. drugo možnost za
mlade, ki niso
zaključili
izobraževanja.
SD želi vsem
mladim omogočiti
dokončanje šolanja,
pozornost bodo namenili
depriviligiranim
skupinam. Nadaljevali
bodo z gradnjo
študentskih somov.
Zavzemajo se za stabilno
financiranje visokega
šolstva in za
ustanovitev neodvisne
agencije za kakovost.
LDS je za študij
brez šolnin za redne
študente ter realno
povečanje proračunskih
sredstev, za kampusno
ureditev univerz in
večjo vključitev
študentov v proces
odločanja, za
vzpostavitev neodvisnega
sistema evalvacije
visokega šolstva ter
partnersko sestavo
upravnih odborov
inštitutov.
NSi meni, da se
mora visoko šolstvo in
znanost tesneje
preplesti z
gospodarstvo,
nadaljevati je treba
bolonjsko reformo
študija. Prizadevali si
bodo za dvig izobrazbene
ravni odraslih.
SLS (skupaj z
SMS) se strinja z
ustanavljanjem zasebnih
šol, vendar ne s 100%
državnim financiranjem.
Urediti je treba
izobraževanje odraslih.
Zares meni, da
morajo biti posegi v
sistem vzgoje in
izobraževanja
domišljeni, večje
reforme postopne in po
temeljiti strokovni
evalvaciji.
DeSUS zahteva
enake možnosti za
šolanje, nadarjenim je
treba pomagati s
štipendijami in pri
zaposlitvi. Javno
šolstvo naj ima prednost
na vseh stopnjah. Država
naj nameni več sredstev
za znanost.
SNS bi visoko
šolstvo tesneje povezala
z gospodarstvom,
zavzemajo se za
dokončanje in ustrezno
rešitev bolonjske
reforme študija. V
znanstveno raziskovalno
delo je treba vlagati
več, bolj je treba
vključevati mlade
raziskovalce.
Lipa je za
kakovostno in vsem
dostopno laično šolstvo,
brezplačno šolanje na
vseh ravneh in
spodbujanje
vseživljenjskega
izobraževanja.
"Jabolka kakovosti 2008" za projekte mobilnosti
- 22. avgust 2008
Ministrstvi za šolstvo in šport, za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo in Center RS za mobilnost in evropske programe
izobraževanja in usposabljanja objavljajo informacijo o izboru in
podelitvi nacionalnih priznanj "Jabolka kakovosti 2008" za projekte
mobilnosti v programu "Vseživljenjsko učenje".
Glej <http://www.cmepius.si/novice/novica.aspx?id=188>
Minister Zver ponosen, opozicija kritična. K.K.,
Večer,
sreda, 6. avgust 2008
V oceni delovanja šolskega ministrstva (MŠŠ) je izpostavljena brezplačna dijaška
prehrana, izposoja učbenikov v osnovni šoli, brezplačni vrtec za drugega in
nadaljnega otroka, spremenjeno zaključno ocenjevanje v OŠ in dobri
rezultati učencev v raziskavah OECD ter novi plačni sistem za učitelje. I.
Lukšič, SD, pravi, da napredka v tem mandatu ni bilo. Minister ni upošteval
stroke, sprl se je s sindikati, razsipno je vračal premoženje mariborski
nadškofiji, vplival je na izbiro ravnateljev in J. Mencingerju, bivšemu rektorju
Ul onemogočil, da postane član sveta šole. M. Širca, Zares, očita ministru, da
si pripisuje dosežke učencev in dijakov in da ni sodeloval s strokovno,
sindikalno in politično javnostjo.
Do pedagoško-andragoške izobrazbe na Ptuju. ps, Večer,
petek, 1. avgust 2008
Ljudska univerza Ptuj pripravlja izobraževanje za pridobitev profesorskega
naziva, v sodelovanju z PeF UP.
"Ljudi ni težko prepričati, povejte jim samo
tisto, kar želijo slišati". D.J., Dnevnik, 2.8.2008
sobota, 2. avgust 2008
Tatjana Zidar Gale, diplomantka AGRFT UL in absolventka
magistrskega študija komunikologije FDV UL se poklicno ukvarja s
poučevanjem retorike in nevrolingvističnim programiranjem.
Pravi, da vsak prej ali slej pride do situacije, ko ugotovi, da bo
moral pri sebi nekaj spremeniti. Ko ugotovi, kje ima težave, se
lažje osredotoči na rešitve. Retorične veščine se da razviti, a
najprej je treba spremeniti prepričanja in potem trenirati.
"Tudi na visokih šolah in fakultetah primanjkuje veščin. Kakovosti
študija ne poznam, vendar vem, da ko imajo študenti predmet poslovno
komuniciranje, pridobijo samo teorijo in ne veščino. Profesorji
velikokrat pravijo, da pridobivanje veščin ne sodi v akademsko
sfero. Mlajše generacije potrebujejo dril retorike, se pravi biti
močan, ravno prav samozavesten, vstati, si upati povedati svoje
mnenje, zagovarjati svoje trditve, to jim manjka. "
Mačkovec gostil vojaški tabor.
A.B., Gorenjski glas,
torek, 22. julij 2008
V Bohinjski Beli je bil študentski vojaški tabor, z 110 udeleženci z 12
fakultet, od tega 63 deklet. Poleg tistih s FDV so bili tudi s FFA, FA UL in FPV
UM. Študenti so se seznanili z življenjem, delom in nalogami poklicnih
vojakov. Tabor je priložnost, da teoretično znanje preizkusijo v praksi.
Visoka motiviranost in pripravljenost za sodelovanje udeležencev je presenetila
vodje tabora.
Pravkar izšlo. Šolski razgledi,
21.6.2008
Carmina burana : razširjen izbor. prev. P. Siminiti, Modrija,
Lj. 2008
Cenčič M. Pedagoško raziskovanje : kvantitativna empirična
neeksperimentalna raziskava. PeF, Koper, 2008
Neformalno učenje v kontekstu mladinskega dela. Movit NA
Mladina, 2007
Partnerstvo šol in fakultet kot spodbuda profesionalnemu razvoju
učiteljev. PeF Maribor, 2007
Sociokulturni in organizacijski vidiki prenosa znanja. ur.
Darka Podmenik, Inštitut za razvojne in strateške analize, Lj. 2008
Zgaga P. Higher education in transition : reconsideration on
higher education in Europe at the turn of milenium. Umea Univ., 2007
Kaj počnete z mojo
materinščino? Slovenistom. M.B., Šolski
razgledi, 21.6.2008
Študenti drugega letnika angleščine imajo za
seboj 12 let pouka slovenščine. Na prevodu
v slovenščino so pokazali pičlo znanje
materinščine, težave imajo npr. pri postavljanju
ločil. Na odd. za anglistiko in amerikanistiko
FF (UL ?) se vpišejo večinoma dijaki z dobrim
uspehom na maturi. So prihodnji intelektualci,
ki naj bi jezik ponesli novim rodovom. Kako se
pisno izražajo vrstniki, ki študirajo
naravoslovje, ali ki sploh ne študirajo? Kaj
počnejo kolegi slavisti?
Izobraževanje odraslih še ni
urejeno (3). Prejeli smo. Zoran Jelenc, Večer,
četrtek, 12. junij 2008
Z. Jelenc, vodja skupina za pripravo strategije
vseživljenskega učenja (VŽU) se odziva na pisanje MŠŠ
(Večer, 4.6.2008), da se z zakonom in nacionalnim
programom "zagotavlja financiranje tistih nalog,
ki so v nacionalnem interesu". Upravljanje: Skrb za
izobraževanje odraslih (IO) je razpršena na tri
ministrstva, v MŠŠ je le sektor za IO, na lokalni ravni
ni posebnih organov za IO. Zakonodaja: Formalno IO
obravnavajo zakoni o OŠ, SŠ in visokem šolstvu
Zakon o IO pa pokriva le neformalno IO, ZOFI pa je
namenjen izobraževanju otrok in mladine. Financiranje je
urejeno le za naloge nacionalnega pomena, a zaradi
zamikov se pomembni programi ne izvajajo, ni sredstev za
infrastrukturo. MŠŠ je neučinkovit pri koriščenju EU ESS
sredstev. Ljudskim univerzam je MŠŠ dolžan 771.764
evrov. Občine niso po zakonu dolžne financirati IO.
Omrežje javnih organizacij za IO ni urejeno, brez tega
ne bo uresničen nacionalni program IO. Nerazvita
infrastruktura onemogoča izpeljavo programa. O teh
pomanjkljivostih je MŠŠ pisno opozorilo MŠŠ, ki teh
zahtev ne jemlje resno in ni odgovorilo na pismo ministru
(7.4.2008, zadeva: Začetek razpadanja mreže izvajalcev
in javne službe na področju IO v Sloveniji). Kot posmeh
temu je MŠŠ julija 2007 sprejelo Strategijo
vseživljenskosti učenja (VŽU) v Sloveniji, ki določa
enakovrednost začetnega in nadaljevalnega izobraževanja.
Razstava "Učitelj v novi družbeni stvarnosti med 1945 in 1963"
- 26. november 2007
Slovenski šolski muzej, od 3. 12.
2007
Več: <http://www.ssolski-muzej.si/slo/exhibits.php?item=99>
Vrednotenje informalnega in ne-formalnega učenja
- 11. junij 2008
Publikacija: European inventory
on validation of informal and non-formal learning
: 2007 update : a final report to DG Education and
Culture of the European Commission. Birmingham : ECOTEC,
2008. - glej PDF : <http://www.ecotec.com/europeaninventory/publications/inventory/EuropeanInventory.pdf>
Izobraževanje in medkulturni dialog rešitev za
prihodnost Evrope - 6. junij 2008
"Šole postajajo nosilke in center medkulturnega dialoga,
ki ga morajo prevzeti tudi drugi družbeni podsistemi,
predvsem družina in politiki, ki krojijo javno mnenje,"
je na neformalnem srečanju ministrov za izobraževanje v
Oslu povedal predsednik Sveta za izobraževanje,
usposabljanje in mladino minister za šolstvo in šport
dr. Milan Zver. Več : <http://www.mss.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/55/5776/?cHash=0dc2811f41>
Svet EU o medijski pismenosti, o izobraževanju
odraslih in o večjezičnosti - 6. junij 2008
V Uradnem listu EU št. C 140 z dne 6. junija 2008
<http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:140:SOM:SL:HTML>
so objavljeni:
* Sklepi Sveta z dne 22. maja 2008 o evropskem pristopu
k medijski pismenosti v digitalnem okolju(2008/C 140/08)
* Sklepi Sveta z dne 22. maja 2008 o izobraževanju
odraslih(2008/C 140/09)
* Sklepi Sveta z dne 22. maja 2008 o večjezičnosti
(2008/C 140/10)
Zagotavljanje kakovosti v izobraževanju učiteljev v
Evropi - 3. junij 2008
Izšel je slovenski prevod publikacije "Zagotavljanje
kakovosti v izobraževanju učiteljev v Evropi".
Dobite jo v PDF: <http://www.mszs.si/eurydice/pub/eurydice/slo/QualityAssuranceTE_SLO.pdf>
Pripravilo jo je Eurydice omrežje, financirala pa
Evropska komisija.
Izboljšanje
kakovosti in učinkovitost sistemov izobraževanja in
usposabljanja v Evropi je eden od treh glavnih
ciljev lizbonskega procesa, skrb za zagotavljanje
kakovosti v izobraževanju učiteljev pa je tesno povezana
s širšim vprašanjem razvoja visokega šolstva in z
nadaljevanjem bolonjskega procesa. V publikaciji je splošen pregled predpisov o sistemih zunanje in
notranje evalvacije pedagoških visokošolskih institucij
v evropskih državah, podrobnejše informacije o glavnih
značilnostih evalvacijskih procesov in učinkih
evalvacije. Študija vsebuje tudi pregled pomembnih
razprav in reform, povezanih z vprašanji kakovostnega
učiteljskega izobraževanja. Ž
Slovenski prispevek
za to poročilo so prispevali Božena Kenig, Tatjana
Plevnik in Alenka Taštanoska. V tabeli o zunanji in
notranji evalvaciji začetnega izobraževanja učiteljev za
splošno izobraževanje je za Republiko Slovenijo naveden
kot organ, odgovoren za zunanjo evalvacijo - Svet za
visoko šolstvo, izvaja se na vseh visokošolskih
institucijah, na sedem let, vendar bo pri institucijah
za izobraževanje učiteljev vpeljana, ko bodo "uskladile
svoje programe z bolonjskimi zahtevami, rezultati
zunanje evalvacije pa vplivajo na akreditacijo. Notranja
evalvacija je priporočena, izvajajo jo vse institucije,
v predpisih ni navedena pogostost, vendar je poročilo
notranje evalvacije pogoj za polno financiranje, prav
tako ni predpisov o uporabi rezultatov za zunanjo
evalvacijo. (B.M.)
Izobraževanje in medkulturni dialog rešitev za
prihodnost Evrope - 6. junij 2008
"Šole postajajo nosilke in center medkulturnega dialoga,
ki ga morajo prevzeti tudi drugi družbeni podsistemi,
predvsem družina in politiki, ki krojijo javno mnenje,"
je na neformalnem srečanju ministrov za izobraževanje v
Oslu povedal predsednik Sveta za izobraževanje,
usposabljanje in mladino minister za šolstvo in šport
dr. Milan Zver. Več : <http://www.mss.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/55/5776/?cHash=0dc2811f41>
Splošna matura je ves čas razvojni projekt.
Valentin Bucik, Delo,
ponedeljek, 9. junij 2008
V. Bucik, FF UL in član skupin za prenovo gimnazij in prenovo mature
odgovarja Janezu Mežanu, MŠŠ (Delo, 26.5.2008). Zavrača očitke, da
Državna komisija za splošno maturo ne podpira spremembe selekcijske
vloge mature, ki je sicer določena v zakonu o visokem šolstvu in ne
v zakonu o maturi. Selekcijo narekujejo premajhno število mest in
prostorska stiska, npr. na FF.
Mentoriranje na diplomskem in podiplomskem
študiju - poletna šola 2007
Poletna šola za razvoj univerze na temo mentoriranja bo 12.,
13. in 14. junija 2008 v Radovljici. Sodelovala bosta nizozemska strokovnjaka za področje
izobraževanja Jaap van Lakerveld in Lydia von Andel.
Udeleženci se bodo naučili prepoznavati mentorske situacije in
dobro prakso, se učili mentorskih veščin in spoznali izkušnje
Univerze v Leidnu pri oblikovanju učnega okolja za doktorande.
Poletno šolo organizira Center za pedagoško izobraževanje FF UL
cpi@ff.uni-lj.si
. Število mest je omejeno na 20. Prijave do 12.5.2008:
jernej.kljucevsek@ff.uni-lj.si
Razpisi za predloge v okviru programa za vseživljenjsko učenje EU -
30. maj 2008
V Uradnem listu EU št. C 132 z dne 30. maja 2008 <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:132:SOM:SL:HTML>
so objavljeni:
* EACEA/14/08 – Dodelitev subvencij za projekte preskušanja in
razvoja kreditnega sistema za poklicno izobraževanje in usposabljanje (ECVET)
- (2008/C 132/08)
* EACEA/16/08 – Dodelitev nepovratnih sredstev za dejavnosti na
področju razvoja in preverjanja evropskega okvira kvalifikacij (EQF),
vključno z nacionalnimi in sektorskimi okviri kvalifikacij - (2008/C 132/09)
* EACEA/17/08 – Strategije vseživljenjskega učenja - (2008/C
132/10)
Globalizacija in slovensko šolstvo. Zdenko
Medveš. Sodobna pedagogika št. 1, 2008
Avtor analizira globalizacijo kot svetovno organizirane procese, s
katerimi transnacionalne organizacije (OECD, Svetovna banka,
Evropska komisija) širijo svoje vizije in "mite" o izobraževanju. je
način, kako države, nosilke svetovne moči, krepijo svojo vlogo in
moč. Ti procesi sicer trenutno ne ogrožajo slovenskega jezika
in kulturnih institucij, vendar so že usodni na vsebinski ravni,
kjer spodmikajo tla kulturne identitete. Pri standarizaciji
"evropskih izobraževalnih orodij" (kvalifikacijski okvir, kreditni
sistem, kazalniki kakovosti) in bolonjskim procesu (kompetence
kot del "družbenega konstrukta o svetovno uporabnem znanju) gre za
"nastajanje nekakih skupnih evropskih programskih jeder".
Slovenija je tej "kompetenčni reviziji izobrazbe" odprla vrata od
vrtca do univerze. Slovenski stroki in politiki zameri nekritično
prevzemanje teh orodij, ki jih pripravljajo globalni igralci.
Izobraževanje in država blaginje v mednarodni
perspektivi. Sonja Kump, Sodobna pedagogika št. 1, 2008
Avtorica je razvrstila članice EU glede na izobraževalne politike v
več skupin. Za srednjeevropsko skupino, v kateri je tudi Slovenija
je značilen hibridni sistem države blaginje, ki ima značilnosti
mediteteranskega in atlatskega (liberalnega) tipa, vendar se glede
na "naraščajoči trend privatizacije in trženja izobraževalnih
storitev" približuje baltski skupini oz. neoliberalnemu tipu.
Najbolj nasprotna baltskemu tipu je skandinavnski, s
socialndemokratskim režimom, z največjim deležem BDP za
izobraževanje ni socialno varnost. Praksa večine držav EU, zlasti
novih članic, ne potrjuje teze, da v "na znanju zasnovani družbi"
globalizacija spodbudi večje javno vlaganje v izobraževane. Ob
krčenju sredstev za socialno varnost "ni opaziti naraščanja javnih
vlaganj na področju izobraževanja", prej zmanjševanje. Tudi
Evropska komisija ne poziva na zviševanje javnih sredstev, ampak
opozarja na učinkovito porabo javnih sredstev in povečanje "virov
posameznikov, gospodinjstev in delodajalcev". Nove članice
sledijo vplivom globalnih organizacij (Svetovna banka, WTO, OECD) in
neoliberalnim tendencam, ki se kažejo "v demontaži države blaginje,
deregulaciji vseh trgov, s trgom dela vred, krčenju stroškov dela,
privatizaciji in trženju nekdanjih javnih dobrin in storitev, z
ožemanjem izobraževalnih in zdravstvenih programov vred."
Kdo gleda šolam pod
prste. Matura in javnost. R. I. Objektiv, Dnevnik, 31.5.2008
Dve leti po odločbi informacijske pooblaščenke, da
morajo biti rezultati javno odstopni, je časnik te
rezultate objavil le za šolsko leto 2004/2005. V tabeli
so navedeni razponi točk splošnega uspeha za 41 gimnazij
(brez imen gimnazij) in katere se vidijo velike razlike
med dosežki razredov znotraj ene šole. Poznavalci
opozarjajo, da so maturitetne točke le eden od kazalcev
kakovosti. Uspeh ni v celoti odvisen od šole, vpliva
tudi sestava vpisanih. Starši imajo pravico biti
obveščeni o delu javnih šol. Novi zakon predvideva poleg
samoevalvacije srednjih šol tudi zunanjo evalvacijo.
Delavnica o preverjanju in
ocenjevanju študentov,
ENQA, Berlin, 23.5.2008
Third workshop on Quality Assurance of
Student Assessment
, http://www.enqa.eu/news.lasso6.
Mar. 2008)
The working group on Quality Assurance of Student Assessment is
organising its third and final workshop meeting to be held in
Berlin on 23 May 2008. The aim of the meeting is to prepare a
report to ENQA on quality assurance of student assessment. The
working group is an initiative of the Netherlands Inspectorate
of Education. In 2007 the group met twice (in Amsterdam and
Bucharest). Members of the following agencies have joined the
discussions so far: QAA (UK), NVAO (Netherlands and Flanders),
ANECA (Spain), AERES (France), ACQUIN (Germany), HSV (Sweden)
and ARACIS (Romania). The working group produced a paper called
"Invitation
for Discussion" (doc)
on the outcome of the second workshop.
