Ministru v razmislek. www.solski-razgledi.com   Šolski razgledi, 20.12.2008
Na forumu časnika bralci pišejo (o) šolskem ministru I. Lukšiču.
Katja je pred letom dni branila I. Lukšiča, ki je svojim študentom predmeta Temelji politologije naročil, naj spremljajo morebitno predvolilno propagando ob verskih obredih: "Mislim, da je odličen profesor in da ni nič spornega v tem, kako je ravnal". Metali smo mu polena pod noge in zahtevali, da odstopi kot predavatelj in podpredsednik stranke. Po letu dni je postal minister in "nihče več ne omenja več neljubega dogodka". (O tem je več povzetkov na učitelji in drugo osebje   , novembra in decembra 2007, op. B.M.)    
Igor upa, da     bodo (u)pravni zapleti na univerzitetni ravni, ki "nažirajo avtonomijo univerze", dali vedeti, "da pouka ne moremo gledati skozi formalno-pravna očala". Pravniki so si vzeli pravico posegati v prostor, kamor ne bi smeli. 
Še nekaj predlogov ministru:
V svete srednjih šol vrniti predstavniki dijakov.
Povečati delež DBP za šolstvo. Razmisliti o smiselnosti financiranja na glavo (MoFAS) v srednjih šolah. "Ali pridobitniški kontekst izobraževanja res pripomore k boljši kakovosti izobraževanja, ali je ravno obratno? Ravnatelji polnijo oddelke, zaposlujejo "poceni" učitelje, učitelji nekritično večajo prehodnost med letniki, ker se bojijo za službo..."
Razmisliti o ciljih gimnazijskega izobraževanja. Ekstremizem z izbirnostjo lahko poruši sistem. Postaviti robne pogoje (število dijakov v razredu, primerljiv zaključek, pogoji vpisa na fakultete, rešitve z maturo), "še preden šahiramo s predmeti".
Ustanovitev neodvisnega organa, ki bi evalviral novitete. Tega Zavod RS za šolstvo ne more opraviti korektno, če je sam izvajalec.

Pravkar izšlo.  M.H., Šolski razgledi, 20.12.2008
Južnič, S. Razvoj fizike med Slovenci (ob tristoletnici prvega ljubljanskega profesorja fizike, ob Peterlinovi stoletnici). Fara pri Kostelu, samozal. 2008
Kolenc, J., Kramberger, A. Kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja: normativne in strokovne podlage. PI, Lj., 2008
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. MK. Lj., 2008
Razvoj kazalnikov profesionalnega razvoja zaposlenih. P.Peček et al., Šola za ravnatelje, Kranj, 2008
Slovensko meščanstvo: od vzpona nacije do nacionalizacije (1948-1948), Ur. J. Dežman, J. Hudales, B. Jezernik, Mohorjeva, Celovec, 2008

Velikih sprememb v izobraževanju ne bo.  jas, sta, Večer,   petek, 19. december 2008
Na seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje, ki je najvišje strokovno telo na področju vrtcev, OŠ in srednjega šolstva je minister I. Lukšič dejal, da je "šolski sistem že zdaj dober", razmišljajo le o minimalnih izboljšavah. Nadaljevali bodo s spremembami gimnazijskega programa. Svet je obravnaval tudi poročilo o splošni maturi 2008. na predlog "predsednika Krščansko-demokratske stranke Jožeta Duhovnika" je svet dal pobudo "svetu za visoko šolstvo, da predstavi probleme v znanju maturantov, ki pridejo na univerze". J. Duhovnik meni, da je potrebna resna analiza, "kako matura vpliva na gimnazijsko izobraževanje".

Vlagati v mlade za prihodnost naroda, države in Cerkve. B.Š., Družina,  četrtek, 18. december 2008
Pogovor z Ivanom Štuhecom (Teof UL) ob desetletnici ustanovitve Slomškove ustanove, ki ima namen "finančno podpirati družine dijakov katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, drugih dijakov ter podpirati dodiplomski in podiplomski študij".  Ustanova zbira denar od donatorjev in podeljuje štipendije.
Na vprašanje, kako je prišel v cerkveni vzgojno-izobraževalni "bazen" pravi, da se je 1988 vrnil iz Rima in postal študentski duhovnik v Mariboru in asistent na Teološki fakulteti (TeoF UL ima oddelek v Mariboru, op. B.M.). Katoliški izobraženci v študentskem duhovnem centru Sinaj so takrat dali pobudo za ustanovitev katoliške gimnazije.

Kritična vojna proti pluralnosti družbe. Milan Gregorič, Demokracija,  četrtek, 18. december 2008
Bralec piše o križarski vojni proti zasebnemu, predvsem katoliškemu šolstvu, Jambrekovi Novi univerzi in Evrosredozemski univerzi (EMUNI). temu se je pridružila tudi študentska organizacija ŠOUP. Del slovenske levice, ki je "do včeraj povsem obvladoval celotno šolstvo in predvsem univerzitetno sfero, zlasti pa njen družboslovni del (zgodovina, sociologija, novinarstvo ipd.)" se ne more  sprejeti, da ji ustanavljanje šol uhaja iz rok. Pri EMUNI gre še za zavist, da je "uresničitev tega projekta padla v roke dosedanje pomladne opcije". Levoliberalno enoumje je pripravljeno tolerirati zasebno šolstvo "le za kak ščepec", saj je dijakov v katoliških šolah pri nas le 1,9%. Na svetu je 1300 katoliških univerz z 4,7 milijona študentov.
Ta križarska vojna se "zaganja v same korenine pluralnosti in demokracije". Izkušnja uči, da se razvoj, blaginja in dobro počutje ljudi "napajajo samo iz sožitja /.../ dveh svetovnih nazorov, dveh etik, dveh eshatologij".

Kreditne točke in zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju - EK pozdravlja sklep Evropskega parlamenta
Commission welcomes European Parliament vote for new tools for mobility and quality in vocational education and training - 19. december 2008  
The European Commission welcomes vote at the European Parliament, which opens the way for the introduction of two new European instruments to facilitate mobility and improve quality in vocational education and training. The European Credit System for Vocational Education and Training (ECVET) will help learners gain recognition of what they have achieved in different countries or learning environments. The European Quality Assurance Reference Framework (EQARF) will promote better vocational education and training by providing authorities with common tools for the management of quality.
Več: <http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/08/2030&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en>

Pot do poklica zdravnika je dolga. DP, Celjan,  četrtek, 18. december 2008
V bolnišnici v Celju je bilo posvetovanje o do- in po - diplomskem izobraževanju na področju medicine na Finskem in v Sloveniji.
M. Halttunen z univ. Helsinki je povedala, da se psihološki testi za vpis na medicino niso obnesli, imajo pa sprejemne izpite in petletni študij, nato pa še tri leta dela pod nadzorom. P. Skok, MF UM je pravi, da traja  študij splošne medicine šest let, na podiplomskem študiju pa imajo program biomedicinske tehnologije.

Zimsko šola iz visokošolske didaktike:  KAKO SPODBUDITI ŠTUDENTE K  AKTIVNEMU ŠTUDIJU,  26.1. - 28.1. 2009 na FF UL 
Cilji in vsebine:   Razvijanje in uresničevanje  idej za spodbujanje študentov k čimbolj poglobljenemu in učinkovitemu študiju, seznanjanje ob praktičnih primerih z različnimi načini aktiviranja študentov na predavanjih, seminarjih, v skupinskem delu in s primernimi metodami preverjanja in   ocenjevanja.
Izvajalka:  - dr. Oliva Peeters* - Univerza v Nijmegenu, Nizozemska v sodelovanju z:  - ddr. Barico Marentič Požarnik  in  - dr. Cirilo Peklaj - FF UL.
Seminar bo potekal v angleščini, delo po skupinah pa tudi v slovenščini.
Rok prijave: 23. december 2008
Da bi bilo omogočeno vsem aktivno sodelovanje, je število mest omejeno na 25 udeležencev. V primeru prevelikega števila  kandidatov  bomo upoštevali vrstni red prijav.
Kotizacija: 250 € + ddv
Informacije:  lea.avgustin@ff.uni-lj.si
* Dr. Oliva Peeters, profesorica psihologije, ima 25-letne izkušnje v organiziranju in izvajanju seminarjev za visokošolske učitelje različnih disciplin. Seminarji in druge  dejavnosti  profesorice (svetovanje, coaching, supervizija) so namenjene strokovni podpori univerzitetnim učiteljem in sodelavcem pri posodabljanju študija ter uveljavljanju novih metod in pristopov. Zaposlena je na IOWO  - Centru za raziskovanje in razvoj visokošolskega poučevanja Univerze v Nijmegnu na Nizozemskem.  Sodeluje pri zasnovi in izvedbi novega programa didaktičnega izpopolnjevanja za učitelje nizozemskih univerz. Pri nas je  uspešno izvedla  že dve poletni šoli na temo študijskih strategij in problemsko zasnovanega študija.

Kaj sporoča pavov rep. Zoologija in ekonomija. Sašo Dolenc, Objektiv, Dnevnik, 13.12.2008
Že Adam Smith je ugotavljal, da ljudje radi razkazujejo svoje bogastvo, J. Stuart Mill pa je predlagal obdavčitev statusnih simbolov. Thorsten Veblen je v knjigi "The Theory of Leisure class" zapisal, da je veliko prostega časa pokazatelj tega, da je nekdo bogat. Kot primera je navedel šport in prekomerno izobraževanje, a ne za konkretna opravila. Izobraževanje je znak pripadnosti družbenemu razredu, ki mu  ni treba delati. S. Dolenc meni, da se je moderna znanost začela razvijati v bogataških krogih, iz užitka, saj "nekdo, ki je raziskoval zgolj zato, da bi preživel, ni bil dovolj verodostojen. /.../ Učenjaki, ki so bili zaposleni na univerzah, so prejemali denar za poučevanje in ne za raziskovalno delo". šele v 19.stoletju je znanstvenik postal poklic.
Michael Spence je 2001 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo za delo o izobrazbi kot znaku. 1974 je objavil matematični model trga dela. Stopnja izobrazbe je signal delodajalcem o lastnostih posameznika, pravi, dosežena diploma ali doktorat, za kar se je posameznik močno potrudil, predstavlja verodostojen signal o potencialni produktivnosti posameznika. V tem modelu izobrazba nima nobenega (drugega) praktičnega pomena in sama po sebi nima nobenega praktičnega pomena. Je le signal delodajalcu, podobno kot visoko poskakovanje gazele ali razširjen pavov rep.

Lepo je biti študent, Hubert Požarnik, Demokracija,  četrtek, 11. december 2008
Število študentov pri nas se je v desetih letih podvojilo, študira že vsak drugi star med 18 in 23 let. Na (petih) univerzah in visokih šolah imamo 90.000 študentov, na (50) višjih šolah še 17.000. Nastajajo pa še nove, v naivni veri o zvezi med številom izobraženih in blaginjo. Za tako naraščanje sta dva razloga:
(1) osip, saj 40% vpisanih ne pride v drugi letnik - zaradi predznanja, nesposobnosti, neresnosti ali vpisa le zaradi statusa.
(2) študentom se ne mudi  diplomirati, študirajo v povprečju dve leti dlje, kot predvidevajo programi. Vzroki za dolg študij: prenatrpani programi, neustrezen študijski režim, državne politike, ki tako prikriva brezposelnost mladih, finančni interesi fakultet in profesorjev in ker je bolj "lagodno študirati na račun države in staršev kot delati". Množice študentov so veseli študentski servisi in podjetja, ki kujejo z njimi dobičke ter študentske organizacije z svojimi zaposlenimi in funkcionarji.
Zato ni zagnanosti za bolonjsko reformo, ki naj bi naredila študij evropsko primerljiv, povečala meduniverzitetne izmenjave, zagotovila večjo kakovost in krajši študij.
"Bog nas obvaruj, slišimo: študenti bodo morali sproti in intenzivneje študirati, odpadlo bo absolventsko leto, profesorji bodo prisiljeni izboljšati študijski proces".
Izvedenci EUA bodo še nekaj časa ugotavljali neracionalnost študijskih programov naših visokošolskih zavodov. Kdor jih pozna, "ve, da je lažje premakniti pokopališče kot karkoli v njih."

V soboto. Večer,  petek, 12. december 2008
Izbrana citata na temo univerz in izrednega študija:
Hubert Požarnik, psiholog: "Kot vse kaže, bodo izvedenci Zveze evropskih univerz še nekaj časa ugotavljali neracionalnost naših študijskih programov. kdor pozna slovenske visokošolske zavode ve, da je lažje premakniti pokopališče, kot pa karkoli v njih." 
Ana Kranjc, predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje: " Zgodovinske in komparativne študije potrjujejo, da politično desne vlade omejujejo izredni študij in izobraževanje odraslih, medtem ko ga politično leve vlade sprostijo in pospešijo."

Didaktično gradivo za trajnostni razvoj. K.Š., Delo,  ponedeljek, 15. december 2008
Šole in vrtci so prejeli gradivo o trajnostnem razvoju. V zadnjem času je popularna knjiga L. Kajfež Bogataj: kaj prinašajo podnebne spremembe.

Evalvacija podatkovnih virov Evrostata  -  publikacija - 10. december 2008
Publikacija "Evaluation of Eurostat education, training and skills data sources.- Luxembourg: Publications Office, 2008. (123 str. - (Cedefop Panorama). ISBN 978-92-896-0504-5. ISSN 1562-6180 je v PDF formatu na naslovu <http://www.trainingvillage.gr/etv/Upload/Information_resources/Bookshop/510/5185_en.pdf>

Konkurenčnost in učni izidi v visokem izobraževanju
Competence Orientation and Learning Outcomes in Higher Education - 10. december 2008
Publikacija "Eva Cendon et al.: Implementing Competence Orientation and Learning Outcomes in Higher Education - Processes and Practices in Five Countries". Krems, julij 2008 je na strani <http://www.he-leo-project.eu/he_leo-handbook/processes_and_practices>

TIMSS 2007: naši učenci napredovali v znanju matematike in naravoslovja. R.I. Dnevnik, 10.12.2008
V mednarodni primerjalni raziskavi TIMSS, pri katerem je sodeloval PI Ljubljana, so se naši učenci OŠ med 49 državami uvrstili pri matematiki med povprečne, pri naravoslovju (8. mesto) med nadpovprečne.  V Sloveniji je najmanjši delež otrok, ki jih matematika veseli. Velike razlike so med slovenskimi šolami.
Minister I. Lukšič, ki se je udeležil predstavitve rezultatov pravi, da je slovenska šola dobra šola in da je pomembna splošna izobrazba. "Le široko razgledani ljudje se lahko upirajo pritiskom gospodarstva, ki zahteva specifična znanja, le takšni ljudje nas bodo izkopali iz krize".
Mednarodne rezultate raziskave TIMSS 2007   dobite na straneh Pedagoškega inštituta na naslovu <http://www.pei.si/ce_timss07_mm.htm>
Mednarodna primerjava znanja matematike in naravoslovje osnovnošolcev -  TIMSS 2007 - 8. december 2008
Prvi mednarodni rezultati raziskave TIMSS 2007 bodo objavljeni 9. decembra 2008 ob 16. uri  na Pedagoškem inštitutu, Gerbičeva 62, Ljubljana na tiskovni konferenca za medije in strokovno javnost.  Prikazali bodo  primerjave znanja  med četrtošolci in osmošolci po svetu in pri nas ter dejavnike, ki na znanje vplivajo. in tudi nacionalni poročili "Matematični dosežki Slovenije v raziskavi TIMSS 2007" in "Naravoslovni dosežki Slovenije v raziskavi TIMSS 2007".
V času objave bo potekal tudi internetni prenos mednarodne konference za medije, ki jo v Bostonu pripravlja koordinacijski center raziskave TIMSS in organizacija IEA. Spremljate jo lahko s strani  <http://timss.bc.edu/>, kjer so dostopni kratki povzetki, nacionalni poročili in mednarodna poročila .

Če resno jemlješ mnenja študentov si zmagovalec. J.S., J.J., Večer,   sobota, 6. december 2008
Pogovor o zadovoljstvu študentov s študijem in pedagoškim delom na UL, UP in UM.
Katja, FDV UL pravi, da "bolonja" ni prinesla toliko sprememb, kot se zdi navzven; preimenovali so se predmeti, v predavalnicah je še vedno nad sto študentov, dela se podobno kot prej, dodana je le obvezna prisotnost in pisne naloge, zato so študenti bolj obremenjeni. Ankete o profesorjih so neustrezne, tudi najslabši dobijo odlične ocene.
Maja, PF UL meni, da so "dvojčki" in "trojčki" (več izpitov hkrati) nesmiselni.
Teja, FF UL meni, da je po koncu predavanj je preveč izpitov hkrati, a najbolj jo moti pomanjkanje prostora v predavalnicah.
Miha, izredni študent FŠ UL pravi, da je nedopustno, da se predavanja in vaje za redni in izredni študij izvajajo hkrati, dopoldan, kar onemogoča študij tistim, ki delajo. npr. kot profesionalni športniki, ob veliki šolnini.
Na članicah vseh univerz se izvajajo študentske ankete o zadovoljstvu s študijem, ni pa podrobnejših razsikav o tem na ravni države, kot npr. v Nemčiji in V. Britaniji.
Alenka Andrejašič, Služba za spremljanje in razvoj izobraževalne dejavnosti UP pravi, da so po novem pravilniku o anketah ocene profesorjev javno objavljene. V vprašalniku je 6 tematskih sklopov: pedagoško delo, strokovna praksa, študijska literatura, organiziranost fakultete. Študenti so najbolj zadovoljni s pedagoškim delom, izredni bolj kot redni, manj pa z literaturo in organiziranostjo, najmanj pa z referati za študente.
Center  za socialno psihologijo FDV UL v svojem  poročilu o zadovoljstvu študentov štirih univerz (s kakovostjo in razumljivostjo predavanj, sodelovanju in odnosu profesorjev s študenti, vajami in seminarji, o pridobljenem znanju, študentskem referatu in izpitnimi roki; tabela z rezultati, vir ŠOS, vzorec in leto nista navedena, op. B.M.) ugotavlja,  da je glede tega pri nas prva UL, nato UM, UP in UNG. Najbolj so zadovoljni slovenski študenti s predavanji in pripravljenostjo profesorjev ter njihovem odnosu do študentov, manj z vajami in seminarji in pridobljenim znanjem, študentskim referatom in najmanj z izpitnimi roki.
Igor Tičar, dekan FERI UM pravi, da je na tehničnih fakultetah manj študentov na učitelja in več sodelovanja, izpitnih rokov pa  je pri nas več kot v tujini. S študenti je zadoviljen, a vsi niso enako sposobni.
Željko Knez, dekan FKKT UM pravi, da na tehniške fakultete prihajajo vedno boljši maturanti. Tako kot I. Tičar meni, da se vsi študenti pri izpolnjevanju anket ne vedejo odgovorno. primer: Anketa je pokazala nezadovoljstvo z literaturo, a je bila hkrati izposoja v knjižnici majhna. Učitelj mora imeti vrhunsko znanje in tudi pedagoška znanja. Najbolj je vesel, ko se v predavalnici razvije diskusija. Problem je premalo denarja, saj s 2500-3500 evrov letno na študenta na tehniških fakultetah težko shajajo. V ZDA pride na študenta tudi 24.000 evrov, v Nemčiji 9.000.

Slovenski študenti za družbeno odgovorne teme niso zagreti.  M.G., Finance,  ponedeljek, 8. december 2008
V tujini med študenti raste zanimanje za družbeno odgovornost, fakultete pa se povpraševanju prilagajajo s ponudbo programov. Družbena odgovornost je precej visoko tudi na lestvici vrednost naših poslovnih šol, a bo treba to študentom še približati. Prva slovenska katedra za trajnostni razvoj je na IEDC Bled.

Lukšič: Šolstvo bo odgovorno za preživetje civilizacijske ravni države. STA, splet,  petek, 5. december 2008
I. Lukšič, minister za šolstvo je obiskal Pedagoški inštitut (PI) Ljubljana, mu izrazil podporo in opozoril na vlogo šolstva v prihajajoči krizi.
Igor Lukšič: "Gimnazije so mnogo več kot le prenašalke znanja". R.I., Dnevnik, 6.12.2008
Na posvetovanju z ravnatelji je šolski minister I. Lukšič soglašal, da je treba pohiteti s prenovo gimnazij in mature, "kajti sedanja matura do te mere določa šolsko delo, da je ogroženo poslanstvo gimnazij". Obljubil je evropska sredstva za boljši pouk in ni izključil ukinitve toplih obrokov v srednjih šolah.