Glej:
http://www.enqa.eu/files/QA%20of%20student%20assessment%20INVITATION%20210208.doc
Evropski kvalifikacijski okvir za vseživljensko izobraževanje - besedilo
priporočila - 25. april 2008
V Uradnem listu EU št. C 111 z dne 6. maja 2008 je objavljeno (v slovenščini)
"Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila
2008 o uvedbi evropskega
ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje "(2008/C 111/01)"
- glej <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:111:SOM:SL:HTML>
Publikacijo "The European Qualifications Framework for
Lifelong Learning: text of the recommendation" dobite v PDF
v angleščini. <http://ec.europa.eu/education/policies/educ/eqf/eqf08_en.pdf>
,
v nemščini: <http://ec.europa.eu/education/policies/educ/eqf/eqf08_de.pdf>
,
v francoščini: <http://ec.europa.eu/education/policies/educ/eqf/eqf08_fr.pdf>
Sistem izobraževanja, tudi visokega, v Sloveniji 2007/08 -
publikacija - 18. april 2008
Structures of education, vocational training and adult education
systems in Europe - Slovenia 2007/08
Na spletnih straneh omrežja Eurydice je objavljena informacija "Structures
of education, vocational training and adult education systems in
Europe -
Slovenia 2007/08". Publikacija opisuje slovensko vzgojo in
izobraževanje po enotni Eurydice metodologiji, ki omogoča relativno
enostavno primerjavo
med izobraževalnimi sistemi v 30 evropskih državah. Poglavja:
1. Responsibilities and administration; 2. Pre-primary
education; 3. Compulsory education; 4. General and vocational post-compulsory
secondary education;
5. Alternate education and initial vocational training; 6.
Tertiary education; 7. Continuing education and training for
adults.
Publikacija v PDF: <http://www.eurydice.org/portal/page/portal/Eurydice/PubContents?pubid=041EN&country=null>
Partnerstvo in raziskovanje na področju
izobraževanja učiteljev za inovativnost in kreativnost -
mednarodna konferenca v Ljubljani
- 7. maj 2008
Konferenca Mreže za politike izobraževanja učiteljev (European
Network on Teacher Education Policies ENTEP) na temo
"Partnerstvo in raziskovanje na področju izobraževanja učiteljev za
inovativnost in kreativnost" bo 9. maja 2008 s
pričetkom ob 9.00 uri v predavalnici 212 na Pedagoški fakulteti
Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Kotizacije ni,
konferenca bo potekala v angleščini.
Glej <http://www.pef.uni-lj.si/obvestila/121.html>
Mednarodna konferenca spletnega učnega okolja Moodle.si - 18.
april 2008
2. mednarodna konferenca Moodle.si bo potekala 6. junija 2008 na
Fakulteti za management Koper. Konferenco organizira Center za
e-izobraževanje UP
FM v sodelovanju z Artesio Ljubljana, Centrom odprte kode Slovenije
(COKS) in Šolo za ravnatelje. Namen konference je povezati sedanje
in bodoče uporabnike vedno bolj priljubljenega spletnega
učnega okolja Moodle v različnihg učnih (in poslovnih) okoljih, na
različnih nivojih izobraževanja, za različne ciljne skupine in
za različne namene. Dodatne informacije: <http://www.moodle.si>
Vir: Marijana Pregarac, www.fm-kp.si
Izobraževanje in usposabljanje v EU - sporočila
Evropskega sveta in poročilo o uresničevanju lizbonske
strategije
Key messages to the Spring European
Council in the field of education and training
- 6. marec 2008
The Council will adopt, after an exchange of views, key messages
addressed to the spring meeting of the European Council
(13 and 14 March) in the
field of education and training. The key messages emphasise the
following themes: implementation of lifelong learning strategies;
knowledge triangle
(education, research, innovation), in particular the crucial
role of education and training for promoting creativity
and innovation; intercultural dialogue; and transnational
mobility.
Glej PDF: <http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/08/st05/st05586.en08.pdf>
2008 Progress Report on the implementation of the "Education
& Training 2010" work programme - 6. marec 2008
The Council adopted a 2008 joint progress report of the Council
and the Commission on the implementation of the "Education and
Training 2010 work
programme", a programme established to follow up the objectives
set by the Lisbon agenda as regards education and training
systems in Europe.
Glej PDF :<http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/08/st05/st05723.en08.pdf>
Kako naprej s poklicno maturo. Delo,
14.aprila. Zdenko Medveš, PP 29, Sobotna
priloga, Delo, 3.5.2008
Z. Medveš, predsednik državne komisije za poklicno maturo (FF
UL, op.B.M.) odgovarja J. Mežanu, MŠŠ. Leta 1999 je kot državni
sekretar za visoko šolstvo dosegel spremembo zakona, tako da
poklicni maturanti lahko nadaljujejo študij v univerzitetnih
programih, če opravijo (na gimnaziji) dodatni izpit iz enega
predmeta splošne mature.
Kako naprej s poklicno maturo. Delo, 14.aprila. Klara
Skubic Ermenc, PP 29, Sobotna priloga, Delo,
3.5.2008
K. Skubic E., odd. za pedagogiko in andragogiko FF UL, domneva,
da se J. Mežan strinja s tem, da je treba izobraževalne programe
oblikovati tako, da "omogočajo pridobiti znanja trajnejše
vrednosti, široko izobrazbo in usposobljenost za delo in
življenje, za trajno izobraževanje in izpopolnjevanje znanja
/.../ z velikim transferom in uporabnostjo /.../ z jasno
opredelitvijo ciljev, tako, da je možno prožno izvajanje
programa in aktivo vlogo učiteljev". (citati iz komentarja k
zakonu o usmerjenem izobraževanju (1981). Nadaljuje: "Se še
spomnite usmerjenega izobraževanja? reforme z velikimi cilji in
slabimi rezultati? Med razlogi zanje so bili frontalno uvajanje
programov brez ustreznega usposabljanja in pripravljenosti
učiteljev in zanemarjanje ugotovitev takratnih evalvacij."
Podobna je sedanja prenova poklicnega in strokovnega
izobraževanja.
"Očitek o prezrtju nekaj strokovnjakov ne drži". A.Č., Delo, 12.4.2008
sobota, 12. april 2008
Ministrstvo za šolstvo pravi, da sta bila v strokvoni svet za splošno izobraževanje dva predlagana člana z ljubljanske univerze. Na MŠŠ je sicer dobivalo predloge tudi neposredno s posameznih fakultet, ki jih niso smeli upoštevati, univerza pa je izbrala drugače. FS je npr predlagala svojega dekana J.Duhovnika, univerza ga ni uvrstila na seznam kandidatov. MŠŠ je upoštevalo predlog za J.Duhovnika, ki ga je dalo Društva za šolo po meri človeka, da bi dobili v svet strokovnjaka s področja tehnike.
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno
izobraževanje - 11. april 2008
Vlada RS je 10. 4. 2008 sklenila, da z dnem (11.4.2008)
poteka mandata dosedanjim članom in predsedniku v Strokovni svet
Republike Slovenije za splošno izobraževanje imenuje naslednje
člane in predsednika: dr. Maksa Tušaka, ki ga predlaga minister
za predsednika, dr. Nado Trunk Širca, ki jo predlaga Univerza na
Primorskem, dr. Lenarta Škofa, ki ga predlaga Univerza na
Primorskem, dr. Dragana Marušiča, ki ga predlaga Univerza na
Primorskem, dr. Mileno Ivanuš Grmek, ki jo predlaga Univerza v
Mariboru, dr. Stanka Gerjola, ki ga predlaga Univerza v
Ljubljani, dr. Natašo Golob, ki jo predlaga Univerza v
Ljubljani, dr. Kristijana Musek Lešnika, ki ga predlaga
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Štefana
Vargo, ki ga predlaga Madžarska samoupravna narodna skupnost,
Nado Verbič, ki jo predlaga Združenje ravnateljic in ravnateljev
vrtcev, dr. Jožeta Duhovnika, ki ga predlaga društvo Pobuda za
šolo po meri človeka, Marijo Gregorc, ki jo predlaga Zveza
slovenskih glasbenih šol, Vojka Simčiča, ki ga predlaga
Združenje ravnateljic in ravnateljev Osnovnega in glasbenega
šolstva Slovenije in dr. Mira Hačka, ki ga predlaga Slovensko
politološko društvo.
Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih
- 11. april 2008
Vlada RS je 10. 4. 2008 sklenila, da z dnem (11.4.2007)
poteka mandata dosedanjim članom in predsedniku v Strokovni svet
Republike Slovenije za izobraževanje odraslih imenuje naslednje
člane in predsednico: dr. Moniko Govekar Okoliš, ki jo predlaga
minister za predsednico, mag. Alenko Urbančič, ki jo predlaga
Ministrstvo za šolstvo in šport, Janka Simčiča, ki ga predlaga
Slovenska zveza sindikatov Alternativa, mag. Janjo Meglič, ki jo
predlaga Obrtno- podjetniška zbornica Slovenije,Janeza Deklevo,
ki ga predlaga Gospodarska zbornica Slovenije, Frančiško Al-
Mansour, ki jo predlaga Skupnost izobraževanja odraslih, mag.
Brigito Kruder, ki jo predlaga Zveza ljudskih univerz Slovenije,
Marijelo Lebinger, ki jo predlaga Združenje izobraževalnih
institucij in Zavod za tehnično izobraževanje.
Poklicna matura - evidentiranju kandidatov državne
predmetne komisije - 14. april 2008
Državni izpitni center (RIC) objavlja "Povabilo k evidentiranju
kandidatov za predsednike in člane državnih predmetnih komisij
za 1. in 3. predmet poklicne mature" - glej PDF dokument na
naslovu <http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2008041012544058/$fileN/1_evidentiranje%20DPK%20PM%2008_povabilo.pdf>
Inovativnost in ustvarjalnost ključna za prihodnost
izobraževanja in usposabljanja - 11. april 2008
V četrtek, 10. aprila 2008, se je na Brdu pri Kranju končala
konferenca z naslovom "Spodbujanje inovativnosti in
ustvarjalnosti ? odgovor šol na
izzive družbe prihodnosti", ki se jo je udeležilo več kot 150
strokovnjakov s področja izobraževanja, raziskovanja,
gospodarstva,
načrtovanja raziskovalnih in izobraževalnih politik iz Evrope in
Slovenije. Nekaj informacij o konferenci je na strani
<http://www.mss.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/55/5707/?cHash=d5291dc01d>
Poročilo o izvajanju delovnega programa "Izobraževanje in
usposabljanje 2010" za leto 2008 - 14. april 2008
Skupno poročilo Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju
delovnega programa "Izobraževanje in usposabljanje 2010" za leto
2008 ?
"Vseživljenjsko učenje za znanje, ustvarjalnost in inovacije"
(2008/C 86/01) v PDF formatu dobite na naslovu
<http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2008:086:0001:0031:SL:PDF>
Razpis nagrad RS na področju šolstva za 2008 - 21. marec
2008
Ministrstvo za šolstvo in šport objavlja "Javni razpis nagrad
Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2008". Datum
zaključka je 29. maj 2008.
Glej <http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=852>
Prenos
mednarodne konference - SIRIKT 2008
- 16.
april 2008
Teden inovativnosti in <http://www.sirikt.si/>
mednarodna konferenca Splet
izobraževanja in raziskovanja z IKT
SIRIKT 2008 je osrednji letni IT
dogodek, ki združuje predstavnike z
različnih ravni izobraževalne in
raziskovalne sfere: od vrtcev do
univerz, raziskovalnih ustanov in
knjižnic. V štirih dneh se bo na
konferenci SIRIKT 2008 v Kranjski
Gori zbralo 400 udeležencev in
predavateljev ter izmenjalo izkušnje
pri razvoju, uvajanju in uporabi
novih informacijskih tehnologij.
Prenos predavanj, ki bodo potekala v
dvorani A, lahko od 16. do 19.
aprila 2008 spremljate v živo preko
Arnesovega strežnika za pretočni
video na naslovu <http://vcr.arnes.si/public_folder.html?folder=9>
Vrednotenje in ocenjevanje v vzgoji in
izobraževanju - konferenca - 11. januar 2008
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije organizira mednarodno znanstveno
konferenco "Vrednotenje in ocenjevanje v vzgoji in izobraževanju".
Konferenca bo v Žalcu, 18. in 19. aprila 2008. Vabilo (PDF) : <http://www.sviz.si/files/zalec-18-04-08/zalec-18-04-08-vabilo.pdf>,
Študenti s težavami pri študiju - disleksija v visokem
šolstvu, predavanje
Učitelji se pogosto srečujemo s študenti, ki imajo težave pri študiju.
Vendar ti študentje velikokrat niso leni ali manj sposobni, so preprosto
drugačni.
Vabimo vas na predavanje o disleksiji v visokem šolstvu prof. Davida Pollaka
z Univerze de Montfort v Leicestru.
Predavanje predvideno za četrtek, 17. 4. 2008, ob 18:00 na Pedagoški fakulteti
v Ljubljani, vendar ODPADE ZARADI BOLEZNI. Dogodek pripravljata društvo Bravo in Slovensko društvo za
visokošolsko didaktiko v sodelovanju s PeF UL.
Publikacija o slovenskem izobraževalnem sistemu, tudi v angleščini
- 6. marec 2008
Publi
Izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev - sklepi Sveta EU in predstavnikov članic EU -
10. marec 2008
"Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se
sestali v okviru Sveta dne 15. novembra 2007, o
izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev"
so v PDF <http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2007:300:0006:0009:SL:PDF>
Neodgovorno in neresno spreminjanje
učnih načrtov. Jana Kalin, Mladina,
22.2.2008
J.Kalin, z odd.za pedagogiki in
andragogiko FF UL piše o posodabljanju
učnih načrtov gimnazije. Ima pomisleke o
izhodiščih in sprejetih načrtih, na
katere so imeli strokovnjaki veliko
pripomb, ki niso bile upoštevane.
Spremeniti maturo. M.S. ,
Žurnal24, 15.2.2008
Komentatorka navaja primera,
kemijskega tehnika in modne oblikovalke, ki
sta se pred leti vpisala na slavistiko in
sta bila uspešna na diplomi in po njej. Zdaj
bi morala opraviti enoletni maturitetni
tečaj in zbrati dovolj točk za vpis. V
zadnjih letih je srečala "preveč
mladih, ki so se že vnaprej odrekli
"sanjskemu študiju", ker so bili prepričani,
da ne bodo zbrali dovolj točk. meni, da bi
morali mladi študirati tisto, kar jih
veseli, ne pa tisto, za kar so zbrali dovolj
točk. Nekateri zato predlagajo ponovno
sprejemne izpite.
Srednješolski izobraževalni programi (šolsko leto 2007/08) - 4. marec
2008
Srednješolski izobraževalni programi (šolsko leto 2007/08) so objavljeni
na straneh <http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2007/programi/>
Pot spominov tudi kot diplomska
naloga. J.Č., Svobodna misel, 7.2.2008
četrtek, 7. februar 2008
Geografsko vrednotenje ljubljanske Poti
spominov in tovarištva je tema diplomskega
dela Alenke Boroša na FF UL.
Sofinanciranje lokacij e-šol in multimedijskih centrov za
izvajanje vsebin na javno dostopnih točkah do interneta - 12.
februar 2008
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavlja Javni
razpis za sofinanciranje lokacij e-šol in multimedijskih centrov za
izvajanje vsebin na javno dostopnih točkah do interneta. Rok za
prijavo je 22. februar 2008.
Glej <http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=828>
Pečar, Z. Kakovost v šoli: primer uvajanja TQM, FU, Ljubljana 2007
Velikonja, M. Kako pripravljamo učno gradivo za odrasle. ACS, Lj. 2007
Svetovni dan varne rabe interneta - 11. februar 2008
Svetovni dan varne rabe interneta (12. februar 2008) pod
pokroviteljstvom evropske komisarke za informacijsko družbo in
medije Viviane Reding letos že petič zapored praznujemo v petdesetih
državah po vsem svetu. V slovenski točki osveščanja o varni rabi
interneta Safe-si se ob tej priložnosti še posebej posvečajo
zelo aktualni in pereči temi: zasvojenosti mladih z
internetom, mob
Čas
odločitev,
Ob
informativnih
dnevih.
J. Kontler
Salamon,
Šolski
razgledi,
23.2.2008
"Učitelj je
svoboda,
učitelj je
svobodni
umetnik",
"Učitelj je
car,
učiteljica
je carica",
piše na
odlični
spletni
predstavitvi
študija
razrednega
pouka PeF
UL. Tja bi
radi
pritegnili
take z
najboljšimi
ocenami in
tudi z
resnično
ljubeznijo
do dela v
šoli. Manj
učinkovite
spletne
predstavitve
so na
programih,
kjer je
vpisa malo -
v pedagoških
programih
tehnike
"Education & Training 2010" - Main policy initiatives and
outputs in education and training since the year 2000 - 3.
januar 2008
This document provides an overview of the main policy initiatives
and outputs resulting from the work of the European Commission in
the field of education and training since the Lisbon European
Council in March 2000. V PDF formatu je gradivo v angleščini
dostopno na naslovu <
Izboljšanje študija z boljšimi
študijskimi programi - konferenca
IMPROVING STUDENT LEARNING - THROUGH
THE CURRICULUM
Call for papers open for ISL 2008, Improving Student Learning -
Through the Curriculum Oxford
Centre for Staff and Learning Development
http://www.brookes.ac.uk/services/ocsld/
Konferenca bo od 1. do 3. septembra 2008 na univerzi v
Durhamu, UK. Več informacij, tudi o publikacijah
tega - enega vodilnih svetovnih centrov za področje raziskovanja
in razvoja univerzitetnega izobraževanja:
www.brookes.ac.uk/services/ocsld
Druge konference istega organizatorja:
The 5th International
Congress on University Teaching and Innovation (CIDUI) entitled
Change in the University Teaching Culture.
Lleida, Spain, on the 2nd, 3rd & 4th
of July, 2008.
Mednarodna konferenca o izobraževanju učiteljev v Evropi
"Teacher Education in Europe: mapping the
landscape and looking to the future" - 14. november 2007
Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani bo od 21. do 28.
februarja 2008 potekala mednarodna konferenca "Teacher Education
in Europe: mapping the landscape and looking to the future". Več o
programu in registraciji: <http://www.pef.uni-lj.si/tepe2008/>
O transnacionalnem visokem šolstvu na srečanju v Seminarju
šolskega polja - 12. marec 2008
Na letošnjem prvem srečanju v Seminarju šolskega polja v v
sredo,
19. marca 2008 s pričetkom ob 19.00 uri v sobi 026 na Pedagoški
fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. bodo
tokrat imeli gosta iz Združenih držav Amerike: obiskal nas bo prof. dr. Kris
Olds (Univerza Wisconsin, ZDA) in nam pripravil uvod v temo pod
naslovom Transnacionalno visoko šolstvo, avtoritarizem in upravljanje
"akademske svobode": primer singapurske "globalne šole".
Gost je profesor na oddelku za geografijo na Univerzi Wisconsin, trenutno je
na študijskem dopustu na Science Po v Parizu, ukvarja pa se s problematiko
?prostorov znanja? ter problematiko internacionalizacije in
globalizacije visokega šolstva. Je urednik odmevnega bloga ?GlobalHigherEd?
<http://globalhighered.wordpress.com/>
Na spletni strani <http://ceps.pef.uni-lj.si/1semin3.html>
najdete nekaj gradiva za spodbuditev razprave.
Veseli bodo, če jim potrdite svojo navzočnost na tel. (01) 589 23 44 ali
ceps@pef.uni-lj.si .
Gremo na izpite! M.P., Študent, , januar 2008,
www.student-on.net
Izjave treh študentk in dveh študentov o tem, kako se pripravljajo
na izpite. Vsak ima svoj način učenja, se na svoj način trudi.
"Veliko sreče pri izpitih!"
"Hlapljivost"
maturitetnega znanja. A.Č., Delo,
ponedeljek, 28.
januar 2008
Pogovor z Z Barico Marentič
Požarnik o prenovi gimnazije in mature.
Strokovnjaki, ki se borijo za ure
predmetov v predmetniku, naj bi se
zavzeli tudi za "spodbujanje globinskega
pristopa k učenju, za pouk, ki aktivira
vse vrste razmišljanja, se dotakne
čustev, se poveže z interesi,
izkušnjami. Ni namreč bistvo v količini
znanja, ampak v njegovi dostopnosti, da
ga znaš priklicati, ko se srečaš z nekim
problemom". Trajnost je pomembna
lastnost znanja. Premalo je načrtnega
usposabljanja učiteljev za uporabo
različnih metod; rabijo pa tudi "čas,
pripomočke in zagotovilo, da "kakovost
šteje"". Učenje za maturo je manj
kakovostno, ker je usmerjeno v izbiro
odgovorov na predvidena vprašanja, ki iz
težnje po objektivnosti npr. v
naravoslovnih predmetih prevladujejo.