Besedo imata...  dr. Igor Lukšič, Gregor Golobič. Šolski razgledi, 6.12.2008
Pretvorimo težave v priložnosti: I. Lukšič,  minister za šolstvo in šport:
V šolstvu delamo za javno dobro, "znanje omika, temeljne življenjske orientacije" nastajajo "v sklopu šolskega polja". Šolamo se danes vsi, zato je potrebna medgeneracijska solidarnost pri delitvi dobrin. "Avtonomija na vseh ravneh in utrjevanje strok vseh vrst". Odgovorni, od ravnatelja do ministra naj predvsem vzpostavljajo "delovno in odprto klimo". "Pred nami so težki preizkusi. Vabim vse dobre ljudi, da sodelujejo pri pretvorbi težav v priložnosti".
Želim preseči zapisane sterotipe. G. Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo:
Za "tako odgovorno javno funkcijo" se je odločil zaradi razmisleka o paradoksu - na eni strani več let govorimo "o družbi znanja, o lizbonski strategiji, o barcelonskih ciljih, o učeči se družbi, na znanju temelječi ekonomiji " ipd. - na drugi strani pa "v vseh koalicijah doslej" ta resor ni dobil prave teže. To je zahteven resor, tu so najbolj kvalificirani, izobraženi in tudi kritični ljudje, sogovorniki, ki težijo k odličnosti, hkrati pa tu težko računamo na "merljive učinke v kratkem času" štiriletnega mandata. Zato resor ni zanimiv za politike in ga prepuščajo ekspertom.  Resorju želi dati drugačen poudarek. Ne bo nastopal kot "posestnik izgotovljenih rešitev". Skrbel bo za primerno obravnavo "idej, predlogov, izkušenj in argumentov", za "organizirano, zadostno finančno podprto visoko šolstvo, znanost, tehnologijo in informacijsko družbo", za priznavanje "primernega položaja" in "odločilne vloge vseh, ki so od vrtcev, šol, pa do univerz zajeti v sodobni veletok prenašanja in ustvarjanja znanja".

Slovencem manjkajo komunikacijske, retorične in pogajalske veščine. N.B., Finance,  petek, 28. november 2008
Pogovor z nekaj profesorji o študijskih programih (menedžmenta) pri nas in drugje, v luči sedanje krize.
Marjan Svetličič, FDV UL meni da tem programom manjka interdisciplinarnost. Raziskava ob predsedovanju EU je pokazala, da so nam manjkala "mehka" znanja - kako komunicirati stališča, kako prepričati, se pogajat. "V krizi zaupanja so nujna psihološka in komunikacijska znanja". Krhati je treba evropocentričnost. Menedžer mora biti strokovnjak za svoje področje in še "pravnik, tržnik, finančnik, sociolog, psiholog, diplomant". V izobraževanje je treba vključiti veliko študij primerov, simulacij, stažiranje doma in v tujini, to naj bi sofinancirala država.
Marko Jaklič, EF UL meni, da je program poslovne študijske smeri primerljiv s tujimi, izboljšuje se tudi mednarodna študentska zasedba.  Slabo pa so pri nas razviti programi MBA. Fakultete bi se na krizo morale odzvati s še višjo kakovostjo in razvijanjem MBA.
Janez Prašnikar EF UL je presenečen, ko dobiva pohvale svojim študentom ob ekskurzijah na londonskih prestižnih šolah.  "Glede kakovosti naših šol se mi poraja vprašanje v zvezi z islandskim primerom: 25 japijev, vsi z diplomami s Harvarda, so državo pahnili v katastrofalno zadolženost. Torej tudi veličina in ugled neke svetovno znane šole nista vedno zagotovilo za kakovost." (Op.: Glej prispevke o rangiranju na www.uni-kakovost.net npr, ... iz tujine / international news, kjer je na večini lestvic univerz na prvem mestu Harvard! B.M.)  Dober poslovni program je prilagodljiv, imeti mora dovolj tujih študentov. V programih bo treba  bolj upoštevati "človeške dejavnike, torej komuniciranje in upravljanje ljudi, na kar so vsi že skoraj pozabili".

"Spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja" -  mednarodna znanstvena konferenca - 1. december 2008 
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije organizira mednarodno znanstveno konferenco "Spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja", ki bo 3. in 4. aprila 2009 v Žalcu.    Več: <http://www.acs.si/index.cgi?m=3&id=156>

Menedžment v nevladnih organizacijah - izobraževalno srečanje - 3. december 2008
CNVOS, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in Univerza za tretje življenjsko obdobje ob podpori Ministrstva za javno upravo prirejata
8. decembra 2008 s pričetkom ob 10.  uri v Hotelu Union v Ljubljani, v dvorani IRIS izobraževalno srečanje "Menedžment v nevladnih organizacijah"; kako nevladne organizacije sebi zagotovijo trajanje in obvladujejo spremembe. Podlaga za srečanje je pravkar izdano delo doc. dr. Dušane Findeisen in Alenke Hebar z istim naslovom. Sodelujejo še Jože Gornik, direktor CNVOS in prof. dr. Ana Krajnc, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje.

Seminar šolskega polja o repolitizaciji izboraževanja - 3. december 2008
"Seminar šolskega polja"  v torek 9. decembra 2008 na Pedagoški fakulteti UL  bo gostil kolega iz Irske, Dr. Jonesa Irwina z Univerze v Dublinu. Naslov njegovega uvodnega predavanja (potekalo bo v angleščini) bo "Re-Politicising Education - Interpreting Jean Francois Lyotard's The Postmodern Condition in a Contemporary Pedagogical Context".  Več: <http://ceps.pef.uni-lj.si/dejavnosti/sp.htm>

Evropi manjka znanj.  Kakšno izobraževanje in usposabljanje v EU? - 13. november 2008
Publikacijo "Bert Mine et al.: Skill gaps in the EU: role for education and training policies" (The Hague: CPB, 2008. - 60 p. - (CPB document ; 162). ISBN 978-90-5833-361-2 dobite v PDF formatu na strani <http://www.cpb.nl/nl/pub/cpbreeksen/document/162/doc162.pdf>

Spremembe študijskih programov v Evropi - obseg in vpliv - 13. november 2008
Publikacijo "Huisman, J., J. Witte, and J.M. File (eds.) (2006) The extent and impact of higher education curricular reform across Europe. Final report to the Directorate-General for Education and Culture of the European Commission, CHEPS, Enschede" dobite v PDF formatu na strani <http://www.utwente.nl/cheps/publications/ecpublicaties/publicatieeccurriculum.doc/>

Listina evropskih univerz o vseživljenskem učenju -  6. november 2008
European University Charter for Lifelong Learning
Evropska zveza univerz (The European University Association - EUA) je sprejela "European University Charter for Lifelong Learning" na jesenski konferenci v Rotterdamu.
Glej <http://www.eua.be/fileadmin/user_upload/files/Publications/EUA_Charter_Eng_LY.pdf>

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri vseživljenskem učenju - poročilo Evropske komisije
The use of ICT to support innovation and lifelong learning for all - A report on progress - 28. november 2008
The European Commission has adopted a staff working document entitled "The use of ICT to support innovation and lifelong learning for all - A report on progress", that describes how e-learning has developed in Europe since the year 2000 and assesses the impact of ICT on schools and higher education.
Publikacija v PDF:  <http://www.europarl.europa.eu/registre/docs_autres_institutions/commission_europeenne/sec/2008/2629/COM_SEC(2008)2629_EN.pdf>

Mednarodna primerjava izobraževalnih sistemov: Evropski model? - 18. november 2008
Kratko poročilo z mednarodne konference z naslovom "Mednarodna primerjava izobraževalnih sistemov: Evropski model?" je v Word DOC formatu na naslovu <http://www.upr.si/sl/Novosti/Paris-%20international%20comparison%20HE%20-2008.doc>

Je šolstvo v krizi? Avtonomija šol in učiteljev. M.Z.  Šolski razgledi, 22.11.2008
Mojca Peček Čuk (PeF UL) je ob predstavitvi študije Eurydicea  o avtonomiji učiteljev v Evropi dejala, da se je marsikje povečala avtonomija šol, vendar  se je s prenosom pristojnosti na šole (oz. ravnatelje) "povečal nadzor nad učiteljevim delom. Pojavljajo se nove oblike nadzora - evalvacije, samoevalvacije.. Te sicer niso vedno povezane z nadzorom. "Pomembno je, kako jih uporabljamo".

Oba - Locke in Kant sta imela prav. Biološko delovanje spomina - kompleksen spomin. Vlado Klemenčič, Delo, 20.11.2008
J. Locke je menil, da je človek ob rojstvu nepopisan list papirja, ki se polni z izkušnjami.
I. Kant pa je trdil, da se rodi z nekim vnaprejšnjim znanjem, modeli, k določajo, kako sprejme in interpretira izkušnjo.
Čutila zbirajo podatke, jih analizirajo in v skladu s prirojenimi pravili povežejo. Možgani "razpoložljive in manjkajoče podatke skušajo povezati v celoto, poiskati smiseln odgovor iz dvoumnih in osiromašenih podatkov."
Biološke raziskave so potrdile ugotovitve gestalt psihologije, da so naše zaznave celostne. Upoštevati je treba načela učenja, "da znamo nato naučene rešitve uporabno prenesti na nove situacije. S tem so izpodkopali načela učenja, ki so dajala prednost memoriranju vsebin" (J. Musek).
Pozornost, spomin in učenje zahtevajo pozornost do drugih in tudi do sebe, o svoji navzočnosti v dogajanju.

To, da skušamo starši otroku preveč tlakovati poti, mu bolj škodi,  kot koristi. M.L., Dnevnik, 17.11.2008
Peter Praper, psihoterapevt (profesor UM, op. B.M.) je na konferenci o zasvojenosti dejal, da k temu prispevajo tudi selekcijski mehanizmi v šolah. Vse temelji na ocenah, motiv postane "odlična ocena in ne znanje. To opažam tudi med svojimi študenti na fakulteti: v 4. letniku jih večina dela z odličnimi ocenami, a jih tudi večina na žalost ne ve, kaj bi počela v stroki. Živimo v kulturi, ki promovira odvisnost."

Učitelje razbremeniti administracije. K.Š.  Delo, 15.11.2008
O kandidatu za šolskega ministra Igorju Lukšiču meni B. Štrukelj, da "ima vse kvalifikacije, da lahko vodi ta zahtevni resor", in da bo sodeloval z vsemi akterji. Morali bo spremeniti določilo zakona o sestavi svetov šol in odpraviti anomalije pri plačah.
Dušan Merc OŠ Prule meni, da bi moral razbremeniti učitelje "upravnih in administrativnih postopkov".

Lukšič: "Kul šola" je prijazna in zahtevna. R.I.,  Dnevnik, 19.11.2008
I. Lukšič se je na zaslišanju na odboru za šolstvo DZ  zavzel za dobro in pravično javno šolstvo. Menil je, da je verouk pri nas dobro urejen; trije od štirih njegovih otrok so obiskovali verouk. Razvijali naj bi tudi zavest o pomenu nacionalne države. Predmete naj bi združevali, kajti slabo je, da "fakultete svojo moč udejanjajo prek šolskih kurikulumov". Proučil bo vprašanje učbenikov. Prepričan je, da bi morali otroci več samostojno pisati. V šolske svete bo spet pripeljal dijake, učitelje razbremenil papirologije in omogočil ravnateljem trajen mandat. Ni zanikal, da bo treba za načrtovane spremembe več denarja.

Ne prav bistri, ne ambiciozni. M.Z.,  Šolski razgledi, 8.11.2008
Ob obravnavi poročila o poklicni maturi 2007 na seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje je Božidar Opara dejal, da je srednje strokovno izobraževanje zapostavljeno. Čeprav je to izobraževanje prenovljeno, gre polovica učencev na gimnazije. 90% dijakov s srednjo strokovno izobrazbo nadaljuje izobraževanje, precej nad evropskim povprečjem. "Na fakultete se vpiše od 70 do 80 odstotkov populacije. Tako imamo podpovprečne študente, ki niso ne prav bistri ne ambiciozni. nekaj je treba storiti. A če se bo to nadaljevalo, se bodo morale fakultete prilagoditi razmeram".
(Op., B.M.: Podatek o deležu populacije/generacije, ki se vpiše na študij je napačen. Po statističnih podatkih je bilo v terciarno izobraževanje (višje, visoke šole, univerze) v letu 2006 vključeno 48,2 % (v letu 2000 pa 37,7%) prebivalstva Slovenije, starega od 19 - 23 let. Vir: Slovenski šolski sistem v številkah. Slovene Educational System in Numbers. Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007.
Ta napaka, pogosta tudi pri drugih avtorjih, izvira iz podatkov v resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva (2007), ki jih je po drugačnem načinu izračunalo MVZT. "Že leta 2000 se je v višje šole in na univerze vpisalo 56,4 % generacije, rojene leta 1980, ki je štela 30.457 oseb. Vsa nadaljnja leta je delež vpisa generacij samo naraščal, tako da smo že v letu 2003 presegli 60-odstotni vpis generacije, rojene leta 1985, ki je štela 26.545 oseb (tabela 3.1)",
glej:  http://www.uni-kakovost.net/20070118RNPVS.pdf  )

Kaj pravzaprav želimo. O kritičnost nasploh. Julija Somrak, Šolski razgledi, 8.11.2008
J. Somrak, študentka sociologije kulture in umetnostne zgodovine FF UL meni, da morajo učitelji spodbujali učence pri kritičnem mišljenju. Zato morajo biti kritični že med študijem. Lastna angažiranost je "zelo pomembna pri ustvarjanju stališč in vrednot".
Vendar večina študentov ni kritična, je apatična. To očitajo (upravičeno) sedanji generaciji tisti iz generacije 68' in njim podobni.
Kot primer navaja ustanavljanje Avtonomne tribune na FF pred letom in pol. Odziv študentov pedagoških smeri je bil slab. Večina sploh ni imela mnenja, "odnosa do korenitih visokošolskih sprememb!" Neka "študentka sociologije (!)" je dejala, "da to ni naš problem, ker bomo do uveljavitve sprememb že diplomirali". Skozi študij je posumila, da je  namen študija čedalje bolj "neposredna produktivnost", "kaj boš po študiju ustvaril, odprl kakšno firmo" in posledično racionalizacija študijskih programov. /.../ Nekdaj bolj pomembna kritična teorija in humanistična načela postajajo nepomembna redkost."
Kako lahko pričakujemo od mlajših rodov, da bodo reševali svet, če ne vedo kaj je ideologija, če "nimajo teorije kot orodja mišljenja. /.../ Že zgodaj jih začnemo učiti, naj bodo pridni, naj bodo produktivni. /.../ NI časa za kritično mišljenje".

Kaj so naučili kraljico? O pogorelih idealih in njenem veličanstvu. Jasna Kontler Salamon,  Šolski razgledi, 8.11.2008
V množici, ki je na Tromostovju čakala Elizabeto II je mladenič, morda gimnazijec, dejal, da zavida kraljici, ker so jo (zasebni) učitelji učili le izbrano snov, vsakega po malem, kar kraljica potrebuje, zato nima prenatrpanega spomina. "Mi pa se učimo vsega toliko, da nam na koncu ostane le želja, da bi vse čim prej pozabili", je bil pameten njegov prijatelj.
Dušan Mramor, dekan EF UL je nedavno podvomil v to, da bolonjski študentje od začetka izbirajo študijske vsebine.
Kolumnistka  se s tem ne strinja, saj  "do svojega študijskega cilja mogoče najlažje pride tisti, ki lahko v glavnem sam izbira študijske vsebine, fakulteta pa mu mora pri tem zagotoviti visoko kakovost izbranega." Večja izbirnost ima svojo ceno...  Zdi se, da je denar v visokem šolstvu najpogostejša ovira za uveljavljanje sprememb, meni, a denar je tudi razlog za sporne odločitve. Tako je ena od fakultet "ne neuradne Nove univerze" vabila k vpisu na redni študij (s koncesijo) tudi zaposlene. "Toda ali verjamete, da ti zaposleni študirajo kot običajni redni študenti?"
Za 1. november bi najraje prižgala še svečko v "spomin na nekdanje akademske ideale. kajti ti so ogroženi še veliko bolj od domnevno oskrunjenih prostorov" mariborske kmetijske fakultete, v katere je brez vabila vstopil kriminalist. Iskal je profesorja, ki je zaradi akreditacije Nove univerze odstopil kot predsednik senata za akreditacijo.

Funkcionalna pismenost ni dovolj. Slovenščina kot učni jezik. K.Š., Delo, ponedeljek, 3. november 2008
Jerca Vogel, FF UL meni, da je treba razviti tudi kritično pismenost, občutek za kontekst, zmožnost pogleda na probleme z različnih perspektiv, vživljanje v različne vloge. Odgovornost za jezikovno izražanje nosijo vsi predmeti v šoli, tudi učitelji strokovnih predmetov.

Milijon šesto tisoč evrov za drugačen pouk naravoslovja. J.S., Večer,  četrtek, 30. oktober 2008
O projektu PeF UM za popularizacijo naravoslovnih ved in boljši pouk biologije, kemije in fizike. Sredstva bo dalo MŠŠ, delno tudi iz virov EU.

Zagotavljanje kakovosti v izobraževanju učiteljev v Evropi. Eurydice, EC, Ljubljana, april 2008
Prevod publikacije, ki jo je pripravilo Eurydice, informacijsko omrežje o izobraževanju v Evropi, objavljena tudi na www.mszs.si/eurydice .
Opisuje zunanjo in notranjo evalvacijo začetnega izobraževanja učiteljev njihovega strokovnega spopolnjevanja v državah EU, Norveški, Islandiji in Turčiji, z mnogimi informacijami o ureditvi v teh državah. Dodane so definicije pojmov in druge informacije. 
Glavne ugotovitve o stanju v Evropi in Sloveniji:
1. Skoraj povsod mora zunanja evalvacija temeljiti na rezultatih notranje evalvacije; ta se opravi lahko v istih obdobjih kot zunanja ali pa pogosteje . Objava ugotovitev evalvacije je splošno razširjena, rezultati so dostopni vodstvu institucij, zaposlenim in študentom. Kazalniki še niso splošno uveljavljeni.
2. Za notranjo evalvacijo je odgovorno predvsem vodstvo institucije ali za to ustanovljena komisija. Skoraj povsod sodelujejo strokovni delavci in študenti. Ureja jo zakonodaja in merila, ki se sicer uporabljajo za zunanjo evalvacijo.
V Sloveniji univerze svojim članicam močno priporočajo notranjo evalvacijo. Pravila o financiranju visokošolskih zavodov (2003) so določala, da visokošolski zavodi, ki ne izdelajo poročila, niso upravičeni do financiranja. Zanjo so po Zakonu o visokem šolstvu (2004) odgovorni rektorji in dekani;interni akti določajo, da jo vodi komisija, ki jo imenuje rektor/dekan. V teh komisijah so predstavniki učiteljev, strokovnih delavcev in študentov.
3. V večini držav zunanjo evalvacijo opravi agencija, komisija ali drug neodvisen organ. Ureja jo zakonodaja in merila za evalvacijo. Ocenjujejo se predvsem vsebine študijskih programov, metode poučevanja in preverjanja in tudi pripravništvo. V več kot polovici držav se upoštevajo tudi mnenja študentov. Evalvacija navadno temelji na obisku šole, pogovorih z vodstvom, zaposlenimi in tudi s študenti. Opravlja se v različnih obdobjih -  vsako leto ali do 12 let. Ugotovitve se v večini držav uporabljajo za odločanje o akreditaciji in reakreditaciji institucij oz.  programov, lahko pa tudi pri odločanju o upravičenosti do javnega financiranja. Če so rezultati slabi  mora institucija pripraviti načrt za izboljšave. Negativni rezultati so lahko razlog za prenehanje programa ali institucije. Delovni sestanki "sveta za visoko šolstvo, ki je pristojen za zunanjo evalvacijo" so javni. Informacije objavijo sredstva javnega obveščanja. (Op: Mišljen je Svet RS za visoko šolstvo, SVŠ, ki senat za akreditacijo, senat za evalvacijo in senat za habilitacijo. Iz povzetkov nekaterih člankov na www.uni-kakovost.net je razvidno, da so bile v zadnjih letih večkrat seje SVŠ zaprte za javnost, o delu senata za akreditacijo pa je bilo več javnih razprav.)
V Sloveniji zunanja evalvacija temelji na dokumentaciji, ki jo dostavijo visokošolski zavodi, ki zaprosijo za evalvacijo. (Op.: Po letu 2007 se izvajajo tudi zunanje evalvacije, pri katerih se poleg dokumentacije  upoštevajo tudi ugotovitve 1-2 dnevnega obiska posebne komisije Senata za evalvacijo SVŠ na zavodu. B.M.)
Zakon o visokem šolstvu (2004) je uvedel načelo obvezne ponovne akreditacije na 7 let, ki je začelo veljati 2005. Uporabljalo se bo, ko bodo zavodi za izobraževanje učiteljev študijske programe oblikovali "po bolonjsko".  Uporabljajo se tudi študentske ankete o študiju in učiteljevi/asistentovi sposobnosti za izvajanje predmeta. Oddelek ali fakulteta rezultate uporabljajo za spremljanje, analizirajo pa tudi "zadeve, kot so pomen spola in ustreznost metodologije poučevanja". (Op.: rezultati teh anket se uporabljajo tudi pri odločitvah o habilitaciji in napredovanju v nazive. B.M.) 
( Povzel: B.M. Ureditev evalvacije za zavode/programe, ki usposabljajo učitelje, je podobna kot  na drugih področjih v visokem šolstvu.)