Matura sooblikuje doktrino poučevanja in
učenja dijakov. "Teža maturitetnih
rezultatov pri vpisu naj bi se
zmanjšala, kakovost preizkusov,
učljivost in odprtost celotnega sistema
pa povečala". Opozarja na
usposabljanje učiteljev, kjer zamujamo
"kraljevsko priložnost" z bolonjsko
prenovo programov.
"Hlapljivost maturitenega
znanja". Tomaž Pisanski,
Delo,
ponedeljek, 4. februar 2008
T. Pisanski, UP, piše v odzivu
na prispevek B.Marentič Požarnik
(DElo, 28.1.2008), da je
maturitetna komisija iz
matematike v pripombah na načrt
gimnazije opozorila na
ustreznejše preverjanje znanja,
s katerim bi vplivali na
medpredmetno povezovanje in
boljše poučevanje. Nujna bo tudi
izvedba mature v dveh ravneh,
tudi pri izbirnih predmetih.
Delež gimnazijcev je zelo velik
in matematiko jih opravlja na
drugi ravni zahtevnosti 20%, kar
je toliko kot je bilo
gimnazijcev pred 20 leti. Žal
snovalci prenove niso
izkoristili priložnosti, da bi
matura povratno vplivala na
izboljšavo učne prakse. Grešni
kozel bo namesto slabe šolske
prakse splošna matura.
Iz kakšnih šol
prihajajo študentje? Prenova
gimnazij. Jasna Kontler
Salamon, Šolski razgledi,
26.1.2008
V Sloveniji je na 80 gimnazij in
šol z gimnazijskim programom.
Med njimi so razlike v
kakovosti, ki vplivajo na izbiro
študija, kakovost brucev,
študijsko pot, ocene, hitrost
študija, določanje za
podiplomski študij ipd. A uradno
ne vemo, kako (ne)uspešni so pri
študiju maturanti posameznih
gimnazij. To ni odvisno le od
ocen, ampak je pomembna tudi
uspešnost v obšolskih
dejavnostih. Zakaj niso v
"dodatku k maturi" zapisani ti
dosežki dijakov, zakaj jih ne bi
upoštevali pri vpisu?
Teče razprava o prenovi
gimnazij, pri tem jih sodeluje
precej z univerz. Upamo, da bo
ta prenova usklajena z
bolonjsko. Od univerzitetnih
profesorjev je slišati pritožbe
"nad pomanjkljivostjo znanja, ki
ga njihovi študenti prinašajo iz
srednjih šol - menda je kar
velik del študija v prvih
letnikih namenjen odpravi
omenjenih vrzeli v znanju". K
srednješolski prenovi bi bilo
modro pritegniti prav tiste
profesorje, ki tožijo nad
gimnazijsko izobrazbo. Če so
bili k prenovi gimnazij
povabljeni pravi, bo fakultetam
jasno čez 6, 7 let. Do takrat bo
morda kdo izbrskal, koliko so v
resnici vredne naše (pre)številne
gimnazije...
"Obstoječi
Zofvi je skladen z ustavo". Ob
ustavnih spremembah šolskih
zakonov. A.Č., Delo,
ponedeljek, 4. februar 2008
Poslanec Slavko gaber meni, da
je zakon o organizaciji
financiranju v vzgoji in
izobraževanju, ki čaka na
ustavno presojo zaradi določil o
pravici do šolanja v zasebnih
šolah, v skladu z ustavo. Glede
presoje visokošolskega zakona
pravi, da Ustavno sodišče
ni razveljavilo spornih odločb
(glede ravni izobrazbe, B.M.) in
da je obrazložitev šibka. Tako
smo razglasili naše štiriletne
(univerzitetne) programe
enakovredne petletnim po Evropi.
IT generacija. H.P.,
torek, 5. februar 2008
V raziskavi FDV med lanskimi maturanti (junij 2007) so ugotovili, da
ima večina dijakov doma internet in ga tudi intenzivno uporablja,
kar je v nasprotju s skromno uporabo interneta v šoli. Intenzivna
raba IT tehnologije je negativno povezana z uspehom v šoli.
Premagujemo
nacionalne in kulturne ovire.
Jezik stroke. Mateja
Petrovič, Šolski razgledi,
26.1.2008
S posveta ob desetletnici
delovanja Slovenskega društva
učiteljev tujega strokovnega
jezika, na FDV UL. Prispevki
bodo objavljeni v reviji
Scripta Manet, v e-obliki.
Pravkar izšlo.
Nove publikacije. Šolski
razgledi, 26.1.2008
Ivanko, Š. Raziskovanje in
pisanje del: metodologija in
tehnologija raziskovanja in
pisanja strokovnih in
znanstvenih del. Cubus image,
Kamnik, 2007
Javornik, K. Pomen
učiteljevega profesionalnega
razvoja za pouk. I2, Lj.,
2008
Juriševič, M. Praktično
pedagoško usposabljanje.
Vodenje portfolia, PeF, Lj, 2007
Javna predstavitev mnenj o
privatnem šolstvu v RS
22.marca 2007. Državni svet RS,
Lj. 2007
Slovenski šolski sistem v
številkah. (in) Slovensko
šolstvo včeraj, danes, jutri.
MŠŠ, Lj, 2008
Nacionalno poročilo PISA 2006.
nacionalni center POSA,
Pedagoški inštitut, Lj. 2007
Prehodi v svet dela - izbira
ali nuja? ur. B.Dekleva,
J.Rapuš P., D.Zorc M., PeF, Lj,
2007
Vpeljevanje sprememb v šole.
priročnik za šolske razvojne
time. T. Rupnik vec et al, Zavod
RS za šolstvo, Lj., 2007
Zgaga, P. Looking out: the
Bologna proces in a global
seting. Oslo, 2006
Zidar Gale, T. Retorika -
veščina prepričevanja.
Planet GV, Lj., 2007
Nasmejte se z
nami. Šolski razgledi,
26.1.2008
Izbor vprašanj po knjigah, ki
jih slišijo od srednješolcev
knjižničarji:
Cankar: Kralj na
Beethovnovi...
DONKI HOT
Google: Plašč...
Marx: Humoreske...
Tavčar: Visokošolska
kronika...
Voltaire: Kandidat ali
optimizem...
Zupan: Razpad človeškega
tkiva...
Ugotavljamo
kakovost. Jelka Bajželj, Šolski razgledi,
26.1.2008
V projektu kakovost za
prihodnost vzgoje in
izobraževanja, ki poteka pod
okriljem Slovenskega inštituta
za kakovost in meroslovje, so se
na Ekonomski šoli Kranj odločili
za kazalnike kakovosti. Vsako
leto jim sliko kakovosti dajo
kazalniki:
1. Rezultati mature, 2. vpis, 3.
realizacija obsega pouka; 4.
prehodnost, 5. dijaki s
statusom športnika, 6. število
dijakov, zajetih v projekte,
natečaje, tekmovanja, 7.
sodelovanje v projektih na
mednarodni ravni, 8. število
tistih, ki niso končali letnika,
ponavljajo, 9. stopnja
zadovoljstva z izbrano šolo
(anketa s starši), 10. stopnja
zadovoljstva s poukom (anketa z
dijaki o podajanju snovi,
pravičnostjo ocenjevanja,
odnosom profesorja do dijakov,
disciplina v razredi), 11.
pojavljanje šole v medijih, 12.
izobraževanje delavcev šole, 13.
število razredov z razrednimi
vizijami.
Starokopitnost. O komunikaciji z
učenci po e-pošti.
www.šolski-razgledi.com
Šolski razgledi, 26.1.2008
Milena, udeleženka foruma piše:
"Odkar imamo v šolah
projektorje, sem opazila, da je
neverjetno poraslo število
odvisnikov od podajanja snovi
preko Power pointa (tudi
predavateljev). Nekaj, kar naj
bi zelo obogatilo šolsko delo,
se sprevrača v dolgočasno
nabijanje ob računalniku..." Ni
proti projektorjem, skrbijo jo
"odvisniki, ki ga uporabljajo le
zato, ker jim to tako olajša
delo, da se njihov pouk sprevrže
le še v prestavljanje
elektronskih prosojnic".
Marcel: "Recept za dober pouk:
nekaj ščepcev tehnologije in
kozmetičnega reklamiranja za
snov, pa mnogo človeške biti in
dobra mera posluha za učence.
projektorji v pravi meri niso
nič bolj nevarni sami
razgibanosti pouka kot hamburger
enkrat na mesec zdravemu
jedilniku".
Kako in zakaj do odličnosti v poučevanju na
univerzi. Barbara Šteh, Jana Kalin, Delo,
ponedeljek, 4. februar 2008
Strokovnjakinji s FF UL menita, da UL naša največja in najstarejša
univerza (s 60.000 študenti) dosega "odličnost v raziskovanju", a
pogosto je prezrto, da je prav tako njeno temeljno poslanstvo
doseganje "odličnosti v izobraževanju". Koliko si univerzitetni
učitelji sploh prizadevamo za izboljšanje kakovosti svojega dela s
študenti?
Na Oddelku za pedagogiko in andragogiko FF UL so so anketirali
74 študentov in ugotovili, da le dobra polovica znanje pojmuje kot
razumevanje pojavov, večina jih vidi vlogo učitelja le v prenašanju
strokovnega znanja. Le manjši del presega model "pridnega študenta".
Tisti študenti, ki se čutijo bolj odgovorni za izgradnjo
kompleksnega znanja poročajo o zgledih učiteljev, ki jih izzovejo k
razmišljanju, diskusiji in samostojnemu delu. Taki študenti želijo,
da jim ustvarimo pogoje za aktivnejši študij, za to da bi kot
partnerji sooblikovali študijski proces in prispevali h kakovosti
študija. "Študentje nam imajo vsekakor veliko povedati o
kakovosti študija, če jih o tem sploh povprašamo", a vprašanje je
"ali smo jim pripravljeni prisluhniti in temeljitejše spremeniti
lastno poučevanje". A čeprav se na sistemski ravni vse
pogosteje govori o zagotavljanju kakovosti, pa je kakovost
pedagoškega dela še vedno "zanemarljiv kriterij pri izvolitvah v
nazive", pri vrednotenju količine dela pa ima število študentov le
neznatno vlogo. Tudi na osebni ravni se bomo morali
soočiti s konceptom kakovostnega poučevanja. Za doseganje
"odličnosti v poučevanju" bo potrebno torej še veliko sprememb in
prizadevanj.
Športna vzgoja nič več obvezna. Silvo Kristan,
Objektiv, Dnevnik, 2.2.2008
sobota, 2. februar 2008
S. Kristan, športni pedagog piše, v odzivu na pisanje G. Tomšiča
(Delo, 25.1.2008), da je se za ukinjanje obvezne športne vzgoje na
fakultetah izgovarjajo na "bolonjsko direktivo", kar pa je
zavajanje. Ukinjanju so nasprotovali mnogi študenti in večina
športnih pedagogov na UL, zagovarjali pa botri, ki stvari ne
razumejo. Sedanjih programov športne vzgoje, tudi v okviru
obštudijskih dejavnosti se udeležuje 2-5 % študentov, samo na eni
fakulteti se pohvalijo z 10%. Center za univerzitetni šport je
oživljen "referat za telesno kulturo pri rektoratu", strokovna,
znanstvena in pedagoška instanca je lahko le katedra za športno
vzgojo (na FŠ UL).
Alenka Polak: Timsko delo v
vzgoji in izobraževanju.
Kako se učiti sodelovanja? Kako
komunicirati v timu? Kako
reševati probleme in konflikte
pri timskem delu? Katere so
prednosti timskega dela za
učence, učitelje in šolo?
Predstavitev knjižne novosti
založbe
Modrijan.
bo v
sredo, 6. februarja 2008,
ob 11.00 v dvorani Lili Novy
Cankarjevega doma.
O sedanjosti in prihodnosti
timskega dela v vzgoji in
izobraževanju bodo govorili
poleg avtorice: Janez Bečaj,
Cveta Razdevšek Pučko in Alenka
Mužar.
OSNOVE VISOKOŠOLSKE DIDAKTIKE, program CPI FF UL
Program izpopolnjevanja je
namenjen kandidatom, ki delajo kot učitelji ali visokošolski sodelavci na
katerem od univerzitetnih visokošolskih zavodov v Sloveniji, predvsem pa
tistim, ki prvič pridobivajo naziv visokošolskega učitelja.
Vsebina:
Osnove uspešne učne komunikacije. Oblike in
metode visokošolskega izobraževanja; vaje različnih vrst, seminarji,
predavanja (tradicionalna in interaktivna). Aktiviranje in motiviranje
študentov v različno velikih skupinah. Priprava študijskih gradiv,
smotrno vključevanje informacijsko-komunikacijske tehnologije. Uvajanje
študentov v učinkovite strategije (samostojnega) študija. Preverjanje
in ocenjevanje v visokošolskem študiju. Izboljševanje pedagoškega
procesa na osnovi (samo)evalvacije in povratnih informacij s strani
študentov.
Izvajalke:
red. prof. ddr. Barica Marentič Požarnik,
doc. dr. Melita Puklek Levpušček ,
dr. Andreja
Lavrič.
Cena : 269,75 €
Prijave do 15. februarja 2008
na naslov Center za pedagoško
izobraževanje, Filozofska fakulteta, p.p. 580, 1001 Ljubljana.
Dodatna pojasnila na tel.:01/24 11 048 (kontaktna oseba: Urša Gruden)
ursa.gruden@ff.uni-lj.si .
Program je obravnaval in sprejel senat Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani (UL) dne 7.4.1997. Senat UL ga je sprejel 30.3.1999. Svet za
visoko šolstvo RS pa je sprejel pozitivno mnenje in program priporočil na
seji dne 2.7.1999 (Uradni list št. 10, z dne 4.2.2000, str. 1453). Po
uspešno opravljenem programu prejmete javno veljavno potrdilo. Program lahko
uveljavljate tudi kot izbirni predmet magistrskega študija.
Sanje slovenskega študenta. J. S. Večer,
torek, 22. januar 2008
Visoke šole rastejo kot gobe po dežju, študij (p)ostaja množičen, v
predavalnicah se v prvem letniku drenja preveč študentov, ki pa niso
aktivni. Tudi na govorilnih urah ne pridejo vsi na vrsto, tutorski
sistem je marsikje šele v povojih. Osip ni manjši, kot je bil.
Študenti sanjajo, da bi sedeli v svetli predavalnici z manj
študenti. Rad bi cenejšo posteljo v kampusu, kjer ne bi manjkalo
ničesar za preživljanje študentskih let. Želi si posojil, tako kot
jih imajo v drugih državah.
Naši študenti so na boljšem glede prehrane, urejene z boni, s pestro
izbiro v restavracijah, posejanih po univerzitetnih središčih. Vlada
napoveduje večje število štipendij, in podporo zaposlovanju mladih.
Poslanki Potrata in Pečan o smiselnosti ukinjanja športne
aktivnosti. STA, splet,
petek, 25. januar 2008
Poslanki SD sta ministrici za visoko šolstvo in za zdravje zastavili
vprašanje, kakšne posledice bo imelo ukinjanje "obvezne športne
aktivnosti v visokošolskih bolonjskih programih" (t.j. predmeta
Športna vzgoja, op. B.M.) Menili sta, da so podatki o upadanju
športnih aktivnosti na fakultetah zaskrbljujoči.
Športna vzgoja nič več obvezna. A.H., Dnevnik,
petek, 25. januar 2008
Ob vprašanju dveh poslank o ukinjanju predmeta Športna vzgoja
pojasnjuje G. Tomšič z UL, da nekatere fakultete UL izvajajo predmet
Športna vzgoja kot izbirni, druge nudijo šport kot obštudijsko
dejavnost. Lani je začel delovati tudi center za univerzitetni šport
in v centru se je športno udejstvovalo 7000 študentov. "Nihče ni
prisiljen k telovadbi, tisti, ki želijo, pa imajo na voljo pestro
ponudbo dejavnosti."
Ministrstvo: Športna vzgoja je v pristojnosti univerz. STA,
splet,
petek, 25. januar 2008
V odzivu na vprašanje poslank SD so na MVZT zapisali, da gre pri teh
področjih za avtonomno pristojnost univerz, ni nobenega predpisa,
katere predmete - obvezne ali izbirne - naj študijski program
vsebuje; to velja tudi za športno vzgojo. Ce bi bil ta predmet
kreditno ovrednoten, bi jo študenti izbirali, o tem pa odločajo
organi visokošolskih zavodov, nikakor ne država. Za univerzitetni
šport po uredbi o financiranju "lahko nameni do 3% iz sredstev za
študijsko dejavnost visokošolskega zavoda".
Pedagoško-andragoški dnevi na filozofski fakulteti. A.Č.,
Delo,
ponedeljek, 21. januar 2008
Na FF UL bo 24. in 25.1.2008 strokovno srečanje o novostih in
raziskovalnih dosežkih v pedagogiki in andragogiki o izzivih
globalizacije za vzgojo in izobraževanje, problemskem pouku,
priložnostnem učenju, drogah in mladih, o rezultatih primerjav PISA
in PIRLS ter TIMSS.
Revščina resno ogroža znanje šolarjev. Marija Kavkler,
Delo,
ponedeljek, 21. januar 2008
Ob rezultatih mednarodnih primerjav znanja učencev opozarja
sodelavka PeF UL na povezavo med socialno-ekonomskim položajem in
uspešnostjo v šoli, čemur posvečamo premalo pozornosti. Revnejši
učenci dosegajo zelo nizke ni tudi zelo visoke rezultate, vendar so
"nižji izobraževalni dosežki pogostejši, saj ima približno 60%
učencev iz ogroženih družin v osnovni šoli učne težave".
Gimnazijska prenova propada. Delo, 14.decembra. PP 29, Janez
Mežan, Sobotna priloga, Delo,
sobota 29. december 2007
J. Mežan, generalni direktor direktorata za srednje in višje
šolstvo in izobraževanje odraslih (MŠŠ) se odziva na poročilo s seje
strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Zaradi sklepa, da naj bi
učne načrte za gimnazije popravili in ponovno obravnavali, lahko
bralec dobi napačno sliko, da prenavljalci učnih načrtov niso dobro
opravili dela. Pri prenovi je sodelovalo nad 200 "eminentnih
predstavnikov različnih strok: univerzitetni profesorji, praktiki iz
različnih gimnazij, svetovalci z zavoda za šolstvo"". Komisija za
gimnazije, ki jo vodi I. Lovrenčič je prenovljene načrte ocenila kot
primerne. Na seji je nekaj članov strokovnega sveta (L.Marjanovič
U., M. Kovač Š., J. Strel) zahtevalo "analize, evalvacije, strokovne
podlage" za prenovo učnih načrtov. Njihov interes je, da "se na
šolskem ministrstvu, ki ga vodi dr. Milan Zver, naredi čim manj". Na
seji je bilo tudi poročilo o letošnji splošni maturi. Omenjeni člani
niso zahtevali dodatnih strokovnih analiz za trditev v poročilu, da
matura prispeva k večji učinkovitosti pouka kakovosti znanja v
gimnaziji. Obstaja pa študija, o negativnem vplivu mature na
kakovost poučevanja in učenja v gimnaziji. J.Mežan iz tega sklepa,
"da ni pomembno, kaj nekdo predlaga; in če je ta "naš", tudi
neprijetnih vprašanj ne bo".