O avtonomiji učiteljev na srečanju v Seminarju šolskega polja - 5. november 2008
Seminar šolskega polja stopa že v svoje deveto leto. Prvo letošnje srečanje je bilo 12. novembra 2008 ob 19.00 uri v sobi 026 na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Za temo so tokrat izbrali šolsko avtonomijo.  Izšli sta namreč dve novi Eurydice publikacije v slovenskem prevodu: "Šolska avtonomija v Evropi. Politika in ukrepi" ter "Ravni avtonomije in odgovornosti učiteljev v Evropi". V uvodu ju je predstavila bo  Tatjano Plevnik iz Eurydice enote MŠŠ,  Mojca Peček Čuk s Pedagoške fakultete UL pa je podrobneje spregovorila o študiji o ravneh avtonomije in odgovornosti učiteljev.
Na spletni strani <http://ceps.pef.uni-lj.si/dejavnosti/sp.htm> najdete obe publikaciji v PDF.  Vir:  ceps@pef.uni-lj.si.

O avtonomiji učiteljev na srečanju v Seminarju šolskega polja - 5. november 2008
Seminar šolskega polja stopa že v svoje deveto leto. Prvo letošnje srečanje bo v sredo, 12. novembra 2008 s pričetkom ob 19.00 uri v sobi 026 na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Za temo so tokrat izbrali šolsko avtonomijo.  Izšli sta namreč dve novi Eurydice publikacije v slovenskem prevodu: "Šolska avtonomija v Evropi. Politika in ukrepi" ter "Ravni avtonomije in odgovornosti učiteljev v Evropi". V uvodu ju bo predstavila bo  Tatjano Plevnik iz Eurydice enote MŠŠ,  Mojca Peček Čuk s Pedagoške fakultete UL pa bo podrobneje spregovorila o študiji o ravneh avtonomije in odgovornosti učiteljev.
Na spletni strani <http://ceps.pef.uni-lj.si/dejavnosti/sp.htm> najdete obe publikaciji v PDF.,  na srečanju  boste imeli lahko brezplačno dobili tiskani izvod  prevoda.
Vir:  ceps@pef.uni-lj.si.

Avtonomija  in odgovornost učiteljev v Evropi - 30. oktober 2008
Novembra 2008 bo izšel slovenski prevod Eurydice publikacije z naslovom "Ravni avtonomije in odgovornosti učiteljev v Evropi". V njej so predstavljene sistemske ureditve učiteljeve avtonomije v evropskih državah v v javnih šolah v šolskem letu  2006/07. Vsebina je v e- obliki že dostopna v angleščini in francoščini na strani <http://eacea.ec.europa.eu/portal/page/portal/Eurydice/showPresentation?pubid=094EN> Kratek povzetek vsebine v PDF:  <http://www.mszs.si/eurydice/pub/avtonomija/PRess_Release_094_Slo.pdf>    Poročilo o avtonomiji učiteljev v Sloveniji je napisala dr. Mojca Peček Čuk - v slovenščini: <http://www.mszs.si/eurydice/pub/avtonomija/Avtonomija_odgovornost_Slovenija.pdf. 

Janez Mežan predsednik strokovnega sveta za splošno izobraževanje. R.I., Dnevnik, 8.11.2008
Minister M. Zver je vladi predlagal za novega predsednika Strokovnega sveta za splošno izobraževanja (Op.: Svet odloča o programih OŠ in gimnazij, B.M.) Janeza Mežana, profesorja slovenščine in primerjalne književnosti. J. Mežan je od 2005 vodil direktorat za srednje in višje šolstvo MŠŠ. Imenovanje zbuja pomisleke, saj bo prvi, ki bo svetu predsedoval brez doktorata; dosedanji predsedniki so bili: Veljko Troha, Franc Lazarini, Marjan Hribar in nedavno preminuli  Maks Tušak. (Op.: Vsi z UL,  B.M.)
Predsednik Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje - 7. november 2008   
Vlada RS je 6.11. 2008 na predlog ministra  za predsednika Strokovnega sveta RS  za splošno izobraževanje imenovala  Janeza Mežana.
Z dnem 11. 4. 2008 je vlada imenovala predsednika in 13 članov. Zaradi smrti predsednika  sveta  M. Tušaka, bo mesto predsednika prevzel Janez Mežan.
J. Mežan (1952,  po poklicu  profesor slovenskega jezika s književnostjo in primerjalno književnostjo z literarno teorijo. Poučeval je slovenščino v osnovni in srednji šoli ter gimnaziji.  Bil je poslanec DZ 1996-2000 kjer je vodil Odbor za kulturo, šolstvo in šport.  Med  2005-2008 je bil generalni direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih MŠŠ.  Sodeloval je pri posodabljanju gimnazije, pri pripravi sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, spremembi Zakona o mature ter pri pripravi vrste pravilnikov,  v projektni skupina za uvajanje novega načina financiranja in upravljanja srednjega in višjega šolstva (MoFAS), Svet  praktikov, Svetu Državnega izpitnega centra (RIC), Nacionalnem odboru Tedna vseživljenjskega učenja in drugje. Trenutno je zaposlen na Zavodu za šolstvo RS kot svetovalec za slovenščino.

Poročilo OECD o  trendih, ki oblikujejo izobraževanje - 30. oktober 2008 
Spletna verzija "Trends Shaping Education" (OECD) je dostopna na naslovu <http://www.sourceoecd.org/trendsshapingeducation>

Informacijsko-komunikacijska tehnologija v izobraževanju in raziskovanju - mednarodna konferenca SirIKT - 30. oktober 2008 
Mednarodna konferenca SirIKT (Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT) bo v Kranjski gori od  14. do 18. aprila 2009 - glej <http://www.zrss.si/Default.asp?a=1&id=936>

Internet - svetovni splet spreminja naš um.   Polet (Delo), 29.10.2008
Ameriški raziskovalci so odkrili, da množična uporaba spleta vpliva na miselne vzorce uporabnikov. Izboljšajo se jim sposobnosti bliskovitega sprejemanja odločitev in filtriranja večje količine informacij, zmanjšuje pa sposobnost razbiranja obrazne mimike. Pri uporabi spleta je možganska dejavnost nekoliko višja kot pri branju knjig. Mladostniki, ki so spletu izpostavljeni "od rojstva"  so bolj zmožni hitremu prilagajanju in vsrkavanju različnih novih vsebin.
Nekateri pa opozarjajo, da vstopamo v t.i. avtistično dobo, kjer ne bo prostora za poglobljena čustva in abstraktno razmišljanje. "Zelo puščobno, zelo plitko".

Z vetrom napredka v jadrih na poti k razvitih državah. Trajnostni razvoj in premik paradigme. J. Berce, M. Tratnik, I. Kuntarič Hribar, F. Rečnik,
Sobotna priloga, Delo, 25.10.2008
Ne gospodarski razvoj, konkurenčnost ali javne finance, ampak znanost, vzgoja in izobraževanje spodbujajo razvoj družbe znanja, učeče se družbe. To pa zahteva tudi drugačno organizacijo teh dejavnosti.
V industrijski družbi sta bili znanje in izobraževanje organizirani ločeno, hierarhično, pri izobraževanju so bile učne ure, oddelki in predmeti klasična oblika togega organizacijskega sistema. Učitelji in znanstveniki doživljajo odtujenost dela, vodstva se trudijo preživeti mandat "v zaprtih birokratskih modelih". Neustrezno organiziranost poskušajo reševati s kurikularnimi reformami. "Razdrobljenost znanja in natrpanost z vsebinami prekrivajo z nenehnim (zlasti zunanjim) preverjanjem znanja in rezultatov raziskav" in "nestimulatinvimi selekcijskimi mehanizmi".
V družbi, v kateri je znanje vir bogastva in ekonomske moči ter osebnega razvoja "znanost ustvarja novo znanje, izobraževanje ga prenaša, poslovni sektor pa ga uporablja za ustvarjanje nove vrednosti". Pristop k "celovitemu procesu ustvarjanja, prenosa in uporabe znanja" mora biti "kakovosten, raznovrsten, prilagodljiv in množičen po zajetju ter prilagojen tako družbi kot posamezniku. Razvoj učeče se družbe temelji na "vseživljenskem učenju in razvoju osebnosti kot temelju trajnostnega razvoja". To pomeni drugačno organizacijo, vodenje in komunikacijo, "odpravljanje togih hierarhij, zaprtih sistemov, enosmerne komunikacije, avtoritarnega vodenja in odnosov podrejenosti-nadrejenosti". Namesto individualnega je pomembno timsko delo in učenje, namesto hierarhij in avtoritarnega managementa "sodelovalno odločanje udeležencev, horizontalno povezovanje in medorganizacijsko sodelovanje. Tekmovalnost in konfliktno klimo zamenjuje sodelovanje in komunikacija ter osebni razvoj".
Izobraževalne institucije "iz posredovalnic znanja postajajo učeče se šole in univerze. Izobraževanje in sodelovanje sta, poleg sodelovanja in enakovredne komunikacije, temeljni vrednoti." V te procese se morajo vključiti tudi šole od osnovnih do visokega šolstva, ki  sodelujejo s poslovnim sektorjem tudi pri izvajanju strokovnega izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela.

Precenjevanje znanstvenega in podcenjevanje pedagoškega dela. J.K.S., Delo,  ponedeljek, 20. oktober 2008
Poleti je na UL duhove razburil predlog novih meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki ga je pripravila habilitacijska komisija. Med kritiki je bilo tudi Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko (SDVD). Iztok Fajfar, njegov predsednik pravi, da je največji problem meril prešibko vrednotenje pedagoškega dela v primerjavi z znanstvenim.  Strinja se z argumentom za zaostrovanje meril, da imamo več rednih profesorjev kot docentov, in predlaga, po vzoru primerljivih svetovnih univerz, da zato zaostrimo pedagoška merila.
SDVD in Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) sta na VF UL pripravila razpravo o predlogu meril. Na njej se je rektorica UL A. Kocijančič strinjala, da imamo premalo dodelana pedagoška merila, tudi zaradi težje merljivosti v primerjavi z merjenjem znanstveno-raziskovalnega dela. Dejala je, da bodo upoštevali vse vsebinske predloge, ne glede na rok razprave. P. Maček, prorektor UL je povedal, da  npr. na Finskem in Poljskem nimajo habilitacij, ampak objavljajo odprte mednarodne razpise. Tomaž Sajovic, NSDLU je opozoril na vprašanje jezika, ki zlasti v družboslovju močno zaznamuje način znanstvenega razmišljanja in da lahko univerza s spodbujanjem objav v tujem jeziku in tujih revijah ogrozi svojo družbenokritično vlogo.
Razpravljavci so opozorili na neenake možnosti objav med znanstvenimi področji in predlagali, da stroke same določijo nekatere kriterije. Strinjali so se, da so merila potrebna prenove, ker s sedanjimi ni več mogoče zagotavljati kakovosti UL.
Predolg jezik. Delo,  ponedeljek, 20. oktober 2008
Iztok Fajfar, predsednik SDVD: "Vse to povzroča vrtoglavo inflacijo člankov in citatov, ki postanejo sami sebi namen in kradejo dragoceni čas za dejansko raziskovalno delo."

Subvencioniranje šolnin za izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju - razpis  - 26. oktober 2008
Ministrstvo za šolstvo in šport objavlja "Razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v študijskem letu 2008/2009". Rok za prijavo je 7. november 2008.
Glej <http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=934>

Razpis programa EU Vseživljenjsko učenje za leto 2009 - 13. oktober 2008
Objavljen je Razpis programa Vseživljenjsko učenje za leto 2009.  Več: na spletni strani Evropske komisije  <http://ec.europa.eu/education/llp/doc848_en.htm>

Šolska avtonomija v Evropi: Politika in ukrepi  - 17. oktober 2008
Omrežje Eurydice je pripravilo pregled stanja šolske avtonomije v obveznem izobraževanju . Tudi v slovenskem prevodu je izšla publikacija: 
"Šolska avtonomija v Evropi: Politika in ukrepi". Večja demokratična udeležba, učinkovitejša izraba javnih sredstev za izobraževanje in višja kakovost poučevanja so  vlade evropskih držav napotile k podeljevanju večje avtonomije odločanja šolam v obveznem izobraževanju. Tudi v Sloveniji je načelo šolske avtonomije postalo pomembno organizacijsko načelo javnega šolskega sistema.  Publikacijo v PDF:  <http://www.mszs.si/eurydice/pub/eurydice/slovensko/eurydice_solska_avton.pdf>
Sporočilo za javnost  v Word DOC:  <http://www.mszs.si/eurydice/pub/eurydice/slovensko/08-10-17-PR_solska_avtonomija.doc>

Učni izidi in kredtitne točke - poročilo z bolonjskega seminarja
Development of a Common Understanding of Learning Outcomes and ECTS - 13. oktober 2008
Poročilo z bolonjskega seminarja "Development of a Common Understanding of Learning Outcomes and ECTS" (Porto, 19. do 20. junij 2008) je dostopno na strani <http://portobologna.up.pt/documents.php>

Bolečina drugega. Kako preprečiti tragedijo, katera se je zgodila na finski šoli? J.K., Primorske novice,  petek, 10. oktober 2008
Pogovor z Robijem Krofličem, docentom na odd. za pedagogiko in andragogiko FF UL o preventivnih ukrepih proti nasilju v šolah. Nevaren občutek popolne odtujenosti. potreba po drugačni avtoriteti učiteljev, po drugačnih metodah vzgoje.

Simpozij na Sorboni: večjezičnost za eno kavico.Tanja Lesničar Pučko, Dnevnik, 2.10.2008
Ob evropskem dnevu jezikov so se v Parizu zbrali strokovnjaki in politiki in razmišljali o večjezičnosti. V EU s 500 milijoni ljudi je 23 uradnih jezikov in še kakšnih 60 regionalnih, zaradi migracij je navzočih je še 175 nacionalnih skupin s svojimi jeziki. Vsak prebivalec da za prevajanje letno 2,5 evra. Cilj EU je, da bi Evropejec znal poleg materinščine še dva jezika. V posku postaja znanje jezikov vedno pomembnejše, nemotena komunikacija je pomembnejša od "strokovne brezhibnosti. Učenje tuijih jezikov pa "ni le piflanje nepravilnih glagolov, ampak je učenje struktur različnih mišljenj in študij kultur".  A če nimaš kaj povedati je bolje molčati celo v enem samem jeziku.

Mobilni telefon je lahko tudi učni pripomoček. B.M., Dnevnik, 3.10.2008  petek, 3. oktober 2008
Na FERI UM preiskušajo v okviru evropskega projekta Mobile game based learning  uporabo igric oz. kviza na mobilcu za študente.

Projekt o kakovosti v vzgoji in izobraževanju v Načrtu razvojnih programov - 8. oktober 2008
Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljen predlog za uvrstitev dveh novih projektov v Načrt razvojnih programov, med njimi tudi:
»Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju« - JR.  Cilj projekta je evalvacija vzgojno izobraževalnih programov na podlagi mednarodno priznanih metodologij. Cilj tega sklopa je izvedba mednarodno primerljivih evalvacijskih študij, ki temeljijo na mednarodno priznanih metodologijah.
Glej  <http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=2&url=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/f5cc3b88e647322dc12574da004c6d86?OpenDocument>

Prenovljene spletne strani CEPS-a - 7. oktober 2008 
Center za študij edukacijskih politik (CEPS - organizacijska enota v sestavu Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani) ima prenovljene spletne strani - glej <http://ceps.pef.uni-lj.si/>

5. oktober - svetovni dan  učiteljev - 1. oktober 2008
Pri nas in po svetu bomo praznično obeležili 5. oktober, svetovni dan vzgojiteljic in vzgojiteljev ter učiteljev in učiteljic. Na ta dan pred 42 leti so bila na posebni medvladni konferenci v organizaciji Unesca in Mednarodne organizacije dela sprejeta priporočila o položaju učiteljev.
Več: <http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/novice/01-10-08>   <http://www.5oct.org/>
<http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=43542&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html>

Diplomski plagiat v Portorožu?  Finance, 22.9.2008, splet,  ponedeljek, 22. september 2008
Janko Pavlič v diplomski nalogi na FPP UL (Portorož) ni navedel nobenih citatov, virov in literature. Zaposlen je na Slovenskih železnicah (SŽ) in je po izjavi njegovega mentorja profesorja Rudija Čopa uporabil interne dokumente SŽ.  Na referatu FPP pravijo, da se morajo študenti držati pravil o navajanju citatov in literature, za kar je odgovoren mentor. 2Pri nas so nekateri profesorji, ki se tega ne držijo", so pojasnili v referatu.

Univerzitetniki pišejo Janši, Zveru, Kuclerjevi. jas, Večer,  23.9.2008
Sedanji sistem financiranja degradira študij za učitelje naravoslovno-tehniških predmetov, pišejo didaktiki, predstojniki in dekani PeF UL in FNM UM.  Imajo resne probleme z zagotavljanjem ustreznega števila diplomantov v programih dvopredmetnih učiteljev biologije, fizike, gospodinjstva, kemije, matematike, tehnike in računalništva. Ti študijski programi se po uredbi o financiranju visokošolskih zavodov vrednotijo z najnižjim faktorjem 1,75 (npr. naravoslovna programa kemija in fizika imata faktor 3,5). Za študij učitelja naravoslovnih-tehničnih predmetov so prav tako potrebni laboratoriji ipd. Poleg tega je sistem financiranja bolj neugoden za manj množične študije. A tudi manjše skupine (10-20) potrebujejo predavanja in vaje.  Predlagajo izenačitev financiranja naravoslovnih in pedagoških programov ni zagotovitev potrebne opreme in ustrezne prakse.

Vprašanja sindikata SVIZ političnim strankam pred  volitvami - 4. september 2008
<http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/dogodki/vprasanja-preds-ps-09-08>
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je  na predsednike največjih političnih strank, enako kot  pred štirimi leti, naslovil  vprašanja s področja šolstva, znanosti in kulture. Prosili so jih tudi za dele njihovih programov, ki nanašajo na ta področja.
Ali visokošolski izobraževalni prostor razumete kot področje, ki naj ga ureja »nevidna roka« trga, ali kot javno dobro, katerega ureditev je v interesu vseh državljank in državljanov?
Kako nameravate urediti financiranje javnih in zasebnih visokošolskih zavodov?
Kolikšen delež javnih sredstev naj se v prihodnjem letu nameni za visoko šolstvo oziroma raziskovalno dejavnost (ločeno za obe dejavnosti)?
Ali se strinjate s trenutno veljavno ureditvijo sestave upravnih odborov raziskovalnih zavodov, kjer vlada imenuje večino članov? Kako bi le-ti po vašem mnenju morali biti sestavljeni?
Odgovori političnih strank na Svizova vprašanja:  Lipa, Zares, LDS, SD, SNS

Slabši ali samo drugačni? Naši bruci. Jasna Kontler Salamon, Šolski razgledi, 20.9.2009  www.solski-razgledi.com
Letošnji bruci - med njimi je tudi hčerka kolumnistke - med katerimi bodo mnogi prvi dan iskali parkirna mesta, šo začeli svoje šolanje sredi devetdesetih let. Pogoje njihovega izobraževanja je krojilo kar nekaj vlad. Koliko so te vlade prispevale k njihovi izobrazbi in učnim navadam?
Peter Glavič je v svoji nedavni analizi ugotovil, "da se že nekaj let znižuje kakovost znanja brucev, ki imajo težave z znanjem srednješolske matematike in fizike, z logiko, s pisanjem sporočil", zaostajajo pri vztrajnosti pri delu, sposobnosti poglabljanja v snov, v pomnjenju in povezovanju predelane snovi, narašča površnost, hitro so zadovoljni z doseženim. Po drugi strani podatki (Op., ni naveden vir, B.M.) kažejo na boljšo učinkovitost študija, zmanjševanje osipa ob prehodu v drugi letnik in krajšanje študijske dobe.
Ali torej sistem financiranja, vpeljan pred nekaj leti vpliva na zniževanje meril ocenjevanja in večjo "učinkovitost" študija?
Avtorica ponuja tretjo možnost za razlago domnevno slabšega  znanja brucev. Med svojim odraščanjem so bili "bombardirani s tolikšnimi informacijami, da so bili prisiljeni k selekciji spomina". Njihova "površnost" in hitro zadovoljstvo z doseženimi je le "zdrava samoobramba, ki prikriva naraščajočo sposobnost za pridobivanje novega znanja iz vseh razpoložljivih virov". Mladi ne gredo več v stare kalupe. Njihov študij bo treba podpreti z sodobnejšo (elektronsko) opremo, ki jim bo omogočila dostopnost študijskih informacij. To je povezano s proračunsko podhranjenostjo javnega visokega šolstva, zato bo izboljšanje teh razmer "ena od prednostnih nalog za prihodnje izvoljence ljudstva".