Gimnazijska prenova propadla. Delo, 14. decembra. pp 29, Sobotna
priloga, Delo,
sobota, 5.januar 2008
Odmevi na odgovor J. Mežana MŠŠ o sprejemanju prenovljenih
učnih načrtih za gimnazije: M. Hribar, predsednik Strokovnega sveta
za splošno izobraževanje, L.Marjanovič U., J. Strel, M. Kovač Š. in
J. Kalin ter M. Šimenc, PI.
V žrmljah prenoviteljev. Gimnazija. Ranka Ivelja,
Objektiv, Dnevnik, 12.1.2008
sobota, 12. januar 2008
Po ponovni uvedbi gimnazij so se vanje vpisovali vplivnejši sloji,
ki "praviloma znajo poskrbeti za svoje interese", zato so gimnazije
kar naprej na javnem udaru. Delež gimnazijcev se je z 20% povzpel na
40%, razpravlja se o preobremenjenosti dijakov, maturi, učnih
načrtih, metodah. Gimnazija je preživela sredi devetdesetih
kurikularno prenovo. Pred dvema letoma pa je komisija za prenovo
gimnazij dala predloge, ki so bili zaradi krženja naravoslovja
kritizirani od SAZU in UL. Minister je predlog umaknil, vztraja le
še pri prenovi učnih načrtov predmetov. Prenovljeni načrti so
naleteli na kritiko na seji strokovnega sveta za splošno
izobraževanje. Na to se je odzval J. Mežan, direktor direktorata za
srednje šolstvo na MŠŠ in obtožil kritike (M. Kovač. š., J. Strel,
L. Marjanovič U), da je njihov interes, da ministrstvo naredi čim
manj. Predsednik strokovnega sveta M. Hribar je od njega zahteval
opravičilo, V. Bucik, predsednik državne komisije za splošno maturo
pa je zavrnil poskus političnega diskreditiranje komisije.
Avtorica meni, da si šolska oblast, ki "ne jemlje resno opozoril
strokovnjakov, si jemlje nase prevelike pristojnosti". "Še tako
genialni minister pač ne more biti obenem še strokovnjak za
pedagogiko, sistemsko teorijo, psihologijo, didaktiko in za desetino
strok, ki sooblikujejo šolske programe in načrte".
Razvrednotenje učiteljskega poklica. Branimir Štrukelj, Šolski
razgledi, 12. 1.2008
Glavni tajnik sindikata SVIZ piše o pogajanjih za plače v javnem sektorju. ne
strinja se, da vlada predlaga uvrstitev učitelja začetnika tri razrede nižje kot
uradnika z enako izobrazbo; razlika se nato drastično poveča in ob koncu
kariere znaša 1000 evrov bruto. Mednarodne primerjave so pokazale kakovost
dela slovenskih učiteljev in učiteljic. "Ali je stavka edini način, da vlada bo
upoštevala tudi zaposlene v vzgoji in izobraževanju?"
Izolirani in otopeli. M.Z., Študentska arena. Šolski razgledi, 12.
1.2008
Pogovor s študentko ene od fakultet, ki izobražujejo prihodnje učitelje.
Meni, da "večina študentov študijska problematika preprosto ne zanima." Tudi
raznovrstne delavnice, študij v tujini in volitve v študentski svet jih ne
zanimajo. "Študenti pridejo na predavanje in obvezne vaje ter takoj odidejo. kaj
počnejo, ne vem. A s fakulteto ne živijo."
Študentka meni, da je temeljna težava pedagoških študijev premalo prakse.
Verjetno zato, ker je financiranje neurejeno, učitelji-mentorji niso dodatno
plačani.
Naravoslovne smeri ne privabljajo dovolj študentov. Upada kakovost študija, saj
se npr. namesto dveh, oblikuje ena skupina s 24 študenti. "Tudi seminarjev ni
mogoče dobro izpeljati - predvsem zaradi nemira. Za pedagoške študije velja, da
je kovačeva kobila bosa. Ima profesorja, izjemnega strokovnjaka, a kot
predavatelj je zanič. S študenti nima stika, v prvi vrsti se ga ne sliši...
Nekateri profesorji ravnajo nespoštljivo in zaničujoče. Študentski svet redko
izreče negativno mnenje o profesorju. Nedavno se je to zgodilo, in profesor je
izboljšal odnos do študentov. Tudi na pedagoških študijih bi se morali "resneje
ukvarjati z vprašanjem pedagoške usposobljenosti profesorjev".
Pišite nam. Uredništvo ŠR prosi študente, da pišejo o svojih pogledih in
stiskah ter predlogih, o veselih in zanimivih študentskih utrinkih, "o temi, ki
jo je še posebno zanimivo osvetlil priljubljeni profesor", in ne le o študijski
problematiki.
Pomoč študentom, da premagajo strah pred
javnim nastopanjem
"Upam, da nam bo država dopustila, da bomo uspešni". Delo, 27.
decembra, Iztok Klavora, Anton Erlah, pp 25, Sobotna
priloga, Delo,
sobota, 12. januar 2008
Profesorja športne vzgoje FOV Kranj (UM) se odzivata na razgovor z
rektorico A. Kocijančič, ki šteje med uspehe uvrstitev športa med
obštudijske dejavnosti in pridobitev prvenstva v rokometu 2008.
V bolonjskih programih na FOV se v letnikih, kjer je športna vzgoja
izbirni predmet, v športne programe vključuje le 7% študentov, V
preteklih letih jih je bilo 70%. V športno razvitih državah jih je
50%. Rokometa ni v programih športne vzgoje na naših univerzah, zato
bomo namenili denar za tekmovanje že tako aktivnih študentov v
klubih.
Slovenija v rezultatih mednarodnih primerjavah znanja učence (PISA,
PIRLS) - seminar šolskega polja - 10. januar 2008
Srečanje v Seminarju šolskega polja na temo "Slovenija v mednarodnih
raziskavah znanja -- PISA <http://www2.arnes.si/~uljpeins/czue/index.htm>
in PIRLS <http://www2.arnes.si/~uljpeins/czue/index.htm>"
bo 16. januarja 2007 na
Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Za
uvod so zaprosili dvoje ključnih slovenskih imen s tega področja: dr. Mojco
Štravs in mag. Marjeto Doupona, obe raziskovalki na Pedagoškem inštitutu v
Ljubljani. Na spletni strani <http://ceps.pef.uni-lj.si/1semin3.html>
najdete nekaj pisnega gradiva za spodbuditev razprave. Veseli bodo, če jim
potrdite svojo navzočnost na tel. (01) 589 23 44 ali
ceps@pef.uni-lj.si.
Ne uničujmo srednjeveškega mesta. T. Š., Delo, 3.1.2007
sreda, 2.januar 2008
Mojmi Ocvirk, profesor arhitekture na FA UL poučuje skiciranje
arhitekture, projektiranje in kompozicijo. Sodeluje pri izdelavi
ureditvenih načrtov mestnih jeder. Plečnik je z Dunaja prinesel
arhitekturno risbo kot temelj za vzgojo arhitektov, Ravnikar pa je
usmerjal v ustvarjalni način risanja. Današnja računalniška risba pa
je značilna za faktografski miselni pristop, ki "vsako misel takoj
zapre in mladih arhitektov ne spodbuja k nekemu večjemu miselnemu
naporu". Študentje "ne samo, da ne znajo risati, temveč ne znajo
niti pisati!" Težave imajo pri izpolnjevanju obrazcev, položnic ipd.
"Iz študentskih krogov je prišel tudi predlog, da bi opisno
geometrijo kar ukinili, češ da je te stvari bolje delati z
računalnikom".
Maturo je treba prenoviti, ne odpraviti. J.K.S.,
Delo,
ponedeljek, 24. december 2007
Poročilo o splošni maturi v 2007 vsebuje podatke o uspešnosti mature
na posameznih gimnazijah. Povprečen uspeh je 18,7 točke. Večje
gimnazije imajo običajno boljši uspeh.
Komisija za splošno maturo je predlagala nekatere izboljšave. Pri
vpisu v visokošolske in univerzitetne programe, kjer se upošteva
maturitetni uspeh, naj bi dopustili več prožnosti glede na vrsto
končane mature. Treba se je izogniti sprejemnim izpitom na
visokošolskih zavodih.
Rezultati splošne mature naj bodo javni. Valentin Bucik, Delo,
ponedeljek, 24. december 2007
Predsednik Državne komisije za splošno maturo piše o ideji prenove mature. Ta
"služi dvema gospodarjema", preverjanju znanja ob izhodu iz gimnazije in
presejanju ob vpisu na študij. Splošna matura naj bi postala običajen zaključek
gimnazije, na katerega bi se ne bilo potrebno posebej pripravljati, ne bi pa
smeli nižati zahtevnosti. Komisija je predlagala odgovornim razpravo o tem, kako
jo izboljšati, glede na njeno vlogo pri prehodu iz sekundarnega v terciarno
izobraževanje.
Predlog Pravilnika o splošni maturi - 18. december 2007
Na straneh Ministrstva za šolstvo in šport "Predlogi predpisov s
področja vzgoje in izobraževanja ter športa v pripravi" je objavljen
"Predlog Pravilnika o splošni maturi". Pripombe in predloge
pričakujejo najkasneje do ponedeljka, 24. decembra 2007. Glej
<http://www.mss.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predlogi_predpisov/#c625>
Splošna matura - evidentiranju članov
predmetnih komisij - 10. december 2007
Povabilo k evidentiranju kandidatov za predsednike in člane
predmetnih komisij za splošno maturo v Word DOC <http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2007120714524448/$fileN/1_evidentiranje%20DPK%20SM%2007.doc>
"Premisliti je treba ureditev učne
diferenciacije". A.Č., Delo,
ponedeljek,
17.december 2007
Pogovor o stanju duha v našem šolstvu, posebej o rezultatih
mednarodnih primerjav, z Mojco Kovač Šebart z odd. za pedagogiko FF
UL.
SVIZ o rezultatih raziskave PISA 2006 - 14. december
2007
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ)
z zadovoljstvom sprejemajo rezultate raziskave PISA 2006, ki
kažejo na dobro in mednarodno primerljivo znanje naših
učencev. Obenem so rezultati potrditev kakovosti naših javnih
šol oz. zlasti učiteljev v njih, ki znanje in spretnosti
prenašajo na otroke.
Več: <http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/sporocila/14-12-07>
Nagrajeni raziskovalci. Tereza Žerdin, Šolski razgledi,
22.12.2007
Komentatorka piše o dobrih rezultatih mednarodne primerjave znanja
PIS. Navdušen je minister za šolstvo je namenil Pedagoškemu
inštitutu za dodatne analize še 150% rednega proračuna PI. Sprašuje
se, če so k tem dobrim rezultatom prispevali tudi slabi rezultati
raziskave bralne pismenosti iz 1991 in porazni rezultati podobne
primerjave iz leta 2003, ko so preverjali naravoslovno in
matematično pismenost? Morda k boljši pismenosti učencev prispeva
tudi izobraženost njihovih staršev, starejših, s čimer se ukvarja
Andragoški center Slovenije. Njegove najboljše raziskovalce pa so
nedavno degradirali in jim ponudili manj kvalificirana delovna
mesta.
Pravo je morala. V.Č., Večer,
sobota, 8.december 2007
Ius Software je po internetnem glasovanju izbral deset
najvplivnejših naših pravnikov (Miro Cerar, Šime Ivanjko, H. Jenull,
R. Knez, F. Matoz, V. Nusdorfer, Marko Pavliha, N. Pirc Musar,
Danilo Turk in Gregor Virant. Z moderatorko Š. Mežnar, PF UL so
debatirali o aktualnostih, ustavnem sodišču, menedžerskih prevzemih,
odnosi pravo-morala-politika in tudi o študiju prava. Po njihovem
mnenju vsebuje premalo prakse. D. Turk, ki je desetletje preživel v
ZDA vidi v našem izobraževanju, tudi pravniškem, avtoritarno
tradicijo. Študenti so poslušalci, profesorji pripovedovalci.
Spremembe so nujne, mlad človek mora v polni meri razvijati svoje
talente. V ZDA se pravo študira šele podiplomsko, tam pred
profesorjem ni 100 ampak 15 študentov, je na razliko opomnil M.
Cerar. Pravni študij je obremenjen s formo na račun vsebine,
meni M. Pavliha. H. Jenull pa bi za urjenje v praktičnem pravu pred
diplomo vključil splošni pravniški izpit.
Izdatki za izobraževanje,
Slovenija, 2005, 2006 - ZAČASNI
PODATKI - 7. december 2007
Javni izdatki za formalno izobraževanje
so v letu 2005 znašali 394,5 mrd. SIT, v
letu 2006 pa 425,3 mrd. SIT Največji
delež sredstev od celotnih javnih
izdatkov za formalno izobraževanje je
bil v obeh opazovanih letih
namenjen za osnovnošolsko izobraževanje
(v letu 2005 mu je bilo namenjenih
46 %, v letu 2006 pa 45 %); tem so po
obsegu sledila sredstva za
srednješolsko izobraževanje (v letu
2005: 24 %; v letu 2006: 25 %),
sredstva za terciarno izobraževanje
(v letu 2005 in letu 2006 po 22 %) ter
sredstva za predšolsko izobraževanje (v
letu 2005: 8 %; v letu 2006: 9 %).
Največji delež od celotnih javnih
izdatkov za formalno izobraževanje je v
obeh obravnavanih letih obsegala
neposredna poraba za izobraževalne
ustanove (91 %); transferji, plačila
gospodinjstvom in drugim zasebnim
entitetam pa so obsegali 9 % celotnih
javnih izdatkov za formalno
izobraževanje.
Več informacij na strani <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1303>
Rezultati raziskave PISA 2006 - 4. december 2007
Rezultate raziskave PISA 2006 si lahko pogledate na strani <http://www.pisa.oecd.org/document/2/0,3343,en_32252351_32236191_39718850_1_1_1_1,00.html>
Slovenski petnajstletniki po pismenosti na 12. mestu. R.I.,
Dnevnik 1.12.2007
V mednarodni raziskavi PISA, izvedeni pod okriljem OECD so se
slovenski šolarji uvrstili med države z nadpovprečnimi dosežki. S
standariziranimi testi znanja so ugotavljali so bralno, matematično
in naravoslovno pismenost. Prva je Finska, od evropskih držav
sta pred Slovenijo le še Estonija in Nizozemska.
Novinarska konferenca - predstavitev dosežkov slovenskih učencev
v mednarodni raziskavi OECD PISA 2006 - 3. december 2007
4.12. 2007 je bila na Ministrstvu za
šolstvo in šport (Kotnikova 38, Ljubljana) novinarska konferenca, na
kateri je minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver skupaj s
predstavniki Pedagoškega inštituta predstavil dosežke slovenskih
učencev v mednarodni raziskavi OECD PISA 2006, v kateri so 15-letni
učenci 75 držav reševali mednarodni preizkus naravoslovne, bralne in
matematične pismenosti. Glej: <http://www.oecd.org/document/60/0,3343,en_2649_37455_39700732_1_1_1_37455,00.html><http://www.oecd.org/document/42/0,3343,en_2649_37455_39678762_1_1_1_37455,00.html>
OECD PISA 2006 - gradivo z novinarske konference - 4.
december 2007
MŠŠ objavlja gradivo z današnje novinarske konference, na kateri je
minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver skupaj s predstavniki
Pedagoškega inštituta predstavil dosežke slovenskih učencev v
mednarodni raziskavi OECD PISA 2006. Glej <http://www.mss.gov.si/si/splosno/novice/novica/article/55/5578/?cHash=5d769c30b2>
PISA
2006:
za nami
so
Italija,
Amerika,
Rusija...,
R.I.
Dnevnik,
5.12.2007
Ob
predstavitvi
rezultatov
primerjave
znanja
15
letnikov
je
šolski
minister
M. Zver
zadovoljno
dejal,
da
so naši
tudi
pred
Avstrijo,
Madžarsko,
Češko,
Slovaško.
To je
pripisal
dobri
šolski
klimi,
učiteljem,
ki se
veliko
dodatno
izobražujejo,
zaupanju
v šolo
in
dobrim
pogojem
za delo,
saj
imamo
ugodno
razmerje
med
številom
učencev
in
učiteljev.
Mojca
Štraus,
nacionalna
koordinatorka
raziskave
je
dejala,
da so se
učenci
najbolje
odrezali
pri
znanju
naravoslovja,
v bralni
in
matematični
pismenosti
so
bližje
povprečju.
Poslanca
K.Kresal
in R.
Moge sta
menila,
da
raziskava
dokazuje,
da je
javno
šolstvo
kakovostno
in
evropsko
primerljivo,
zato naj
ne bi
zmanjševali
deleža
BDP in
ne
spreminjali
šolstva
brez
strokovnega
premisleka.
Slovensko
nacionalno
poročilo
PISA
2006 -
6.
december
2007
Poročilo v PDF: <http://www2.arnes.si/~uljpeins/czue/PISA2006NacionalnoPorocilo.pdf>
Rezultati raziskave PISA 2006 - 4. december 2007
Rezultate raziskave PISA 2006 si lahko pogledate na strani <http://www.pisa.oecd.org/document/2/0,3343,en_32252351_32236191_39718850_1_1_1_1,00.html>
V OECD primerjavi 15-letnikov - PISA - prva Finska.
Finland takes number one spot in OECD's latest
PISA survey, advance figures
show - 30. november 2007
Finland once again takes the number one spot in OECD's three-yearly
PISA test of the abilities of a sample of 15-year old secondary-school
students, followed by Hong Kong (China) and Canada in second and
third place, according to advance details of results that will be
published in full next week.
The PISA survey, based on tests carried out in 2006 in 57 countries
that together account for nearly 90% of world GDP, is the most
comprehensive and rigorous international yardstick of secondary-school
students' attainments. After focusing in 2000 on reading skills and
in 2003 on mathematics, PISA 2006 tested students on how much they
knew about science and their ability to use scientific knowledge and
understanding to identify and address questions and resolve problems
in daily life.
Comparisons between the results of the 2006 tests and those of
previous years are not strictly valid, as the nature of the
tests varied.
Full PISA results will be published on 4 December 2007.
Glej <http://www.oecd.org/document/60/0,3343,en_2649_37455_39700732_1_1_1_37455,00.html>
Organizacija študijskih obiskov na Finskem - UniServices Ltd
- 7. december 2007
Many international surveys have continuously rated Finland as one of
the most competitive countries in the world. The latest OECD PISA-results
show continuous excellence among the 15-year-old young people.
Following the international interest in the Finnish education,
schooling and innovation system, UniServices have developed
training services in relation to study visits and short-term
training courses in Finland for different groups.
They have the capacity to provide services at least in the
following fields:
* Teacher education, * Special education, * ICT in Education, *
Assessment and evaluation of education, * Competitiveness and
regional development, * Educational leadership, * Vocational
education and training, * Guidance & Counseling, * Adult education,
* R&D and innovation, and * Entrepreneurship education.
UniServices Ltd <http://www.jyu.fi/hallinto/uniservices>
is a consultancy and training company established and owned by
the University of Jyväskylä, and also a member of EduCluster
Finland, a business network collecting innovative training service
providers in Finland.
Kontaktni naslov: Ms Anna Korpi E-mail:
anna.korpi@adm.jyu.fi
Zavozili smo filozofijo bolonjske reforme. K.K., Večer,
sobota, 1. december 2007
Dr. Pavle Zgaga, PeF UL, poznavalec bolonjske reforme, tudi podpisnik
deklaracije v Bologni 1999, v daljšem pogovoru kritično ocenjuje uresničevanje
bolonjske reforme visokega šolstva pri nas.
Po zamudi v prvih letih je bila z novelo zakona 2004 postavljena dobra osnova.
Zakonske spremembe po 2005 pa so reformo bodisi blokirale, bodisi
reinterpretirale v napačno, nasprotno smer in tako zlomili duha "bolonje"
(npr. "izenačevanje starih in novih stopenj izobrazbe). Vzrok temu je bil, da
nismo imeli v akademski kulturi in visokošolski politiki konseza okoli ključnih
kategorij. Pogosto spreminjamo le formo, fasado, ne pa akademske filozofije,
ostajamo pri isti pameti, pri kateri smo bili. Tako npr. smo v novih
programe dali kreditne točke, obseg literature pa pri nekaterih predmetih
(ne) presega s točkami predviden študijski čas. Ponekod so se resno prizadevali
za posodobitev vsebine in večjo izbirnost, nekatere fakultete so se prenove
lotile herojsko. reforma zahteva dodatna sredstva, namesto tega znižujemo
sredstva za visoko šolstvo, posebej za javne univerze, saj zasebne ustanove
ciljajo na isti denar. Hkrati si politika ne upa tvegati šolnin. "V tem
položaju lahko začne javna sfera toniti v kakovosti." Velika zmota je
ustanavljanje novih univerz, da bi dobili kakovost. V Evropi se univerze
združujejo. "Univerze so dobre, če imajo močno akademsko kritično maso".
Pomembna je tudi svobodomiselnost.
Tisoč evropskih univerz se bo razvrstilo po kakovosti v več skupin. "Brez
resnega premisleka se lahko hitro znajdemo v "občinski ligi"".