Študij je predolg tudi zato, ker je brezplačen. J.K.S., Delo, ponedeljek, 8. september 2008  splet  torek, 9. september 2008
V gradivu za vladni svet za konkurenčnost je Peter Glavič navedel vrsto podatkov o konkurenčnosti našega visokega šolstva, s primerjavo ciljev nacionalnega programa na tem področju in njegovim uresničevanjem.
Ugotavlja, da so bili doseženi skoraj vsi cilji nacionalnega programa 2002-2007. Za vpis v terciarno izobraževanje se je 2004 odločilo 60% generacije, prehodnost v 2. letnik se je dvignila, znatno se je povečalo število diplomantov in podiplomskih študentov. Delež prebivalstva z več kot srednjo šolo je presegla petino. Visoko šolstvo je svoje zadolžitve skoraj v celoti opravilo, ni pa se uresničila predvidena rast finančnih sredstev za visoko šolstvo.
V 2007 je Državni zbor  sprejel novo resolucijo o nacionalnem programu do 2010. Med cilji je povečanje števila univerz na 7-10, diplomiranje vsaj 75% vpisanih v prvi letnik, doktoriranje desetine diplomantov druge stopnje, skrajšanje trajanja študija od 6,9 na 5,9 let. Znova je obljubljeno izdatnejše financiranje - 2% BDP. POnovila se je napoved o boljšem razmerju števila študentov in učiteljev. Avtor piše, da "vse kaže, da bo visoko šolstvo znova izpolnilo zadane naloge", financiranje pa se "spet ne dviga po načrtovani dinamiki".
Leta 2006 smo bili po deležu terciarno izobraženih v gospodarstvu tik pod povprečjem EU. Bistveno slabši smo pri povprečni dolžini študija, kjer nas je prehitela le Poljska. Zaskrbljujoč je tudi velik študijski osip. V gradivi piše, da je "velik del krivde za to v brezplačnem študiju in socialnih ugodnostih študentov, zato veliko vpisanih študija ne jemlje resno, temveč zdravstveno zavarovani čakajo v visokem šolstvu na službo in se delno preživljajo s študentskim delom". Drugi vzrok je neugodno razmerje med študenti in  učitelji, kjer je Slovenija z Italijo in Grčijo na repu EU. Leta 2002 je prišlo na učitelja 24 študentov, 2004 je zraslo na 279, v zadnjih dveh letih se nekoliko izboljšuje.
Med neugodnimi kazalci je tudi slabo znanje brucov (matematika, logika, pisanje sporočil, pa tudi slaba zdržnost pri delu, poglabljanje v snov, pomnenje in povezovanje snovi, površnost pri delu, hitro zadovoljstvo z doseženim). Na to na bi  opozarjali tudi gostujoči učitelji. Pač pa raste zanimanje za študij na vseh ravneh. Število študentov na univerzitetnih programih se je v desetletju povečalo za polovico, na magistrskem potrojilo, na doktorskem študiju okrepilo za dve tretjini. Delež študentov visokih strokovnih šol (VS programov ?, op. B.M.) je 49%, kar je največ v deželah OECD.

Poročilo OECD o izobraževanju - 2008
Education at a Glance 2008: OECD Indicators - 9. september 2008 
OECD je izdala redno letno publikacijo "Education at a Glance 2008: OECD Indicators", ki prinaša vrsto izobraževalnih indikatorjev, ki omogočajo primerjavo stanja izobraževalnih sistemov posameznih držav, tudi o visokem šolstvu, študentih ipd. V nekaterih tabelah so tudi podatki za Slovenijo, ki je (2008) partnerska država v OECD. Glej <http://www.oecd.org/document/9/0,3343,en_2649_39263238_41266761_1_1_1_1,00.html>

Ogrožena kakovost pedagoškega dela na Univerzi v Ljubljani. Iztok Fajfar, Miroslav Kališnik, Barica Marentič Požarnik, Cirila Peklaj.  Delo,  25.8.2008
I. Fajfar, predsednik Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko (SDVD, http://www.sdvd.si/ )in sopodpisniki/ce opozarjajo na možne nepopravljive posledice predloga meril za volitev učiteljev in sodelavcev UL. Habilitacijska komisija UL ga je objavila na spletni strani UL 18.7.2008, rok za razpravo pa se je iztekel 15.8.2008 (povezava do dokumenta na Intranetu UL). Univerza je raziskovalna in izobraževalna ustanova, ti dve dejavnosti se prepletata, ravno v tem se loči od drugih šol in inštitutov. Podpisniki navajajo primer R. Feynmana,  ki se je trudil, da bi kompleksne fizikalne zakonitosti predstavil na način, razumljive študentov. Bistvo univerze je "imeti pogum odkrivati neznano ter imeti modrost odkrito razumeti in na razumljiv način predstaviti študentom". Mnoge stare metode poučevanja so preživele. V študij se vključujejo študentje z v povprečju nižjimi akademskimi sposobnostmi. Zato moramo "posvetiti več  časa in truda pedagoškim dejavnostim ter skrbeti za uvajanje novih in učinkovitejših učnih metod". Univerza mora poskrbeti "z vspodbujanjem primerne kakovosti pedagoškega dela", da dobijo diplomanti temeljito razumevanje področna na katerem bodo delovali.
Predlog habilitacijske komisije ne upošteva "sožitja med raziskovalnim in pedagoški delom". "Kljub mnogim predlogom in pozivom, tako od fakultet in pristojnih združenj kot študentov, naj se po zgledu mnogih svetovnih univerz v merilih izenači teža pedagoške uspešnost z raziskovalno" je komisija "naredila korak v obratno smer".
Sporen je tudi pogoj, da so "pomembna znanstvena dela objavljena v enem od svetovnih jezikov", saj "strokovni jezik predstavlja pomemben del vsakega jezika in kulture".
Podpisniki pozivajo komisijo, da ponovno razmisli in upošteva predloge za dvig kakovosti pedagoškega dela. Zahtevajo, da se javna obravnava prestavi na podopustniški čas, da se bo "strokovna javnost lahko primerno in v polni meri odzvala".  (B.M.)

Pravkar izšlo.  Šolski razgledi, 20.9.2009
Govekar Okoliš, M., Ličen, N. Poglavja iz andragogike. Znanstvena založba FF, Ljubljana 2008
Lacan, J. Hrbtna stran psihoanalize. Društvo za teoretsko psihoanalizo, Analecta, Ljubljana, 2008
Lloyd. G.E.R., Grška znanost po Aristotelevemu času. Studia Humanitatis, Ljubljana, 2007
Plutarchus, Morala za vsakdanjo rabo. Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 2007
Witgenstein, L. Predavanja in pogovori: o estetiki, psihoanalizi in relegioznem vedenju. Nova revija, Ljubljana, 2007
Mreže kakovosti: samoevalvacija. (zbornik, ur. E. Rustvja, M. Gajgar, N. Požar Matijašič). Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2008

Teacher Education Policy in Europe: a Voice of Higher Education Institutions. (Huston, B., Zgaga, P., uredila), 2008
Skupna publikacija univerze Umea in CEPS PeF UL, v kateri so objavljena tudi priporočila konference TEPEN (2008). Predvsem je treba zboljšati učiteljevo podobo, status učiteljskega poklica...

Da otrok ne tava  od sanj do sanj. Profesor in raziskovalec dr. Anton Mavretič. Nedeljski, 14.9.2008
A. Mavretič (75) je na povabilo strica leta 1957 odšel  študirat elektroniko v Denver (ZDA). Po diplomi je odslužil vojaški rok v Jugoslaviji in se vrnil v ZDA. Po doktoratu postal profesor in raziskovalec na univerzi v Bostonu in delal za  na MIT in vesoljsko agencijo Nasa.   Postal je dopisni član SAZU in se upokojil.
Za uspeh, kot je njegov, je pomembna ljubezen do stroke, pravi, a zanjo ni recepta, je ali pa je ni. Veselje dobi, "ko ga starši ali okolje navdušijo za neki poklic", mu naredijo "kalup", ker so "prve strokovne impresije zelo pomembne". Če tega ni, mladi človek tava... Učitelji v šoli bi se morali zavedati, "kako pomembno vlogo imajo".
V tehničnih in drugih vedah moraš "kar naprej nekaj vaditi in odkrivati nove poglede na svojo stroko", "vsak dan, sicer zdrsnemo  v rutino".
Na vprašanje o znanju, ki so ga takrat dajale naše univerze pravi:
"Naše univerze so zelo dobre ni na visoki ravni, še zlasti tiste z znanjem matematike ni fizike. Univerzitetni profesorji so dobri učitelji, vendar so bili v mojih časih profesorji skoraj nedostopni, nobene sproščenosti med profesorjem in študentom ni bilo. V Ameriki so to rešili preprosto, saj je veliko univerz zasebnih, z visokimi šolninami. In študent, ki plača, ima vedno dostop do profesorja, ker je študent pač "potrošnik, Kupec" ter ima pravico do profesorjevega znanja. To pa pomeni skoraj obvezno prisotnost na predavanjih in redno opravljanje izpitov. Vedno so možnosti za uspeh, v Ameriki pa imajo to dobro lastnost, da na univerzah ocenjujejo vsakega študenta posebej po tem, kaj zna in kako dober je", ne glede na to od kod je. Njega so (v času hladne vojne) sprejeli kot vsakega drugega. "Ko Američanu dokažeš, da nekaj znaš in morda veš celo več kot on, te sprejme v svoje vrste." Vedno je dovolj mest za podiplomski študij. Na bostonski univerzi zanje "ni nobenih prijav iz Slovenije, s  Kitajskega pa jih je  je na stotine".
O izkušnjah s predavanj na fakultetah, inštitutih v Sloveniji: "Vedno imam dober občutek, ko so študenti zainteresirani in sledijo predavanjem. Priprava (t.j. dodiplomski študij, op. B.M.) na naših univerzah je odlična, problem je podiplomski študij. Ni dovolj imeti le dobrega mentorja profesorja, ampak tudi odlično organiziran laboratorij z dobro finančno podporo". Če ima profesor večjo skupino študentov se lahko tako !da naučiti več, pa tudi do več inovacij se lahko pride". Financiranje razvojnega dela je v Sloveniji skromno, ne zmore "bazičnega razvoja v vseh strokah", zato bi se morali usmeriti v nekaj izbranih strok. Rešitev bi bila, da bi bile univerze "zasebne s šolnino in da se predava v slovenščini in angleščini". Tako bi prišli študenti iz srednje in JV Evrope ter bližnje Azije. Profesorji naj bodo tuji, v ZDA gledajo postrani na tiste, ki so zrasli na isti univerzi, kot je npr. sv Sloveniji. Tisti, ki se vrnejo iz tujine imajo na težave "na teh univerzah z zaposlitvijo. Kar nenadoma so vse diplome od zunaj manjvredne".