EUA za krepitev sistema kreditnih
točk ECTS
Enhancing the implementation of ECTS T
The EUA Council held an important discussion on the
future development of the European Credit Transfer
and Accumulation System (ECTS) during its meeting in
Wroclaw, Poland on October 24th 2007.
Ministrstvo
za
šolstvo
in šport
in
pričenja
s
predsedovanjem
Slovenije
EU -
5.
december
2007
V
četrtek,
6.12.2007, se
bo ob
14. uri
v
Cankarjevem
domu
pričel prvi
formalni
dogodek
-
srečanje
visokih
uradnikov
s
področja
izobraževanja
-, ki bo
opredelil
ključne
vsebinske
in
politične
poudarke
na
področju
izobraževanja
in
usposabljanja
med
predsedovanjem
Slovenije
Svetu
EU.
Glavna
tema
bo
krepitev vloge
izobraževanja
in
usposabljanja
v
prenovljeni
Lizbonski
strategiji. To bo
ob
spodbujanju
ustvarjalnosti
in
inovativnosti
v
povezavi
z
modernizacijo
šolskih
sistemov,
tudi
osrednja
vsebinska
tema
našega
predsedovanja.
Srečanju,
ki bo
potekalo
6. in 7.
12.,
bo
predsedovala Viljana
Lukas, vodja
službe
za
mednarodno
sodelovanje
na
Ministrstvu
za
šolstvo
in
šport, kot
uvodni
govorci
pa bodo
na
srečanju
spregovorili
dr. Žiga
Turk,
minister
zadolžen
za
koordinacijo
lizbonske
strategije,
Odile
Quintin,
generalna
direktorica
za
izobraževanja
in
kulturo
v
Evropski
komisiji,
dr.
Aleksandra
Kornhauser
Frazer,
profesorica
Univerze
v
Ljubljani,
in
Andreja
Barle
Lakota,
direktorica
Urada za
razvoj
šolstva.
Moje, tvoje, njihovo. Izobraževalno vrtičkarstvo. J.K.S.,
Šolski razgledi, 24.11.2007
Naš izobraževalni sistem spada v dve
ministrstvi, včasih je tudi ločeno obravnavan znotraj istih resorjev,
izobraževalnih področij ali celo istih izobraževalnih institucij.
Se učitelji srednjih šol oglašajo v
zvezi z bolonjsko prenovo visokega šolstva? ne, čeprav bodo tja šli njihovi
maturanti.
Ali profesorji univerz - razen
posameznikov - sodelujejo v razpravi o osnovnošolski in srednješolski
prenovi, ki bo odločala pri tem "kakšne študente bodo v prihodnje dobivali.
Izjema je prenova mature, ki neposredno odloča o vpisnih pogojih in vpisni
selekciji".
Komentatorka trdi, da "večina
udeležencev v izobraževanju ni preveč zainteresirana za tisto, kar se dogaja za
sosedovim plotom". To velja tudi za bistvene spremembe v posameznih delih
šolstva, dokler ne dobijo političnega pomena.
Približno leta 2020 bo začela delati
generacija, ki je vstopila v vrtce in bo deležna šolskih reform. Tedaj bodo
"zdajšnji reformatorji že zdavnaj upokojeni in zelo odvisni od kakovosti dela
omenjene generacije."
Dr. Marijan Šimenc, intervju. V.P., Mladina,
petek, 23. november 2007
M.Šimenc, raziskovalec PI Ljubljana govori o novi šolski zakonodaji,
potem, ko je vlada umaknila določbo o 100% financiranju zasebnih
šol.
Predlog sprememb Zakona o organizaciji
in financiranju vzgoje in izobraževanja - skrajšan postopek - 21. november 2007
Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji 20. novembra 2007
določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja <http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=2&url=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/0d1708e748ebee0cc1257399004b7cdb?OpenDocument> in ga posredovala Državnemu zboru RS v obravnavo
po skrajšanem postopku.
Predlagana novela zakona je pripravljena na podlagi novele, ki po
vetu Državnega sveta ni bila sprejeta, črtana je zgolj določba, ki se
nanaša na vzgojno-izobraževalne centre ter 100% financiranje javno
veljavnih programov zasebnih šol. Predlagana novela je v DZ že
prestala tri obravnave in javno predstavitev mnenj, zato je skrajšani
postopek njegove obravnave upravičen. S predlaganim zakonom se zasleduje cilj uvedbe kontinuiranega in usmerjenega spremljanja, ugotavljanja in zagotavljana večje
kakovosti v vzgoji in izobraževanju ter zaključek uvedbe novega načina
financiranja na področju srednjega šolstva.
Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o financiranju
vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-G) - skrajšani postopek - EPA
1762-IV,
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-H) - skrajšani postopek
- EPA 1763-IV.
Poročevalec DZ 116 (22. 11. 2007) <http://www.dz-rs.si/index.php?id=374&unid=PUB|DE2440FD6AD11773C125739B002EB1C3>
Naš čas, naš prostor, naš boj.
Avtonomni blok, Avtonomna tribuna. št.1/2007, 17.11.2007
Avtonomni blok, skupina študentov, dijakov in drugih v publikaciji
izdani ob demonstracijah 17.11.2007, z geslom:
"Avtonomija. Življenje. Dostojanstvo. Samo-organizacija. proti
izkoriščanju. Ustavimo kapitalizem!"
zahtevajo zaustavitev: 1. ilegalizacije ljudi, teles,
osebnosti in življenja za vse v naši in širši družbi. 2.
privatizacije javnih/družbenih prostorov. 3. kriminalizacije vseh
družbenih potencialov, 4. razčlovečenje vsakega in vseh.
Danes, jutri in pojutrišnjem z upornimi delavkami in delavci, za
drugačno družbo in prihodnost!!!
PRAVICE SO IZBORJENE, NE PODELJENE!
ZA BOLJŠO PRIHODNOST ZA VSE!
KER NISMO BLAGO!
ŠTUDENTJE IN ŠTUDENTKE, NAŠ BOJ SE ŠELE ZAČENJA!
"Če bi imela kladivo ... Razbila bi patriarhat!"
BODIMO PESEK, NE OLJE V MOTOR KAPITALIZMA!
ZA ŽIVLJENJE BREZ IZKORIŠČANJA!
SOLIDARNOST!
ŠTUDENT-DELAVEC!
ZNANJE JE PRAVICA, NE PRIVILEGIJ!
TAKO V TOVARNAH KOT NA UNIVERZI PROTI DIKTATURI KAPITALA!
KDAJ, ČE NE ZDAJ? KDO, ČE NE MI? KAKO, ČE NE SKUPAJ,
SOLIDARNO, ODLOČNO?
Geslovnik:
Avtonomija - avtonomno delovanje je delovanje so-organiziranih
ljudi in kolektivov.
Prekarno delo - čedalje bolj razširjena (začasna) oblika dela, brez
osnovnih pravic in zaščite.
http://avtonomnatribuna.blog.com
www.dost.je.org
http://a-infoshop.blog.com
http://N17-N17.blog.com
Vseživljenjsko učenje za znanje,
ustvarjalnost in inovacije - Osnutek skupnega poročila za leto 2008
- 15. november 2007
Osnutek skupnega poročila za leto 2008 Sveta in Komisije o napredku pri
izvajanju delovnega programa 'Izobraževanje in usposabljanje 2010'"
- {SEC(2007) 1484} - COM(2007) 703 konč. v PDF: <http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/com/2007/com2007_0703sl01.pdf>
Težave s terciarnim univerzitetnim izobraževanjem.
Seminar o raziskavi OECD o šolstvu. M.H., Delo,
ponedeljek, 19. november 2007
Na seminarju Šolskega polja na PeF so razpravljali o študiju "Education at a
glance 2007". Udeleženci so opozorili na nekatere pomanjkljivosti
mednarodnih primerjav in da za Slovenijo, kandidatko za OECD, nekaterih podatkov
ni. L.Marjanovič Umek je povedala, da so naši šolarji po številu ur pouka
na repu v Evropi. Srednješolska izobrazba postaja pri nas standard.
P. Zgaga je povzel,podatke o terciarnem izobraževanju, ki kažejo, da je
Slovenija med državami z največ študentov v Evropi, v ospredji smo glede državne
pomoči študentom, katastrofalen pa je podatek o tem koliko študentov konča
študij, tako je samo še v Turčiji.
Vlada zavrača očitke in pomisleke v zvezi s šolsko
zakonodajo - 16. november 2007
Vlada RS je na seji 15. novembra 2007 obravnavala zahtevo Državnega sveta RS, da
Državni zbor RS ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Vlada očitke DS in
pomisleke v zvezi z ZOFVI-G zavrača.
Trditev, da novela ni usklajena s partnerji, ne drži. Vlada oziroma pristojno
ministrstvo je sodelovalo z več različnimi partnerji ter rešitve, ki posameznega
partnerja najbolj zadevajo, z njim tudi uskladila.
Dejstvo, da sindikat nasprotuje nekaterim rešitvam, razen tistim, ki ga najbolj
zadevajo, ne pomeni, da je zakon neusklajen. Zakon je s sindikati usklajen v
delu, ki se nanaša na ključno obveznosti zaposlenih, tj. na stopnjo izobrazbe,
ki se bo zahtevala po novem bolonjskem sistemu.
Več v Word DOC: <http://193.2.236.95/dato3.nsf/OC/071115190723E/$file/sevl_146.doc>
Slovenci za kompleks majhnosti nimajo razloga.
I.P., Žurnal24,
petek, 16. november 2007
T. Aymard, Francoz, je po končanem študiju želel dobiti delovne izkušnje v
tujini, prišel je v Laško, tam spoznal punco in se odločil ostati v Sloveniji.
To mu je omogočil program Erasmus. Jezika se je (odlično) naučil na brezplačnem
tečaju in v komunikaciji z ljudmi. Pravi, da na FF UL "študentu puščajo več
svobode pri izbiri študijskih tem". Cene so iste kot v Franciji, plače 2-3 krat
manjše.
Samo kakovost je pomembna. Matevž Tomšič, Večer,
četrtek, 15. november 2007
M.Tomšič, sociolog, FDUŠ NG, meni, da je za razvoj družbe znanja drugotnega
pomena, ali je šolstvo v javnih ali zasebnih rokah. "Pomembno je, da je šolstvo
kakovostno, da ponuja dobro izobrazbo, da bo ljudi usposobilo za uspešno
poklicno kariero, in da temelji na vrednotah, ki jim bodo omogočile vlogo
aktivnih in avtonomnih državljanov."
"Sestava sveta centra ne bo spremenjena".
Kaj se dogaja v andragoškem centru? A.Č., Delo,
nedelja, 18. november 2007
Stališča raziskovalcev in odd.za pedagogiko in andragogiko o
nameravani spremembi sestave sveta ACS.
Predolg jezik. Sabina Jelenc Kraševec: Zaradi pritiskov
MŠŠ na spremembo programa ACS upada raziskovalna dejavnost,
raziskovalci pa odhajajo z ACS:
Zgolj še ena služba ministrstva.
Andragoški center Slovenije. Sabina Jelenc Kraševec, Šolski
razgledi, 10.11.2007
Zaposleni na odd.za pedagogiko in andragogiko FF UL so opozorili na
predlog MŠŠ, da bi v svetu ACS "namesto predstavnikov univerz (UL,
UM) vključlli predstavnike s področja srednješolskega in
višješolskega izobraževanja". V dosedanji reorganizaciji ACS,
ki je vodilna organizacija za razvoj andragoške strokve, so bila
ukinjena delovna mesta raziskovalcev. Avtorica se sprašuje, ali bo
ACS postal le izvajalec nalog, namenjenih izobraževanju za doseganje
gospodarskih ciljev, le za usposabljanje delovne sile in
brezposelnih. Skupaj z drugimi pedagogi in andragogi FF nasprotuje
ukrepom ministra M.Zvera, "ki so v nasprotju s prizadevanji za
razvoj andragoške stroke".
Prenovljene spletne strani ACS - 21. november 2007
Spletne strani Andragoškega centra RS so prenovljene - glej <http://www.acs.si/>
Partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojnoizobraževalnih
ustanovah - razpis priznanj za leto 2007 - 13. november 2007
Zavod RS za šolstvo bo tudi v tem šolskem letu podelil Priznanja Blaža Kumerdeja
za odlično partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževanih
ustanovah in tako poudaril najboljše dosežke na tem področju. Več <http://www.zrss.si/Default.asp?a=1&id=793>
Študenti za prihodnost. VH, Pimorske novice,
ponedeljek, 19. november 2007
Študentje arhitekture FA UL so v Oseku razstavili skice in maket za
ureditev kraja. Izdelali so jih na delavnicah, ki so jih vodili profesorji.
Gospodarstvu ta sistem izobraževanja ne zadostuje. K.K., Večer,
torek, 13. november 2007
Dobrodošla je vsaka šola, ki lahko zapolni interese gospodarstva po
specialnih kadrih, tudi zasebna, meni V.Nartnik, AV studio. V
Sloveniji ni po vsej Evropi že nekaj let primanjkuje spletnih
programerjev in sorodnih strokovnjakov.
N.Homernik, banka Sparkasse pravi: "Zaželeno je, da si mladi že med
študijem pridobivajo delovne izkušnje s študentskim delom", saj
imajo drugače veliko teoretičnega znanja, brez predstave o poslovnem
okolju. V banki "skozi priložnostna študentska dela prepoznavamo
potencial, v katerega ob tej kratkoročni priložnosti že vlagamo
določena znanja". Ko se kasneje pokaže potreba, "radi zaposlimo
kader, ki že ima praktične izkušnje, pozna naše delovno okolje in je
dober potencial za nadaljnji profesionalni razvoj". Tisti, ki nimajo
izkušenj potrebujejo "veliko časa za uvajanje", prav tako ni lahko
oceniti če bodo delali hitro in kakovostno.
Šok, nova priložnost? Tanja Lesničar Pučko,
Dnevnik, 13.11.2007
Kolumnistka povzema knjigo Naomi Klein: Shock doctrine.
Navaja primer (žrtve) psihiatra E.Camerona s kanadske univerze , ki
je v 50.letih svojim pacientom z elektrošoki, drogami in z izolacijo
poskušal izbrisati vse minulo, tudi napačne vedenjske vzorce in nato
to "tabulo raso" na novo "programirati". Teza o konstruiranju
"novega" človeka krasnega novega sveta je v veljavi tudi na
gospodarskem in političnem področju. V ZDA so po šoku 11.9. začeli z
eksperimentom v Iraku, po hurikanu v New Orleansu pa tam
ustvarjajo nov način življenja, z novo infrastrukturo in brez
javnega šolstva. Poskušajo uresničiti idejo "neoliberalističnega
guruja Miltona Friedmana", ki je svoje ideje preizkušal v Čilu,
tudi o izobrazbi, ki naj bi bila zasebni interes.
Slika lahko odtehta tisoč besed, vendar beseda
zaleže. J.Hellfand in W.Drentel (Winterhouse), grafična oblikovalca.
Intervju. B.P., Objektiv, Dnevnik, 10.11.2007
J.Hefland je diplomirala iz grafičnega oblikovanja in arhitekture na
Yale Univ
, W.Drentel pa kulturne študije na
Princeton Univ
(ZDA). Bila sta člana mednarodne žirije, ki je izbrala najboljše
slovenske grafične oblikovalce za nagrado Fondacije Brumen (razstava
v Narodni galerijo do 25.11.2007). Presenečena sta bila na dosežki
naših oblikovalcev, zlasti knjig in plakatov, za dela je značilno
premišljeno oblikovanje in visoka raven veščine, kar pripisujeta
"dobremu študiju na vaši akademiji" (UL, op.BM.).
W.Drentel pravi, da so tradicionalne umetniške šole osnovane na
poučevanju veščin, vendar dobrim oblikovalcem običajno manjka znanje
za sodelovanje v poslovnem in znanstvenem svetu. Izobraževalni
sistem premalo opremi oblikovalce za sodelovanje z drugimi
disciplinami, malo je primerov, ko npr. študiraš skupaj oblikovanje
ni mikrobiologijo. Povprečni Evropejci se že zgodaj v šoli
izobrazijo v politiki, kulturi, znanosti, povprečnim Amerikancem pa
manjka širše zavedanje kultur. "Če želiš biti oblikovalec, moraš
biti radoveden, zanimati te morajo različne stvari".
Navajata dva primera iz študija oblikovanja: Sodelujeta v nastajanju
študentskega spletnega časopisa s 300 študenti novinarstva iz Evrope
ni ZDA, s ciljem pokriti volitve v ZDA. J.Bielenberg je šel s
30 študenti v mestece na jugu ZDA in z oblikovanjem majic,
publikacij, plakatov, poskusih javnost opozoriti na priklop na
vodovod. Oblikovanje vizualnih komunikacij je povezal s
človekoljubnostjo.
Vabilo za sodelovanje pri zunanjem ocenjevanju pri splošni maturi -
12. november 2007
Državni izpitni center vabi k sodelovanju strokovnjake, ki bi želeli postati
zunanji ocenjevalci pri različnih predmetih splošne mature. Vloge pričakujejo do
vključno 23. novembra 2007. Več informacij na strani <http://www.ric.si/sporocila/2007110914553510/>
Podatki o nadaljnjem izobraževanju, Slovenija, 2005/2006 - 12.
november 2007
Na spletnih straneh Statističnega urada RS je objavljena nova številka
Statističnih informacij "Nadaljnje izobraževanje, Slovenija, 2005/2006".
v PDF <http://www.stat.si/doc/statinf/09-si-030-0701.pdf>
Evropska komisija o vseživljenjskem učenju za znanje,
ustvarjalnost in inovacije - 13. november 2007
Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnem
odboru in Odboru regij "Vseživljenjsko učenje za znanje, ustvarjalnost in
inovacije - Osnutek skupnega poročila za leto 2008 Sveta in Komisije o napredku
pri izvajanju delovnega programa 'Izobraževanje in usposabljanje 2010'" {SEC(2007)
1484} - COM (2007) 0703 v PDF formatu dobite na naslovu <http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2007:0703:FIN:SL:PDF>
Predlog za ureditev primerljivosti poklicnih kvalifikacij v
EU
"Proposal for a decision of the European Parliament and of the Council repealing
Council Decision 85/368/EEC on the comparability of vocational training
qualifications between the Member States of the European Community (COM
(2007) 0680)" v PDF formatu je: v angleščini na naslovu <http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2007:0680:FIN:EN:PDF>
Predlog Pravilnika o upravljanju s podatki o kakovosti šol
- 9. november 2007
Ministrstvo za šolstvo in šport v rubriki "Predlogi predpisov s področja
vzgoje in izobraževanja ter športa v pripravi" objavlja predlog Pravilnika
o upravljanju s podatki o kakovosti šol. Pripombe in predloge pričakujejo
najkasneje do 15. novembra 2007 na. Glej <http://www.mss.gov.si/index.php?id=72>
Slovenijo je obiskal evropski komisar Jan
Figel. N.Lang, Radio Slovenija 1,
četrtek, 8. november 2007
J.Figel, komisar za izobraževanje, kulturo in mlade EU se je v
Ljubljani pogovarjal z ministri pristojnimi za ta področja.
Visokošolsko ministrstvo bo največ pozornosti namenilo posodabljanju
univerz s poudarkom na novih modelih vodenja in upravljanja ter
bolonjskemu procesu. Po besedah ministrice M.Kucler D. si bo
Slovenija kot predsedujoča EU prizadevala za oblikovanje nadaljnje
vizije razvoja evropskega visokošolskega prostora.
Figel je zadovoljen s prioritetami slovenskega predsedovanja.
STA, splet,
četrtek, 8. november 2007
Slovenija bo po besedah ministra M.Zvera v prvi polovici 2008
izpostavila vlogo izobraževanja in usposabljanja v prenovljeni
lizbonski strategiji, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti v
povezavi z modernizacijo šolskih sistemov, večjezičnost in
večkulturnost. Področja izobraževanja, večjezičnosti in
večkulturnosti postajajo vse pomembnejša za ekonomski in socialni
razvoj je dejal komisar J.Figel.
Ministrica M.Kucler D. je napovedala, da bo eno od osrednjih tem
predsedovanja tudi povezovanje med šolo, gospodarstvom in znanostjo,
zato je potrebna prenova univerz, njihovo posodabljanje, novi modeli
vodenja in upravljanje ter bolonjski proces, ki presega meje EU in
oblikovanje strategije nadaljnjega razvoja visokega šolstva.