Mednarodna konferenca "Jeziki v izobraževanju" v Ljubljani - 19. september 2008
Zavod RS za šolstvo in MŠŠ pripravljata mednarodno konferenco "Jeziki v izobraževanju" (25. in 26. septembra 2008 v Ljubljani). Namen konference je odpreti strokovni dialog med načrtovalci jezikovne politike v svetovnem, evropskem, nacionalnem merilu ter strokovnjaki na področju jezikovne politike, znanstvenega koncepta in prakse v izobraževanju od predšolskega obdobja do univerze in vseživljenjskega učenja. Glej <http://www.zrss.si/Default.asp?a=1&id=920>

Program nacionalne komisije za UNESCO uvrščen v Načrt razvojnih programov - 18. september 2008
Vlada RS je  17. 9. 2008  sklenila uvrstititi  "Program nacionalne komisije za UNESCO" v Načrt razvojnih programov.  Slovenske nacionalne komisije za UNESCO je  sprejela srednjeročno strategijo za obdobje 2008-2013 ter potrdila tudi predlog programa dela 2008-2010. 

Projekt 'Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju' - 18. september 2008
Ministrstvo za šolstvo in šport objavlja "Rezultat javnega razpisa za izvajanje projekta 'Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju'" - glej <http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=923>

Ulična terminologija na pohodu. Boštjan J. Turk, Dobro jutro,  nedelja, 7. september 2008
"B.J. Turk piše: "Med študijem na Pravni fakulteti smo se študenti kaj hitro razslojili v dve skupini. V prvi smo bili tisti, ki se poleg resnega študija nismo branili uživanja radosti študentskega življenja", v drugi pa so se predvsem "želeli prikupiti profesorjem". Nekateri od njih so dokazali, da imajo kljub odličnim ocenam težave "pri razumevanju osnovnih človeških vrednot". Danes se nekateri kolegi "v pravniški in s pravom povezani sferi" poslužujejo "gangsterskega besednjaka", svojo etično praznino kompenzirajo v obliki snobizma in želje po obvladovanju okolice. "Dejstvo, da ima nekdo diplomo ali celo doktorat, namreč še ne pomeni, da je taka oseba dorasla tudi etičnim vrednotam". Vzrok za pojav takih "kadrov" je v pomanjkanju vzgoje s strani staršev in šola. Namesto, da bi več pozornosti namenili "etičnim vidikom študija, pretirava z ozkim specializiraim učnim procesom in na ta način pomaga ustvarjati za življenje nepripravljene tehnokrate".

Pravo usposabljanje se začne šele na delovnem mestu. Janez Malačič, Delo,  torek, 16. september 2008
J. Malačič, profesor EF UL ugotavlja, da  se  reforme študija, tudi  bolonjska, "vrtijo okoli iskanja optimalne kombinacije med teoretičnim študijem in praktičnim usposabljanjem".  Meni, da tudi študentska praksa ne bo dala diplomantom vseh tistih praktičnih znanj, ki jih nerealno pričakujejo delodajalci. Učiti in usposabljati se je treba vse življenje.
Z univerzitetnim izobraževanjem je treba najprej pridobiti temeljno znanje in ga postopno nadgraditi s praktičnim. Kot primer daje managersko znanje, ki v zadnja leta vdira celo v prve letnike zlasti poslovnih in ekonomskih študijev. Raziskave so pokazale, da mora študent najprej pridobiti akademsko in praktično znanje na tem področju, šele v višji starosti managersko. Študenti že v prvem letniku pričakujejo, da bodo "že po nekaj mesecih v službi" vodili več deset, tudi več sto ljudi. Ne vprašajo se, kdo se bo pustil voditi tako neizkušenim.
To logiko velja uporabljati tudi pri študijskih praksah, ki poteka na delovnih mestih pri delodajalcih. Od "svežih" diplomantov delodajalci ne smejo pričakovati prevelike praktične izkušenosti. Visoke šole naj diplomante usposobijo za dodatno učenje in izpopolnjevanje. Znanje hitro zastareva, rutine, pridobljene med študijem lahko omejujejo pri delu.
Študent potrebuje čas, da potrdi znanje na terenu. M.F., Delo,  torek, 16. september 2008
Na fakulteti za elektrotehniko in gradbeništvo (FE UL, FGG UL) se delodajalci pogosto obrnejo, ko iščejo delavce. Študenti, ki opravljajo prakso pri delodajalcih, pri njih pogosto opravljajo diplomo in se nato tam zaposlijo. Vanja Babič, dipl. ing. gradbeništva je po diplomi  prakso podaljšala v redno delovno razmerje. Pravi, da bi morala praksa trajati vsaj pol semestra. "Za izkušnje potrebuješ nekaj časa, da se dobro seznaniš z delom, saj je teoretski del povsem nekaj drugega kot izvedba."
Le redki študenti se lahko kalijo na delovnem mestu, za katero študirajo. M.F., Delo, torek, 16. september 2008
Andrej Kohont, koordinator praktičnega usposabljanja na FDV UL pravi, da praktično usposabljanje v univerzitetnem pouku doslej ni bilo dovolj uveljavljeno. Novi bolonjski programi predvidevajo več strokovne/študijske prakse in  imajo študenti družboslovja težave pri zagotavljanju te prakse. Programi FDV imajo v štirih letih do 240 ure prakse, za kar dobi študent 5 do 20 kreditnih točk (ECTS). FDV se na različne načine povezuje z delodajalci pri organiziranju prakse.
M. Hegler, študent obramboslovja je bil na praksi v ustanovi za razminiranje, njegova kolegica U. Grošelj je bila dva tedna na praksi v zaporu na Igu.
J. Simonič, študentka kulturologije je  pomagala pripraviti slovesnost, J. Zajc, absolventka komnikologije pa je (po starem) na praksi vnašala podatke v e-bazo.
Bolj kot formalni naziv je pomembna zaposljivost.  S.B., Delo,  torek, 16. september 2008
Jože Smole, Združenje delodajalcev Slovenije pravi, da pri nas prevladujejo mala podjetja, ki težko zagotovijo prakso. strokovno usposabljanja med študijem.  Delodajalci pogrešajo več povezanosti s fakultetami in njihovo prilagajanje spremembam na trgu. Vključeni naj bi bili pri oblikovanju programov. Zanje je pomembna zaposljivost. Največ si obetajo od štipendistov. Dilema je, ali med prakso usposabljati nekoga, ki se bo nato zaposlil pri konkurenci. "Obveznosti delodajalcev pri zagotavljanju prakse študentom formalno niso opredeljene". To sicer določa zakon o delovnih razmerjih a zdaj to vsebuje le kolektivna pogodba za trgovino.

Ekskurzije kot dopolnilo k strokovnemu izobraževanju. J.Š., Obrtnik,  ponedeljek, 8. september 2008
Odbor za znanost in tehnologijo pri GZS povezuje gospodarstvo in znanost, zato organizira ekskurzije v visoko tehnološka podjetja. Primer ekskurzije za udeležence z FERI UM in FE UL.

Minister Zver ponosen, opozicija kritična. K.K., Večer,  sreda, 6. avgust 2008
V oceni delovanja šolskega ministrstva (MŠŠ) je izpostavljena brezplačna dijaška prehrana, izposoja učbenikov v osnovni šoli, brezplačni vrtec za drugega in nadaljnega otroka, spremenjeno zaključno ocenjevanje v OŠ  in dobri rezultati učencev v raziskavah OECD ter novi plačni sistem za učitelje. I. Lukšič, SD, pravi, da napredka v tem mandatu ni bilo. Minister ni upošteval stroke, sprl se je s sindikati, razsipno je vračal premoženje mariborski nadškofiji, vplival je na izbiro ravnateljev in J. Mencingerju, bivšemu rektorju Ul onemogočil, da postane član sveta šole. M. Širca, Zares, očita ministru, da si pripisuje dosežke učencev in dijakov in da ni sodeloval s strokovno, sindikalno in politično javnostjo.

Do pedagoško-andragoške izobrazbe na Ptuju. ps, Večer, petek, 1. avgust 2008
Ljudska univerza Ptuj pripravlja izobraževanje za pridobitev profesorskega naziva, v sodelovanju z PeF UP.

"Ljudi ni težko prepričati, povejte jim samo tisto, kar želijo slišati". D.J., Dnevnik, 2.8.2008   sobota, 2. avgust 2008 
Tatjana Zidar Gale, diplomantka AGRFT UL in absolventka magistrskega študija komunikologije FDV UL se poklicno ukvarja s poučevanjem retorike in nevrolingvističnim programiranjem.  Pravi, da vsak prej ali slej pride do situacije, ko ugotovi, da bo moral pri sebi nekaj spremeniti. Ko ugotovi, kje ima težave, se lažje osredotoči na rešitve. Retorične veščine se da razviti, a najprej je treba spremeniti prepričanja in potem trenirati.
"Tudi na visokih šolah in fakultetah primanjkuje veščin. Kakovosti študija ne poznam, vendar vem, da ko imajo študenti predmet poslovno komuniciranje, pridobijo samo teorijo in ne veščino. Profesorji velikokrat pravijo, da pridobivanje veščin ne sodi v akademsko sfero. Mlajše generacije potrebujejo dril retorike, se pravi biti močan, ravno prav samozavesten, vstati, si upati povedati svoje mnenje, zagovarjati svoje trditve, to jim manjka. "

Mačkovec gostil vojaški tabor. A.B., Gorenjski glas, torek, 22. julij 2008
V Bohinjski Beli je bil študentski vojaški tabor, z 110 udeleženci z 12 fakultet, od tega 63 deklet. Poleg tistih s FDV so bili tudi s FFA, FA UL in FPV UM. Študenti so se seznanili z življenjem, delom in nalogami  poklicnih vojakov. Tabor je priložnost, da teoretično znanje preizkusijo v praksi.  Visoka motiviranost in pripravljenost za sodelovanje udeležencev je presenetila vodje tabora.

Pravkar izšlo.  Šolski razgledi, 21.6.2008
Carmina burana : razširjen izbor. prev. P. Siminiti, Modrija, Lj. 2008
Cenčič M. Pedagoško raziskovanje : kvantitativna empirična neeksperimentalna raziskava. PeF, Koper, 2008
Neformalno učenje v kontekstu mladinskega dela. Movit NA Mladina, 2007
Partnerstvo šol in fakultet kot spodbuda profesionalnemu razvoju učiteljev. PeF Maribor, 2007
Sociokulturni in organizacijski vidiki prenosa znanja. ur. Darka Podmenik, Inštitut za razvojne in strateške analize, Lj. 2008
Zgaga P. Higher education in transition : reconsideration on higher education in Europe at the turn of milenium. Umea Univ., 2007