Iz šol še vedno prihajajo nezaposljivi. K.K., Večer,
četrtek, 8. november 2007
Evropski komisar J.Figel je v Ljubljani govoril tudi o bolonjskem
procesu, avtonomiji in dilemi med javnim in zasebnim šolstvom.
Bolonjska reforma je temeljita sprememba izboraževanja v Evropi.
Njegov glavni cilj je narediti za študente in profesorje
visokošolski prostor bolj tekmovalen, Evropo pa navzven bolj
atraktivno. Cilj ni zgolj preimenovanje nivoje znanja ampak doseči
višjo raven znanja. na vprašanje o avtonomnosti univerz je dejal, da
gre za pravico odločanja in odgovornost, ki univerzam omogoča, da
"same sprejemajo odločitve o vsebinah, o kurikulu, o smereh študija,
o partnerstvu z drugimi univerzami, o notranji ureditvi, volitvah
odločevalcev znotraj univerze." Avtonomija v povezavi z
odgovornostjo je "nujna tako za notranjo fleksibilnost, kakor tudi
za zaupanje družbe, da univerze težijo h kakovosti". za
povezavo z gospodarstvom se bodo univerze in države članice odločale
samostojno, EU tega ne bo regulirala. Na vprašanje o javnih in
zasebnih univerzah je dejal, da so modeli več kot 4000 univerz v
Evropi različni in "med njimi ne delamo razlik". V Belgiji so javne
in zasebne šole financirane enako, v Vel.Britaniji država ne
financira zasebnih šol. priporoča, da se Slovenija uči od različnih
pristopov v članicah EU in tudi iz mednarodne raziskave PISA,
katere rezultati o znanju 15-letnikov bodo objavljeni decembra 2007.
Priročnik Zveze evropskih univerz EUA o
bolonjskem procesu
EUA Bologna Brochure:
Europe's New Higher Education Landscape
Študij a la bolognese. Cirila Toplak,
Objektiv, Dnevnik, 3.11.2007
sobota, 3. november 2007
Direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja in predavateljica na
FDV UL kritično ocenjuje reformo študija in se zavzema za širšo
razpravo o prenovi visokega šolstva.
Prve posledice bolonjske reforme, političnega eksperimenta, na
fakultetah, ki so prve vpeljale nove študijske programe povzema z:
"Plus ca change, plus c'est la meme chose", "bolj kot se spreminja,
bolj ostaja enako. Reforma naj bi študentom prinesla "samostojnejši
študij, več interakcije s predavateljem, delo v manjših
skupinah itd." , nekateri so se veselili "nove dinamike, priložnosti
za uvajanje sodobnih pedagoških pristopov, boljše izrabe časa,
osredotočenja na potrebe študenta". Prinesla pa je manj neposredne
interakcije študenta s predavateljem, uravnilovko predmetov glede na
število ur, predavalnice s 300, namesto 700 študentov,
birokratizacijo učnega procesa z izpolnjevanjem obrazcev,
enako plačilo pedagoškega dela za predmete z 9 ali 99 študenti.
Pedagoške enote so se v želji za socialno varnost "potrudile najprej
za stoodstotno pokritje zaposlenih s polno pedagoško obveznostjo".
Večje število diplomantov bomo dosegli s "prevajanjem" diplom,
strokovna diploma je zdaj univerzitetna, univerzitetna je
magisterij,. magisterij doktorat. Skrbi jo skrajševanje študija v
imenu "nadzora nad zaposljivostjo". Brez posebne motivacije za
študij se bodo diplomanti naučili znanj in veščin, "nimajo pa
veselja o pridobljenih znanjih razmišljati in jih povezovati s
svojimi izkušnjami". Bolonjska reforma bo "proizvedla množico ozkih
"specialistov", ki se bodo v krasnem novem svetu dokazovali s
kvantiteto dela in kvaliteto trošenja vedno novih nepotrebnosti,
tako slepi od prezaposlenosti, da ne bodo našli časa za vklop zdrave
pameti" pri vprašanjih: "Kaj je zares pomembno. Kdo odloča, kaj je
pomembno zame?" Vešči bodo zgolj uporabe tehnologij, sprejemali bodo
danosti, ne da bi se jih trudili razumeti.
Bolonjska reforma ne rešuje "nobenega od obstoječih problemov
slovenskega visokega šolstva, odpira pa veliko dodatnih in
nepotrebnih." Napovedane spremembe so v praksi zvodenele in
"dokazale dejanski odpor do sprememb v univerzitetnih okoljih", na
drugi sprani pa je "na univerzo uspela zanesti ideologijo
trga, ki bo razkrojila izborno bistvo, način delovanja in družbeno
vlogo univerze" . Univerza se je za zdaj prilagodila in pasivno
začela svojo preobrazbo v tovarno kadrov. V realnosti je na glavo je
postavljen ideal univerze, kot ga vidi avtorica, "da so srž univerze
študentje, predavatelji pa smo tam, da jim pomagamo postati
odgovorni in razmišljujoči subjekti, administracija pa pomaga pri
tem predavateljem".
Nedavno sprejeta resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva
in "alternativna resolucija" sedmerice profesorjev nista dvignila
veliko prahu, "osnutek osnutka zakona" pa je mobiliziral univerze,
inštitute študente in sindikate. Avtorica upa, da se bo javna
razprava o zakonu nadaljevala z argumenti in tehtnejšimi stališči,
kot je obramba "avtonomije". "Ali se bo razprava sploh razvila, pa
je odvisno od nas, zainteresirane javnosti, zaposlenih na univerzah,
študentov, znanstvenih raziskovalcev, sindikatov v šolstvu, vseh, ki
jim ni popolnoma vseeno, kam gre Slovenija. " Se bolj splača vložiti
svoj čas v to polemiko, ali nabrati nekaj birokratskih točk za
napredovanje? Morano se odzvati, da se ne bomo čez 15 let
zbudili iz naših "srečnih življenj" ob "tekočem traku za modeliranje
potrošnikov".
Seminar šolskega polja o OECD-jevi analizi izobraževanja 2007
- 7. november 2007
Srečanje v "Seminarju šolskega polja" 13.11.2007 na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva
pl. 16, Ljubljana je bilo posvečeno zadnji izdaji redne letne
publikacije OECD "Education at a Glance 2007". Razlog je enostaven: v krogu
preko 30 držav, katerih izobraževalnim sistemom je v študijah "Education at a
Glance" mogoče slediti, se je letos prvič pojavila tudi Slovenija. Dr. Ljubica Marjanovič Umek, dr. Slavko Gaber in
dr. Pavel Zgaga so komentirali nekaj poglavij iz študije. Na spletni strani <http://ceps.pef.uni-lj.si/1semin3.html>
je za razpravo. Tu so med drugim
pripravili tudi krajši pregled odzivov na "Education at a Glance 2007" v
slovenskih medijih.
Opozarjajo tudi na spletno stran OECD: <http://www.oecd.org/document/30/0,3343,en_2649_201185_39251550_1_1_1_1,00.html>.
Učijo za nove prostovoljske vloge. M.U.,
Dnevnik, 5.11.2007
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje ima 25.000
slušateljev. Ustanovljena je bila pred 25 leti in deluje po celi
Sloveniji. Najstarejša ljubljanska univerza (enota) ima 300
slušateljev, 280 študijskih skupin in 40 krožkov oz. programov, ki
jih vodo 100 mentorjev ob pomoči 400 animatorjev iz slušateljskih
vrst. V zadnjem času pričenja izobraževati prostovoljce, ki
nato delujejo v muzejih kot mediatorji v kulturi, v vrtcih, šolah...
Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani se financira
večinoma iz prispevkov slušateljev (30 evrov letno), zi razpisov
dobi 7% sredstev. Ima dva zaposlena in tri najete
predavalnice.
Po Pedagoškem inštitutu na udaru še Andragoški
center. D.C., Mladina,
petek, 2. november 2007
Šolski minister želi reorganizirati edini center za raziskovanje in
razvoj izobraževanja odraslih. na to so opozorili zaposleni na
odd.za pedagogiko in andragogiko FF UL. Spremenili naj bi svet ACS,
ki je po M.Zveru "nekoliko nefunkcionalna", saj v njem ni
predstavnikov srednješolskega in višješolskega izobraževanja.
Obstaja predlog za združitev ACS in centra za poklicno
izobraževanje, kar naj bi po besedah S.Jelenc Kraševec kazalo, da
želi vlada spodbujati predvsem formalno izobraževanje odraslih za
dvig stopnje izobrazbe in usposabljanje za potrebe trga. To
naj bi zavirali osnovno dejavnost ACS, razvoj kulture učenja,
neformalnega izobraževanja, študijskih krožkov ipd., ki so
predstavljeni tudi v letošnjem Tednu vseživljenskega učenja.
Minister Milan Zver pred protikorupcijsko
komisijo. R.I., Dnevnik, 5.11.2007
Šolsko ministrstvo (MŠŠ) je namenilo 38.182 evrov za projekt:
Kvalitativna in kvantitativna analiza učbenikov zgodovine
raziskovalne enote Zavoda za šolstvo. Komisija za preprečevanje
korupcije bo preučila, ali je minister v tem primeru ravnal
koruptivno. Med osmimi raziskovalci v projektu so J.Globočnik,
predsednik odbora za šolstvo stranke SDS, mag.A.dreja Valič,
ministrova partnerica, N.Šorli Zupan, njena hčerka, Š.verbič Trunk
in dr.J.Prunk, profeosr FDV UL, ki mentor pri doktoratu
M.Zvera in A.Valič ter član strokovnega sveta SDS za višje in visoko
šolstvo.
Šolska zakonodaja spremenjena brez opozicije. J.P.,
Dnevnik, 27.10.2007
Državni zbor je potrdil spremembe Zakona o osnovni šoli in
Zakona o organizaciji in financiranju šolstva (ZOFI). Opozicijski
poslanci niso glasovali, saj naj bi bile sprejete brez soglasja
strokovne javnosti in sindikatov. Nesoglasja so bila zaradi
financiranja zasebnih šol z javnim denarjem, uvedba šolskih centrov
in še enega tujega jezika v OŠ, opustitev splošnega učnega uspeha in
podaljšanega bivanja v 6.razredu. Koalicijski poslanci so
nasprotovanje zakonom označili kot ideološko gonjo.
Državni svetu se bo v kratkem odločal o vetu.
S šolstvom se ne gre politično igrati. J.P., Dnevnik,
2.11.2007
Državni svet je dal veto na spremembe zakona o financiranju vzgoje
in izobraževanja. Svetnik J.Mencinger je nasprotoval popolnem
državnem financiranju zasebnih šol. Nekaj svetnikov, med njimi
profesor Alojz Križman, pa je menilo, da so nasprotniki sprememb v
šolstvu demagogi, in da se ni bati zasebnih šol. Poslanka M. Potrata
je napovedala referendum o teh spremembah, če bo zakon ponovno
potrjen v Državnem zboru.
In fant je uspešno opravil seminarsko nalogo. Matjaž
Ambrož, Objektiv, Dnevnik, 27.10.2007
M.Ambrož, docent za kazensko na PF UL, piše o spremembi kazenske
politike, pa tudi o tem, da ga je nedavno neka gospa po e-
zaprosila za primerno literaturo o Mednarodnem kazenskem sodišču.
Njen sin "obiskuje eno izmed slovenskih fakultet, kjer mora
pripraviti seminarsko nalogo". Spomnil se je, kako so nekoč študenti
seminarske pisali sami, razen če (se) niso ponudili sošolki, da jo
napišeta skupaj. Priporočil je knjigo o omenjenem sodišču, ki
jo je izdala Amnesty International Slovenija in čez nekaj dni je
gospa poročala, "da je bila seminarska naloga uspešno narejena in da
se je vsa družina veliko naučila" o tem sodišču. Zdaj razmišlja,
kako sebično bi bilo, če bi fant zadržal vse znanje zase in kako
lepo je, "če se družina pod večer zbere za mizo, prebira knjige in
zavzeto debatira"...
Univerza v Ljubljani je vzpostavila oblikovanje ustreznega
tutorskega sistema. TVS 1,
petek, 19.
oktober 2007
Daljši pogovor o tutorstvu na UL, v katerem so sodelovali: Vanja
V.Dimitrovski, Anže Perne, Maja Dizdarevič in Vlasta Zabukovec.
Opazovalci so bili pri mašah. Delo,
nedelja, 21.
oktober 2007
Med novicami tedna časnik izpostavlja raziskovalno nalogo študentov
FDV na dan volitev.
Župniki, vohuni in akademska svoboda. D.K., Večer,
petek, 19.
oktober 2007
Študenti politologije FDV UL so se v okviru študijskega procesa na
terenu po naročilu profesorja I.Lukšiča udeležili verskih obredov v
času volitev in pripravili protokol z opažanji, npr. "ali je vodja
obreda navzoče pozval, naj se udeležijo volitev". Mnenja
R.Pirnata PF UL, A.Sajeta, Slovenska škofovska konferenca, J.Tanka,
SDS in I.Lukšiča.
350 študentov raziskuje politično dejavnost duhovnikov. Siol, splet,
torek, 23.
oktober 2007
Sporna raziskava političnega delovanja duhovnikov. Delo, splet,
torek, 23.
oktober 2007
I.Lukšič, predavatelj FDV UL in podpredsednik SD je začuden, da je raziskava, v
kateri sodelujejo študenti, dvignila toliko prahu.
N.Oblak, predsednik SDM pa pravi, da Lukšič vnaša v cerkev nemir in politiko.
Saje: raziskava o političnem obnašanju duhovnikov je
brezpredmetna. Radio Ognjišče,
petek, 19.
oktober 2007
Rektorica stopila v bran Lukšiču: Študentje morajo spoznati
praktično plat politike. Dnevnik. on-line splet,
sobota, 20.
oktober 2007
A.Kocijančič je povedala, da prof.Lukšič FDV UL že vrsto let
uporablja metodo, s katero študentje spoznajo tudi praktično plat
politike. Opozorila je na ustavno določeno avtonomijo univerze in
stroga merila za izbor profesorjev. "Poseganje v to, kaj počnejo, je
najprej v pristojnosti stroke, fakultete in univerze".
Omejevanje politike ali verske svobode? M.B., Delo,
sobota, 20.
oktober 2007
Odsev duha časa. S.Pezdir, Delo,
petek, 19.
oktober 2007
Odd. za dramaturgijo AGRFT UL (pomlajen in okrepljen) in
Borštnikov srečanje sta pripravila simpozij: Gledališče in politika.
Prostorske in časovne omejitve so referente (med njimi je bil Taras Kermauner)
prisilile "zavzeti kar najbolj konzervativno obliko predavanja ex chatedra
" . Rastko Močnik si je "predavateljsko pomagal celo s kredo in šolsko tablo",
Maja Breznik pa s predvajanjem ilustracij s prenosnega računalnika.
nekateri so se izkazali kot neprepričljivi bralci svojih lastnih zapisov.
Pričakovanega strokovnega dialoga ni bilo.
Izpit, ki ga je bolje zamuditi. n.n.,
Dnevnik,
petek, 19.
oktober 2007
Pri enem od predmetov FDV UL (naveden, tudi profesorica) je bilo pri izpitu od 23 uspešnih le 4%
(en študent), povprečna ocena je bila 6. Te fakultete se je doslej
držal sloves, da tam lahko padeš le na stopnicah...
Pedagoški inštitut: apeli in pozivi oblastem so zalegli.
ri, Dnevnik, 16.10.2007
torek, 16. oktober 2007
Upravni odbor PI v Ljubljani je sklenil, da ne bo opravil razgovorov
s kandidati za direktorja in da bi lahko spremenili statut PI.
Znanstveni svet se je kljub temu odločil o dogajanju na PI seznaniti
ministrico M.Kucler D. ( redlagali so ji zamenjavo predsednika UO PI),
DZ in komisarja za znanost EU (opozorili so na absolutno večino
vladnih predstavnikov v UO javnih zavodov, politična kadrovska
vsiljevanja in pritiska na avtonomijo raziskovalnega dela).
Direktorja pedagoškega inštituta bodo iskali znova.
J.K.S., Delo,
torek, 16. oktober 2007
Se v šolstvu dogaja divja privatizacija? S.P.P., Večer,
torek, 23.
oktober 2007
Na okrogli mizi na sociološkem srečanju je I.Svetlik, prorektor UL
dejal, da ga moti način, kako poteka privatizacija v šolstvu z
investiranjem na račun javnih zavodov. Nimamo meril za merjenje
kakovosti, po katerih bi sodili, kaj je dobro v javnem in zasebnem
šolstvu. "Vlada noče agencije oz. kake druge javne institucije, ki
bi presojala kakovost". A. Fištravec, FF UM, je menil, da je
slovenski šolski sistem "dominantno monopolen in ga je treba
pluralno strukturirati". Z.Kolarič, FDV UL je ugotavljala: "Žal se
privatizacija izvaja na račun javnega sektorja in pričakovati je, da
bomo dobili razklano in ne pluralne družbe."
Urejanje šolstva ni igranje v peskovniku. T.K., Dnevnik,
22.10.2007
ponedeljek,
22. oktober
2007
Na srečanju slovenskega sociološkega društva so udeleženci večinsko
dvomili v smotrnost državnega financiranja zasebnega šolstva.
I.Svetlik, FDV UL, je menil, da javni sektor ni dolžan skrbeti
za interese vseh skupin. V ZDA so na lestvicah kakovosti mnoge
javne šole. Z.Kolarič, FDV UL je požela aplavz s stališčem, da
politične elite v nekdanjih socialističnih državah s
privatizacijo želijo zamenjati družbene elite. "Na tak način nikakor
ne bomo pluralizirali družbe, temveč se bo zgodila razklanost
družbenih elit".
Prenova poklicne mature. st . Šolski razgledi,
20.10.2007
Na poklicni maturi v bo potrebno preverjati tudi poklicno
kvalifikacijo in ne le kvalifikacijo za nadaljnji študij, predlaga
državna komisija za poklicno maturo.
"Če je šolski sistem dober, potrebe po novih zakonskih spremembah
ni."A.Č., Delo,
ponedeljek, 15. oktober 2007
O OECD raziskavi "Education at a glance 2007" govorijo strokovnjaki s PI in FF
UL ter šolski minister M.Zver, ki pravi da je države težko medsebojno
primerjati. Sredstva za učenca v OŠ so se od 2004 povečala za 32,5%, plače
učiteljev realno za 5,9%, v različne oblike izobraževanja odraslih se
vključujejo predvsem visoko izobraženi.
J.Muršak, FF UL ugotavlja, da z deležem srednje izobraženih presegamo celo
Finsko in Norveško, a to ne pove dosti o kakovosti izobrazbe in o usklajenosti s
trgom dela. J.Bečaj meni, da število ur v šoli ne pove veliko, pomembno je, kaj
se v urah dogaja. "Če je kakovost nizka, števila ur verjetno ne kaže
povečevati", to lahko povzroči več skode kot koristi.
Šolska zakonodaja gre naprej. P.D., Dnevnik,
petek, 12. oktober 2007
Vlada je državnemu zboru poslala v tretjo obravnavo zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje izobraževanja ter o osnovni šoli. Nadaljuje se
zbiranje podpisov v podporo javni šoli. SVIZ je zbral 35.398 podpisov
študentska organizacija pa približno 13.000.
Predlogi sprememb šolskih zakonov, Poročevalec DZ
101 (12. 10. 2007)
<http://www.dz-rs.si/index.php?id=374&unid=PUB|6CC2E34B195596E8C1257371004821BB>
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli
(ZOsn-F) - tretja obravnava - EPA 1527-IV, Predlog zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-G) - tretja obravnava - EPA 1528-IV
"Niso vsi proti spremembam". M.H., Delo,
torek, 9.oktober 2007
Hubert Požarnik, predsednik društva Pobuda za šolo po meri človeka pravi, da
stroka ob spremembah v šolstvu ni enotna. "krog privržencev nekdanjega ministra
S.Gabra in peščice strokovnjakov s filozofske fakultete (FF UL, op.B.M.) ne
priznava pozitivnih sprememb in je proti vsem reformam, saj sami niso njihovi
predlagatelji", glavni tajnik Sviza B.Štrukelj pa zavaja javnost, zlasti
učitelje. Na vprašanje o številu članov društva je Angelca Likovič
odgovorila da vsaj 45.000 ni da ne pobirajo članarine.
Sviz protestiral zaradi nizke ravni izjav društva Pobuda po meti človeka. ri,
Dnevnik,
sreda, 10. oktober 2007
Po mnenju sindikata omenjeno društvo diskreditira drugače misleče, med njimi
strokovnjake FF, kar "kaže na pomanjkanje argumentov".
"Namesto argumentov zgolj pričakovana politična večina". A.Č., Delo,
sreda, 10. oktober 2007
Sviz se zavzema za umirjeno javno razpravo o spremembah v šolstvu. Z.Medveš, FF
UL obžaluje politiko, ki vodi šolsko reformo z diskvalifikacijo stroke. Tudi
polemike naj bodo "po meri človeka".
Argumenti in uteži. Janez Markeš, Delo,
sreda, 10. oktober 2007
V (uredniškem) komentarju se avtor kritično odziva na izjave H.Požarnika iz
Društva za šolo po meri človeka. Zavrača očitke, da Delo ne poroča
"uravnoteženo" o mnenjih "strokovnih in političnih akterjev" sprememb v šolstvu.
V časniku sta svoja stališča predstavila sedanji in nekdanji šolski minister ter
16 "različno strokovno nazorsko strukturiranih strokovnjakov" z odd.za
pedagogiko in andragogiko FF UL. Mnenje H.Požarnika ga spominja na pisanje
D.Jančarja v zadnji SP Dela, da je v določenem tipu družbe nihče ni spoštovan
kot posameznik, "njegova dela so vredna ali nevredna predvsem glede na to, s kom
se druži in kam spada".
SVIZ-a o podpori pozivu 'Za kakovostno javno šolstvo' in odziv na izjave
društva Pobuda za šolo po meri človeka" - 10. oktober 2007
Izjavo učiteljskega sindikata "Množična podpora pozivu 'Za kakovostno javno
šolstvo' in odziv na izjave društva Pobuda za šolo po meri človeka"
dobite na strani
http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/sporocila/09-10-07>
Diskvalifikacija raziskovalcev izzvala protest. J.K.S., Delo,
petek, 12. oktober 2007
Člani znanstvenega sveta PI v Ljubljani so v javni izjavi protestirali proti
"diskvalifikaciji kolegov z odd.za pedagogiko in andragogiko FF" UL, ki so
strokovno kritizirali spremembe v šolstvu. Poudarjajo, da imajo univerzitetni
profesorji "moralno in poklicno dolžnost, da pripomorejo k obveščenosti in
razumevanju znanstvenih in strokovnih dognanj v javnosti". Nesprejejemljivo jih
je zato diskreditirati v očeh javnosti. Tisti, ki se z njimi ne strinjajo, imajo
možnost z argumenti prepričati javnost.
"Namesto argumentov zgolj pričakovana politična večina". Delo,
10. oktobra. Hubert Požarnik, pp 29, Sobotna priloga,
Delo, 13.10.2007
H.Požarnik, predstavnik društva Pobuda za šolo po meri človeka,
odgovarja na kritike njegovih izjav o vlogi strokovnjakov (FF UL)
pri spremembi šolske zakonodaje:
1. Nihče ne more govoriti v imenu Stroke, vsak lahko pove svoje
mnenje ali mnenje določene skupine in to podpre s strokovnimi
argumenti.
2. Zagovarja "polno financiranje programov zasebnih šol, če ne gre v
škodo javnega šolstva". Tudi pravica do izbire šole ni strokovno,
niti sindikalno vprašanje.
3. Do svojega mnenja naj se vsakdo dokoplje sam, "na osnovi dobre,
vsestranske poučenosti, na osnovi dejstev, ne pa na osnovi
komentarjev o njih". Za tiste, ki podpisujejo izjavo v podporo
javnega šolstva, "tega ni mogoče reči".
4. "Krik in vik" ob predlogu šolske zakonodaje je "politično
spletkarjenje, poskus polarizirati učiteljstvo, starše in
državljane".
5. Prerekanje in grožnje z referendumom obidejo najvažnejše in sicer
"kako povečati vedoželjnost učencev in kakovost njihovega znanja,
kako izboljšati usposobljenost učiteljev za vedno večjo zahtevnost
njihovega dela, kako izboljšati vedenje učencev itd."
Tudi v Sloveniji deluje Socialna akademija. Radio
Študent,
četrtek, 11. oktober 2007
Po vzoru Katolische Sozialakademije Oestereichs deluje v Zavodu sv. Stanislava v
Šentvidu pri Ljubljani izobraževalna ustanova za mlade, mlajše odrasle in
starejše. Program obsega predmete: komunikacija, politična filozofija,
zgodovina, pravo družbeni nauk Cerkve, ekonomija in etika. Njen duhovni vodja je
škof A. Stres.
90.obletnica smrti Kreka. Radio Ognjišče,
torek, 9.oktober 2007Najmanjkrat izbrani predmet. jas, Večer,
torek, 9.oktober 2007
Samo-evalvacija in skrb za kakovost v srednjih
strokovnih šolah - 11. oktober 2007
Centra RS za poklicno izobraževanje je izdal publikacije:
Priporočila šolam za izvajanje samoevalvacije, Ugotavljanje in zagotavljanje
kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju
Informacije na strani <http://www.cpi.si/ucitelji/publikacije.aspx>
Premišljeno prenavljanje za družbo znanja in
svetovne izzive. Darja Piciga, Delo,
sreda, 3. oktober 2007 -
prvi del
-
drugi del
D. Piciga, vodja službe za usklajevanje razvojne politike na MVZT
piše o potrebi po integraciji in uporabi družboslovnih spoznaj pri
družbenih reformah, v globalnem in domačem okviru. Predstavlja tudi svoje
znanstveno in strokovno delovanje na izobraževalnem, razvojno-raziskovalnem in
upravnem področju. Meni, da je na teh področjih in v družbenih podsistemih
nasploh, potrebno več znanja o družbi znanja. Upravljavci, vodje, učitelji in
drugi morajo imeti ustrezne kompetence, socialno in čustveno inteligenco
in managerska znanja; te "človeške potenciale je treba bolj povezati in
združiti". Država mora graditi na svojih "močnih točkah (npr. kakovosten
izobraževalni sistem)", " popravljali in spreminjali" bi le "tisto, kar je
nujno". Reformatorske procese je treba temeljiti na znanstvenih in
strokovnih spoznanjih. Zagotoviti je treba "dovolj kadrovskih virov na
vseh ravneh upravljanja in izvajanja" in premišljeno graditi na močnih
področjih. Čeprav smo o tem imeli uporabno znanje že v 90' letih, se temu
posveča premalo pozornosti, kar je "mogoče dokumentirati s težavami
nekaterih velikih slovenskih reformatorjev".
Svetovni dan učiteljev - 4. oktober 2007
Statistični urad RS je pripravil ob svetovnem dnevu učiteljev kratko
statistično predstavitev - glej <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1183>
5.oktober. Svetovni dan učiteljev. Šolski razgledi,
22.9.2007
Geslo letošnjega dneva učiteljev je: "Kakovostne učiteljice in
učitelji za kakovostno izobrazbo".
Podtema: ""Mi, učitelji sveta - boljše delovne razmere za učitelje
pomenijo boljše učne razmere za učence."
Nadarjeni učenci in dijaki - 3. oktober 2007
Mednarodni posvet z naslovom "Edukacija nadarjenih učencev in dijakov -
financiranje programov in izobraževanje učiteljev" bo na Brdu pri Kranju, 15. in
16. oktobra 2007.
Več: <http://www.zrss.si/Default.asp?a=1&id=783>
Konferenca Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi (VIVID
2007) - 2. oktober 2007
Konferenca VIVID 2007 12. 10. 2007 na
Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani o novih
načinih dela in skupnega življenja v vzgojno-izobraževalnem procesu,
ki jih prinaša sodobna informacijska in komunikacijska
tehnologija. Učitelji in drugi pedagoški delavci so vabljeni,
da se seznanijo s metodami, modeli in pristopi pri delu z
učenci v sodobni informacijski družbi. Več: <http://lopes1.fov.uni-mb.si/is2007/default.htm>
Slovenci v družbi najbolj poliglotskih
sevrnjakov. D.C. Objektiv, Dnevnik, 22.9.2007
Po anketi Eurobarometra se v dveh tujih jezikih lahko sporazumeva
25% prebivalcev EU25 in 71% Slovencev. Pred Slovenijo sta Luksemburg
in Nizozemska, za njo Malta, Belgija, Danska... 59% Slovencev kot
prvi drug tuj jezik navaja hrvaščino. 38% Evropejcev obvlada
angleščino kot prvi tuj jezik, francoščino in nemščino pa po 14%.
"Izobraževanje v
ogledalu 2007" - primerjalna študija OECD o izobraževanju v 33
državah
OECD vsako leto
analizira stanje izobraževanja v 30 državah članicah in partnerskih
državah, med katerimi je tudi Slovenija.
Glavna področja: 1. Vključenost in dosežki, 2. Javni in zasebni
izdatki za izobraževanje, 3. Vseživljensko učenje, 4. Pogoji dela
učencev in učiteljev.
Povzetek nekaterih ugotovitev, predvsem o visokem izobraževanju:
Vedno več ljudi ima končano srednjo šolo (v 22 članicah in Sloveniji
60%) oz. terciarno (višje in visoko) izobraževanje (26%).
Narašča število diplomantov terciarnega izobraževanja, od tega 36%
na tradicionalnih univerzitetnih programih. Krajše strokovne
programe je končalo 9%, doktorat pa 1,3%.
Ekspanzija terciarnega izobraževanja je imela pozitivne učinke za
posameznike in gospodarstva in ni znakov "inflacije diplom", t.j.
zmanjševanja njihove vrednosti.
Čim dlje se je kdo izobraževal, bolj je verjetno, da bo dobil
zaposlitev in boljšo plačo. Narašča delež odraslih v izobraževanju.
OECD dežele dajejo 6,2% BDP za izobraževanje. Zasebni viri (tudi
šolnine) postajajo vedno pomembnejši, a njihov delež je med državami
zelo različen. V deželah s šolninami (npr. Avstralija, Nova
Zelandija, Nizozemska, ZDA) je v visoko izobraževanje vključen
večji delež populacije.
V 2005 je na tujem študiralo 2,7 milijonov študentov, 5% več kot
leto prej.
Education at a Glance 2007 . OECD, september 2007
www.oecd.org/document/30/0,3343,en_
Education at a Glance is the OECD’s
annual round-up of data and analysis on
education, providing a rich, comparable
and up-to-date array of indicators on
education systems in the OECD’s 30
member countries and in partner
economies (Estonia, Israel, Russian F.
and Slovenia). The main areas covered
are: Participation and achievement in
education. Public and private spending
on education. The state of lifelong
learning. Conditions for pupils and
teachers.
The 2007 edition investigates the
effects of expanding tertiary
education on labour markets.
Graduation rates from higher education
have grown significantly in OECD
countries in recent decades, but has the
increasing supply of well-educated
workers been matched by the creation of
high-paying jobs? Or will everyone with
a university degree some day work for
the minimum wage? Using recent data and
indicators comparable among OECD
countries, Education at a Glance 2007
finds that the expansion of tertiary
education has had a positive impact for
individuals and national economies, and
that there are, so far, no signs of an
inflation of the value of qualifications.
See:
Expanding higher education can boost job
chances for early school-leavers too
Launch of Education at a Glance 2007
- Angel Gurría, Secretary-General OECD.
V publikaciji OECD prvič tudi
Slovenija. J.S., Večer,
torek, 25. september 2007
V publikaciji
Education at a Glance 2007 . OECD, september 2007 je OECD predstavnika kazalce šolskih sistemov v državah OECD
in pridruženih članicah. Predstavitev povzetka, v katerem pa ni
podatkov za Slovenijo. Med drugim ugotavljajo, da je se število
diplomantov v zadnjih 10 letih podvojilo na Finskem, v Italiji,
Avstriji, na Portugalskem, v Švici in Slovaški. Samo četrtina
držav OECD ne pozna šolnin.
OECD primerjal študente po svetu. urš, Dnevnik 22.9.2007
sobota, 22. september 2007
Po raziskavi OECD Education at a glance je v 34 državah
med državljani starimi 20 do 29 let 25% vključenih v izobraževanje,
v Sloveniji 33%.
V Sloveniji je med starimi 25 - 34 let 28% takih s terciarno stopnjo
izobrazbe, med starimi 45-54 let pa 20%. Slovenija je
med državami s slabim uspehom absolventov na univerzah, saj jih
diplomira (v enem letu op.B.M.) le 20%, povprečje je 35%.
V Sloveniji se izobrazi manj kot odstotek tujih študentov, največ v
ZDA (22%) in V.Britaniji.
Države OECD dajejo za izobraževanje na vseh stopnjah 6% BDP,
Slovenija 6,3% (v 2004). Smo med državami z ugodnim številom
učencev na učitelja oz. v razredu.
Hladna prha za Avstrijo. Šolska raziskava OECD.
B.K., Delo,
petek, 21. september 2007
Mednarodna primerjava je razkrila, da imajo avstrijski učenci slabo znanje v
naravoslovju in majhno odločenost končati študij. V primerjanih deželah
konča študij 35% študentov zadnjega letnika (absolventov), v Avstriji ni tudi v
Sloveniji pa le petina. Med njimi je več takih z visoko izobraženimi starši,
povzema časnik za Avstrijo. Sta pa obe državi med tistimi, kjer jih veliko
uspešno konča srednjo šolo.
Subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje
strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v študijskem letu 2007/08 - razpis,
14. september 2007
Ministrstvo za šolstvo in šport objavlja okrožnico "Razpis študijskih pomoči za
subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji
in izobraževanju v študijskem letu 2007/08" -
Razpis: <http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=824>.
Rok za prijavo je 30. oktober 2007.
Šolstvo je politika, ali ni šolskega ministra
brez lobija. Z.Medveš in še 15 podpisnikov z odd.za pedagogiko
in andragogiko FF. PP 29, Sobotna priloga, Delo, 22.9.2007
sobota, 22. september 2007
Učitelji FF UL se odzivajo na intervju šolskega ministra M.Zvera
(Delo, 15.9.2007), v katerem je dejal, da je naš šolski sistem "v
preteklosti koncipirala skupina ljudi s fakultet " v glavnem FF UL,
ki so razvijali (nedosledne) rešitve brez velike podpore, npr.
nivojski pouk, upoštevanje ocene iz nacionalnega preverjanja znanja,
ne vpete v mednarodne šolske politike. Pišejo, da je v letih
1993-1996 nastajala sedanja šolska ureditev, zapisana v "Beli
knjigi" in šolskih zakonih, s sodelovanjem "številnih slovenskih
fakultet in inštitutov", praktikov in ljudi z ministrstva. O tem je
bilo veliko objavljenega, bila so posvetovanja, opravljene
mednarodne primerjave, ipd. Še vedno so so aktualni elementi
šolskega sistema: nivojski pouk, večja izbirnost in manjša
uniformiranost, avtonomija šol in preverjanje z nacionalnimi
preizkusi.
Zavračajo tudi očitek ministra, da doslej niso dovolj
poudarjali rezultatov, kakovosti učinkovitost, pač pa dostopnost,
socialne elemente. Pravijo, da je bilo prav zato uvedeno zunanje
preverjanje v OŠ, da sta FF in PeF UL od 1999 do 2004 imeli projekt
"Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju", na
oddelku imajo projekt "Kakovost in vseživljenskost izobraževanja".
Pišejo, da je potrebno ob spremembah v šolstvu prisluhniti
strokovnim argumentom in čeprav odločitve sprejema minister,
mora javnost argumentacijo in nosilce argumentacije poznati. Šolski
sistem je "vozilo izjemnih velikosti z občutljivim tovorom, ki ga ni
mogoče obračati kot avtomobilčka v luna parku".
"Za sabo nimam nobenih lobijev, kot so jih imeli moji
predhodniki". PP 29, Sobotna priloga, Delo, 22.9.2007
sobota, 22. september 2007
Na intervju M.Zvera (Delo 15.9.2007) se odzivajo: B.Štrukelj, SVIZ,
M.Kovač Šebart FF, L.Marjanovič Umek, FF UL in R.Kvaternik, Založba
Rokus.
"Za seboj nimam nobenih lobijev, kot so jih imeli moji predhodniki".
Milan Zver, minister za šolstvo. N.Ž. Sobotna priloga, Delo,
sobota,
15. september 2007
M.Zver, minister o novostih v šolstvi in njegovih kritikih.
Bolonjska reforma povzroča skrbi predvsem zadnje generacije študentov.
Radio Študent. Kaj pa univerza?
torek, 11.
september 2007
60 študentov FDV UL v pismu vodstvu fakultete zahteva individualno obravnavo
tistih, ki študij končujejo pod starimi pogoji. Prehod v bolonjski sistem zanje
pomeni džunglo priznavanja izpitov, usklajevanja kreditnih točk in
diferencialcev.
Podpora izjavi "Za kakovostno javno šolstvo" - 11.
september 2007
Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS Slovenije)
podpira pismo SVIZ Slovenije in 13 organizacij, društev in strokovnih združenj s
področja vzgoje izobraževanja "Za kakovostno javno šolstvo" Glej <http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/novice/11-09-07>
Sviz za kakovostno visoko šolstvo. Delo, splet,
sobota, 8. september 2007-
prvi del -
Stališča učiteljskega sindikata in strank SDS in SD o zadnjih
razpravah v (visokem) šolstvu.
SVIZ začel zbirati podpise za kakovostno javno šolstvo.
sobota, 8. september 2007-
drugi del
Napovedane spremembe so nova reforma šolstva. A.Č., Delo,
nedelja, 9. september 2007
Pogovor s Tadejem Vidmarjem, FF UL, o novelah zakonov o osnovni šoli (Zoš) in
organizaciji in financiranju (Zofi).
Kvadratura kroga. Šolske reforme. Boris Lipužič, Šolski
razgledi, 8.9.2007
www.šolski-razgledi.com
Bo ostalo pri vsiljenih sistemskih rešitvah, brez vsakršnega javnega
soglasja, se sprašuje avtor (nekdanji direktor zavoda za šolstvo,
op. B.M.). Metodologija šolske reforme nekoč in danes. S kulturo
dialoga do dogovorjenega soglasja. Šola je zadeva vseh ljudi,
partnerjev, ne le vladajoče koalicije, države.
Peti svetovni kongres Izobraževalne internacionale.
Svizove strani, Šolski razgledi, 8.9.2007
www.šolski-razgledi.com
Na kongresu EI, ki je potekal pod geslom "Združeni učitelji in
učiteljice za kakovostno izobraževanje in socialno pravičnost" so
sprejeli tudi resolucijo: Visokošolsko izobraževanje in raziskovanje
kot javni servis". Predstvanik OZN je na konferenci govoril o
gibanju "Izobraževanje za vse" in nasprotoval šolninam, ki so
prisotne v 70 državah, kar kaže, da mnogi izobraževanje še vedno
dojemajo kot tržno blago in ne kot pravico.
Zver: Osrednja tema predsedovanja EU inovacije v šolstvu.
STA, splet,
sobota, 8. september 2007-
drugi del
Pogovori v Ljubljani ob obisku Odile Quintin generalne direktorice
za izobraževanje in kulturo pri Evropski komisiji. V Ljubljani bosta
tudi konferenca strokovnjakov s področja visokega šolstva na temo
univerze in vseživljssko učenje in srečanje generalnih direktorjev
visokega šolstva o modernizaciji in upravljanju univerz. D.Lesjak,
državni sekretar MVZT je ob tem zagotovil, da zaradi odstopa
ministra ne pričakujejo težav pri predsedovanju EU.
Pedagoška dejavnost v Slovenskem šolskem muzeju 2007/2008 - 27. avgust
2007
Zgibanko "Pedagoška dejavnost v Slovenskem šolskem muzeju 2007/2008" v PDF
formatu dobite na naslovu <http://ssm.sloway.si/zlozenka_ssm.pdf>;besedilo
pa je dostopno tudi v HTML formatu na naslovu <http://www.ssolski-muzej.si/slo/news.php?item=93>
Z dobrimi učitelji tudi slabi zakoni ne
pomenijo tako velike katastrofe. J.K.S.,
sobota, 14. julij 2007
Predstavitev novosti v predlaganem zakonu o osnovni šoli (ocenjevanje in
napredovanje učencev, podaljšano bivanje, izbiranje predmetov, drugi tuj jezik).
Dr. Slavko Gaber. Intervju. V.P., Mladina 14.7.2007
sobota, 14. julij 2007
S.Gaber, poslanec in nekdanji minister za šolstvo (docent na PeF UL, B.M.)
kritično govori o spremembah v šolstvu. Minister Zver izvaja "razšolanje
šole! z zmanjšanjem vpliva učiteljstva, razvrednotenjem zunanjega
preverjanja, posegom v izbirne predmete in nivojski pouk ter podpiranjem
zasebnih šol, na račun javnih. Trenutna "neokonservativna in neoliberalna
oblast" želi "povečati razlike v družbi" in "zamakniti vrednotno sliko države v
desno". To je še posebej očitno v visokem šolstvu, kjer "prijatelji in sodelavci
dobivajo koncesije za visoke šole s strani države. To razgrajevanje
močnega javnega šolstva bo povzročilo padec kakovosti, ceno bodo plačale
generacije, ki ne bodo znale dovolj.
Spominja se "reforme (usmerjenega) izobraževanja" v 80.letih, ki je
pustila trajno sled. "Takrat so trdili, da gre preveč ljudi v gimnazije in
na univerzo in da bi jih morali namesto tega usmeriti v poklicne šole. S tem je
Slovenija izgubila potencialno izobražene ljudi, zaostajala je za Evropo".
Takrat se je vas misleča javnost angažirala proti šolski politiki. Zdaj so proti
sindikati in trinajst dijaških, študentskih, ravnateljskih ter pedagoških
strokovnih organizacij. Ministru Zveru je uspelo proti sebi dobiti prav vse
akterje, ki delajo na tem področju, enako tudi ministru Zupanu. Podobna
dekonstrukcija se dogaja na področju zdravstva. Trije ministri dekomponirajo
polje javnega in pri tem trdijo, da so za to dobili mandat na volitvah.
"Spreminjanje šolskega in visokošolskega sistema bosta test, ali se je vlada
"odločila" izgubiti na volitvah ali ne". Možno je tudi, da se bo o dveh šolskih
zakonih odločalo na referendumu, čeprav referendum na področju šolstva
ni najboljša rešitev.
Razgreta razprava med SVIZ-om in
ministrom Zverom. Kaj pa univerza? Radio
študent,
sreda, 25. julij 2007
Povzetek novic s področja šolstva, tudi visokega, s
kratkimi komentarji. Različne ocene o obsegu javne
razprave o šolskih zakonih, rezultati mature, sumi
nepravilnosti na ŠOS v času delovanja generalnega
sekretarja A.Ranta, sofinanciranje centrov za
promocijo znanosti in EUA ocena kakovosti UL.
"Zakonski
noveli ogrožata javno šolstvo". R.I. Dnevnik,
sobota, 7. julij 2007
Sindikata SVIZ in VIR in enajst
društev s področja vzgoje in izobraževanja ter
dijaška in študentska organizacija so pisali
poslancem DZ pred obravnavo sprememb zakona o
osnovni šoli ter financiranju vzgoje in
izobraževanja. Menijo, da spremembe ogrožajo
kakovost javnega šolstva. Niso bile pripravljene
ustrezne analize, ni bilo usklajevanja z
zaposlenimi, minister ni hotel podaljšati javne
razprave. Z davkoplačevalskim denarjem se bodo
izboljševali pogoji za zasebne šole, nedorečeno ne
ustanavljanje šolskih centrov itd. Minister M.Zver
je v posmu poslancem očitke zavrnil. O spremembah so
vodili socialni dialog, mnoge pripombe so
upoštevali, npr. o stopnji izobrazbe učiteljev o
svetovalnih delavcih. Cilj sprememb ni
racionalizacija, temveč še večja kakovost. V zakonu
je prvič tudi "člen o ugotavljanju in zagotavljanju
kakovosti".
Priznavanje neformalno pridobljenega znanja in
spretnosti na UL - 9. 7.2007
"Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje
neformalno pridobljenega znanja in spretnosti"
Univerze v Ljubljani dobite na strani <http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/statut_in_pravilniki/pravilnik_o_postopku_in_merilih_za_priznavanje_neformalno_pridobljenega_znanja_in_spretnosti.aspx>
Tutorski sistem na
Univerzi v Ljubljani - 7. 6. 2007
V svoji strategiji 2006-2009 se je UL
obvezala oblikovati usklajen tutorski
pristop, s katerim bi članice lažje
vključevale novince v študij in
univerzitetno življenje in jim pomagale
pri razreševanju študijskih in
življenjskih problemov tekom študija.
Analiza tutorstva na članicah UL je
pokazala veliko raznolikost praks.
Več v PDF: <http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/o_univerzi_v_lj/Statut_in_pravilniki/TutorskiSistem-Senat240407.pdf>
Poletna šola visokošolske didaktike: Sodobne tehnologije v visokošolskem izobraževanju, Radovljica, 31.5. - 2.6.2007
Kos bolonjski prenovi.
Izobraževanje učiteljev. Šolski razgledi,
17.3.2007
Dekana FF UL in FF UM sta povabila na posvet dekane
fakultet za izobraževanje učiteljev. Ugotovili
so, da so v bolonjski prenovi nedorečena izhodišča
za izobraževanje učiteljev. Priporočajo, da morajo
diplomanti novih programov dobiti naziv "magister
profesor", obstoječa izobrazba naj se ne znižuje.
Sklepi: Učiteljski poklic je nacionalno reguliran, o
tem naj se odloča partnersko. 2. Za učitelje naj bo
možen dvopredmetni ali enopredmetni študij. 3.
Izobraževanje učiteljev za OŠ in SŠ obseka 300 KT,
od teha pedagoški modul/predmeti, s prakso najmanj
60 KT. 4. Po magisteriju je treba zagotoviti
kakovostno pripravništvo.
Plagiatorstvo na univerzi. Srečo Devjak,
Delo,
torek, 13. marec 2007
S.Devjak, dekan FU UL se odziva na članek A.Tomažič
"Plagiatorstvo na univerzi. Pisanje diplomskih in
seminarskih nalog kot obrt, cena okrog dvesto
evrov", Delo, 27.2.2007. Zanika, da bi bil lahko na
spletnem forumu fakultete
www.fu.uni-lj.si
objavljen oglas za izdelavo seminarskih nalog proti
plačilu. Fakulteta preprečuje plagiatorstvo s
podrobnejšimi navodili v skladu z univerzitetnim
Pravilnikom o disciplinski odgovornosti študentov UL
in tudi izvaja predvidene sankcije. Poudarjajo vlogo
mentorjev in izbiro tem po interesu študentov.
SVIZ in
prenova
izobraževanja
učiteljev - 9.
3.2007
Sindikat SVIZ
podpira sklepe
dekanov o prenovi
izobraževanja
učiteljev - glej <http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/sporocila/09-03-07>
Po študiju novinarji več let
čakajo na zaposlitev. pj, Dnevnik,
četrtek, 08. marec 2007
Na okrogli mizi na FDV UL "Študentje v medijskem
prostoru" so sogovorniki poudarili, da je praksa
ključnega pomena za uspešno delo, dober novinar zna
konceptualno in problemsko gledati na stvari, imeti
mora določena teoretična znanja. Slovenski medijski
trg je majhen, na FDV trenutno študira 250 študentov
novinarstva, od diplome do zaposlitve običajno mine
nekaj let, delo dobijo le dobri novinarji z veliko
izkušnjami.
O pravičnosti v izobraževanju in šolninah v
Seminarju šolskega polja - 14. 3. 2007
Tema marčevskega srečanja bo "Pravičnost v
izobraževanju: primer šolnin", za uvod pa so
zaprosili dr. Zdenka Kodeljo, raziskovalca na
Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, ki je pri založbi
Krtina nedavno izdal novo knjigo o teh vprašanjih.
Dr. Kodelja se že dalj časa raziskovalno ukvarja s
problematiko pravičnosti v izobraževanju; nekaj
njegovih iztočnic na to temo lahko kot običajno
najdete tudi na spletni strani <http://ceps.pef.uni-lj.si/1semin3.html>;
namenjene so spodbudi za razpravo.
Srečanje bo v 21.3. 2007, s pričetkom ob 19.00 uri,
v sobi 026 na Pedagoški fakulteti Univerze v
Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Veseli
bodo, če jim potrdite svojo navzočnost na tel. (01)
589 23 44 ali ceps@pef.uni-lj.si.
Javna predstavitev mnenj o privatnem
šolstvu v RS - 15. 3.2007
Na pobudo strokovne in širše javnosti
Državni svet RS organizira "Javno
predstavitev mnenj o privatnem šolstvu v
RS", ki bo v petek, 23. marca 2007,
ob 10. uri, v mali dvorani DS RS, Šubičeva
4, Ljubljana. Vabilo v PDF: <http://www.sviz.si/files/vabilo-15-03-07.pdf>
Vprašalnik o
kakovosti pedagoškega dela v evropskem visokem šolstvu za visokošolske
učitelje, NEETLE
Evropska mreža visokošolskih učiteljev NEETLE
www.nettle.soton.ac.uk. želi zbrati mnenja in predloge o stanju
poučevanja in o skrbi za pedagoško izpopolnjevanje na evropskih
univerzah. Vse, ki bi želeli pri tem sodelovati, prosijo, da izpolnijo
vprašalnik dostopen
na:
http://www.lateu.soton.ac.uk/nettlequestionnaire/
in jim ga pošljejo do 16.2. 2007.
Naše visokošolske učitelje in sodelavce vabi k sodelovanju
slovenska koordinatorica projekta prof.ddr.Barica Marentič Požarnik:
"V tako ali drugače potekajočih procesih bolonjske prenove programov ta
vidik pogosto odrivamo preveč v ozadje - tako na ravni razmišljanja,
kakšne spremembe v pristopih v delu s študenti bi bile zaželene in kako
zlasti mlajše sodelavce zanje usposobiti - kot tudi na ravni ustvarjanja
potrebnih pogojev za to. Z globalnimi rezultati boste seznanjeni, na
njihovi osnovi načrtujemo tudi tematske razprave- tako o subjektivnih
kot tudi objektivnih pogojih razvijanja kakovosti pedagoškega dela v
visokem šolstvu."
Povzetek odgovorov na vprašalnik bo objavljen na
domači strani NEETLE v aprilu 2007. Projekt podpira Zveza evropskih
univerz EUA.
NETTLE (Network of European Tertiary Level Educators) Questionnarte
NEETLE s an EU funded Thematic Network Project with partners from most
countries in the European Union and the EFTA. NETTLE is looking at
approaches to the development of educational skills in Higher / Tertiary /
University level teaching staff across
We would be grateful if you would complete the questionnaire, available
from the web address
http://www.lateu.soton.ac.uk/nettlequestionnaire/.
The results will be processed and used anonymously to guide the
development of NETTLE frameworks and resources.
The survey should take 15-30mins to complete, and can be saved part way
through to allow later completion, if necessary.
A first stage summary of the results from the questionnaire will be
posted on the NETTLE web site by April 2006.
Further information on the project is available from the NETTLE web site
at
www.nettle.soton.ac.uk.
Pouk v gimnazijah je le "dril" za
maturo. Dr.Milan Zver o spremembah v
srednjem šolstvu. Ona, 6.2.2007
"Matura naj bo normalen zaključek
srednješolskega izobraževanja in ne
selekcijski mehanizem", pravi minister
M.Zver. Spremenili naj bi filozofija prehoda
iz srednje v visoko šolo, tako da bi
"prenesli odgovornost na tistega, ki
sprejema šolarje". To ne pomeni sprejemnih
izpitov, šole in univerze se bodo morale o
tem same domeniti. Glede zasebnih šol
je dejal: "Želeli bi, da bi dobili še kakšno
katoliško osnovno šolo ali univerzo".
Urediti moramo njihovo financiranje, tako da
bodo brez šolnin, dostopne vsem, tudi
staršem z manj denarja.
Da bi cerkev kar na veliko ustanavljala
zasebne šole, je bojazen brez osnov.
Intervju. dr. Milan Zver, minister za
šolstvo in šport.
R.Ivelja, Objektiv, Dnevnik, 3.2.2007
sobota, 03. februar 2007
Po predlogu sprememb naj bi maturo
opravljali na dveh ravneh, tako na
gimnazijah kot na strokovnih šolah. Tako
bodo vsi dijaki imeli odprto pot na študij.
Matura ne bo pomenila vstopnice za študij. O
prehodu naj bi odločal tisti, ki otroke
sprejema. "nesprejemljivo je, da o
nadaljnjem študiju ne odločajo talenti,
želje, ambicije, tembeč število točk iz
preteklega šolanja". Fakultete in visoke
šole se bodo avtonomno odločale o izbiri
bodočih študentov. Na Finskem npr. za
pedagoške fakultete kandidate izbirajo z
intervjuji, sprejemnimi izpiti in
t.i.portfoliom, ki ga prinesejo s seboj.
Korupcije pri vpisu oz. sprejemnih izpitih
se ne boji.
Če država od šole kaj
hoče, naj dopolni zakonodajo. (Ne)vzgoja v
šoli. A.Čakš, Sobotna priloga, Delo,
13.1.2007
Pogovor z H.Požarnikom (Društvo šola po meri
človeka), M.Kovač Šebart in Z.Medvešem (FF
UL), tudi o vzgojnem načrtu oz. konceptu
posamezne šole.
Nismo božji dar. Pedagoška praksa. P.Godina, Šolski razgledi,
20.1.2006
Prihodnji učitelji angleščine potrebujejo več praktičnih izkušenj. O programu
pedagoškega usposabljanja na FF.
List iz dnevnika. Eva Kink. Šolski
razgledi, 6.1.2006
E.K. študentka 4.letnika razrednega pouka
predsednica študentski organizaciji PeF UL. zadnje čase precej
zamuja, vse se ji kopiči: nastopi v razredih, hospitacije,
seminarske naloge, učenje, delo za gradbeno podjetje, inštrukcije,
projekti, seje. Zjutraj z avtobusom pohiti na ŠOU, ob 9 uri
pride na PeF, kjer ta dan izide knjiga z literarnimi prispevki
študentov "Pedagoške buče".
Ocena pred znanjem ali voz pred konjem. Delo, 9.decembra.
Andrej Adam, PP 29, Sobotna priloga, Delo, 24.12.2006
sobota, 23. december 2006
Bralec se strinja z stališči B.Marentič Požarnik o učiteljih, vendar
meni, da je z eksternim preverjanjem tudi mogoče
spodbujati kritično mišljenje in samostojno reševanje problemov. Kot
primer navaja maturitetni predmet filozofijo.
|
Otvoritev, prorektorica prof. dr. Julijana Kristl
Pravne podlage za praktično usposabljanje in povzetki rezultatov ankete, Marjana Šoukal-Ribičič, Uprava UL Razvoj kompetenc med praktičnim usposabljanjem, prof. dr. Margareta Vrtačnik, predsednica Komisije za dodiplomski študij Konceptualna izhodišča za izvajanje praktičnega usposabljanja, asist. mag. Mojca Juriševič, Pedagoška fakulteta Pomen praktičnega usposabljanja za poklicne kvalifikacije, Elizabeta Skuber, sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Pogled na praktično usposabljanje v gospodarstvu, Alenka Kralj Pučko, Boris Dular, KRKA d.d., Novo mesto Predstavitev načina financiranja visokošolskih zavodov, Polonca Miklavc Valenčič, sekretarka, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Pogled in izkušnje študentov, Nina Gržinič, ŠS UL, Domen Plut, ŠS MF Predstavitev primerov dobre prakse: - prof. dr. Srečko Devjak, Fakulteta za upravo;- Jana Pucelj, Ekonomska fakulteta ;- Zoran Trošt, Biotehniška fakulteta;- prof. dr. Mirjana Gašperlin, Fakulteta za farmacijo ; Vzorci nekaterih dokumentov potrebnih za izvedbo praktičnega usposabljanja študentov (PU) Poročilo o posvetu za Senat UL |
Državni izpitni center vabi k sodelovanju strokovnjake, ki bi želeli
postati zunanji ocenjevalci pri nekaterih predmetih splošne mature.
Zunanji ocenjevalci so lahko: * visokošolski učitelji in
sodelavci z ustrezno strokovno izobrazbo in vsaj dvema letoma
pedagoških izkušenj; * srednješolski učitelji z ustrezno strokovno
izobrazbo, ki so poučevali ali poučujejo predmet vsaj dve leti in
imajo opravljen strokovni izpit; * upokojeni visokošolski učitelji
in sodelavci ter upokojeni srednješolski učitelji, ki izpolnjujejo
pogoje iz prve oziroma druge alinee. Več: <http://www.ric.si/sporocila/2006111712445042/>
Zahtevam ustrezen status in stopnjo izobrazbe!
Mojca Kovač Šebart, Šolski razgledi, 30.9.2006
Učitelj mora biti dober strokovnjak na svojem področju in imeti
"tudi znanje, ki mu omogoča, da se spoprime z vzgojno problematiko".
Na fakultetah, ki izobražujejo učitelje bi morali v bolonjski
prenovi vztrajati, da zgolj prvostopenjski programi ne zadoščajo. Na
FF menijo, da ne bi smeli znižati standardov za učitelje na
predmetni stopnji OŠ in v srednji šoli. Upajo, da bodo pri tem
vztrajali tudi tisti, ki usposabljajo za razredno stopnjo OŠ. Pri
petletnem študiju bi se morali zgledovati po Fincih. Pozdravlja
odločitev države, da financira prvo in drugo bolonjsko stopnjo in da
dosedanji univerzitetni študij ni izenačen s prvo bolonjsko stopnjo.
Nižja stopnja izobrazbe učiteljev bi zaradi plač ustrezala državnemu
proračunu, a ni pa treba ugibati, kaj bi to pomenila finančno in
statusno za učiteljski poklic.
Težave šolskih knjižnic.
M.Papež, Šolski razgledi, 30.9.2006
Reševanje učiteljskih mest (zaradi manj otrok) z zaposlovanjem v
knjižnici odvzema veljavo študijskemu programu bibliotekarstvo in
samemu poklicu.
.
O vpeljavi sprememb v šole.
Šolski razgledi, 30.9.2006
V Porotorožu je bila mednarodna konferenca, na kateri so govorili
tudi o spremembah v šolah, npr. v gimnazijah. O projektu Comenius
BASIC glej
www.basicproject.com
Zlati maturanti na gradu Brdo. (sta)
Dnevnik, 23.9.2007
M.Zver, šolski minister je sprejel maturante s srednjo poklicno
šolo, ki so dobili pohvalo za izjemen splošni uspeh. Ob tem je
predsednik državne izpitne komisije za poklicno maturo ocenil
projekt poklicne mature kot enega izmed najboljših projektov v
Sloveniji, saj ta matura nudi možnost zaposlitve in študija. "Visoko
šolstvo je v reformi, saj prihaja bolonjski proces, ki daje
poklicnim maturantom novo možnost, in sicer tudi pridobitev
magisterija in doktorata. Vendar pa poklicnim maturantom še ne
omogoča vpisa v univerzitetne študijske programe, je dejal Z.Medveš
in poudaril, da bi se morali pristojni nad tem zamisliti in dati tej
maturi tudi to novo vrednost.
Konzorcij biotehniških šol skrbi za razvoj kakovosti
sodelovanja s partnerji. S.Klemenčič, Novičke ACS,
julij-avgust 2006 www.acs.si/novicke/
Pet slovenskih srednjih šol je izpeljalo samovalvacijo po modelu projekta
Andragoškega centra Slovenije (ACS) "Ponudimo odraslim kakovostno
izobraževanje" (POKI). vsaka šola je oblikovala skupino za kakovost,
izvedli so anketo s podjetji in drugimi partnerji ter bivšimi dijaki in tudi
učitelji. Zanimalo jih je, kako ocenjujejo izobraževalne programe, ali so
pripravljeni sodelovati v njihovi izvedbi, kakšno je komuniciranje med
šolami in partnerji, "kako znanje, ki os ga pridobili na šoli
ocenjujejo bivši dijaki, ki nadaljujejo z izobraževanjem, ali je pridobljeno
znanje ustrezno in zadostno, ali dobijo svetovalne službe osnovne šole od
srednjih šol ustrezna gradiva o poklicih in izobraževanju. na podlagi
ugotovitev so šole pripravile akcijski načrt za razvoj kakovosti sodelovanja
s partnerji. Sodelujoče šole so bile s projektom zadovoljne. Na ACS
ugotavljajo, da je model POKI uporaben tudi za področje izobraževanja
mladine.
