Nacionalni posvet "Visoko šolstvo po letu 2010" - 19. januar 2009
Posvet je potekal v sredo, 4. februarja 2009, v konferenčnih prostorih hotela Lev v Ljubljani.
Organizatorja  sta Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Center RS za mobilnost ter evropske programe izobraževanja in usposabljanja, CMEPIUS.
Vabilo  Program : 8.30: Uvodni nagovor: G. Golobič. Po desetletju uresničevanja bolonjskega procesa (P. Zgaga). Razprava.
10,30: Bolonjska prenova visokega šolstva v Sloveniji (rektorji UP, Ul, UM, UNG). Vsebinska prenova visokega šolstva v Sloveniji 1999-2009. J. Flašker, svet za visoko šolstvo. Ocena študentov: J. Štrbac, ŠOS.   Razprava.
13,45 - 16,00: Okrogla miza: Kakšno visoko šolstvo potrebuje Evropa po letu 2010. Panel: I. Svetlik, B. Žekš, F. Drenovec, I. Vodopivec, R. Primožič. Zaključki posveta.
Glej <http://www.cmepius.si/drugo/bolonjski-eksperti/nacionalni-posvet-2009.aspx> 
Informacije:  Sonja Mavsar   tel.: 01/586-42-33,  bologna@cmepius.si

Bolonjski seminarji
Seminars 2002-2005    Seminars 2005-2007
2008-2009  http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/BolognaSeminars/
Equality in a knowledge based society: How to widen opportunities?
Assessment of Prior Learning; Quality assurance and implementation of procedures
Eur. Conference on Qualifications Frameworks
Forum on Qualifications Frameworks
Conference on Employability
Development of a common understanding of Learning Outcomes and ECTS
ECTS based on learning outcomes and student workload
Learning outcomes based higher education: the Scottish experience
Seminar on Third Cycle Degrees
Joint programmes and student mobility
Staff Mobility and Pension Arrangements
EI/ESU Mobility  Conference
Europe, an Area of Student Mobility
Fostering student mobility: next steps? Involving stakeholders for an improved mobility inside the EHEA
Quality Assurance in Higher Education
Quality Assurance in Transnational Education - from words to action
Universities and Lifelong Learning
Seminar on Bologna Beyond 2010

Tudi o pomenu odločitve za prihodnost. R.F.,  Dobro jutro, 24.1.2009  nedelja, 25. januar 2009
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) predstavlja svoja stališča o izobraževanju in aktualnih vprašanjih. ŠOS se zavzema za interese več kot 100.000 študentov "slovenskih fakultet, akademij, visokih in višjih šol ter visokošolskih zavodov v tujini".
V 2008 so objavili Strategijo zaposlovanja mladih v družbi znanja. Poudarjajo karierno orientacijo in informiranje mladih, ne le o študiju, ampak tudi o pomenu, ki ga ima odločitev o smeri šolanja za prihodnost.
ŠOS ne nasprotuje zasebnim visokošolskim zavodom, vendar je treba zagotoviti transparentnost sistema, študenti teh zavodov morajo imeti enake pravice kot drugje, zagotoviti jim je treba demokratično soupravljanje. "Paziti je potrebno tudi na pravico do dokončanja študija, zato je ob akreditaciji novega študijskega programa nujno dokazati, da ima institucija pogoje za delovanje skozi daljše časovno obdobje."
Glede bolonjske prenove v ŠOS pravijo, da je Slovenija tu "izrazito počasna". Šele letos bo do "na vseh fakultetah" vpisovali samo v bolonjske programe. Žal "fakultete bolonjske reforme niso sprejele kot priložnosti za premišljeno posodobitev študijskih programov, ampak so večinoma le formalno prenovile študijeke programe. ECTS točke še vedno bolj odražajo kontaktne ure v predavalnicah in razmerja moči na fakultetah kot pa celotno obremenitev študentov pri študiju". Ob prvih diplomantih se kažejo pomanjkljivosti prenove (enačenje starih in novih stopenj, ki razvrednotijo prvo bolonjsko stopnjo, prevelika obremenitev študentov, slabo prenovljeni programi, majhna izbirnost...). Fakultete morajo preveriti, kakšna je dejanska obremenitev in če diplomanti res osvojijo "učne dosežke, ki naj bi jih skozi študijski program dosegli študenti".
ŠOS pogreša "pravi duh bolonjske prenove, in sicer študij, ki je osredotočen na študenta, ne pa profesorja". Visokošolke ustanove bodo morale posodobiti metode učenja in poučevanja in tudi upravljanje in vzpostaviti "notranje sisteme zagotavljanja kakovosti".

Pisanski: če pri vladi ne bom dobil podpore, se bom umaknil. STA, splet,  sobota, 24. januar 2009
Predsednik sveta RS za visoko šolstvo (SVŠ) želi ugotoviti, kako gleda vlada na oteženo delo sveta. Rektorji  UP, UM in UL so napovedali, da se do nadaljnjega ne bodo udeleževali sej SVŠ. napovedana je tudi ustanovitev agencije za kakovost, ki bi prevzela veliko pristojnosti organov SVŠ. Če T. Pisanski na vladi ne bo dobil podpore, se bo umaknil.
Izidor Golob, direktor sekretariata SVŠ je povedal, da je podpredsednik ENQA decembra v Ljubljani pozdravil namero Slovenije, da se včlani v to evropsko zvezo agencij. Hopbach je ugotovil, da se je naš sistem zagotavljanja kakovosti  v zadnjih letih lepo razvil.
Pisanski grozi, da se bo umaknil. STA, Žurnal24, 26.1.2009
T. Pisanski, predsednik Sveta RS za visoko šolstvo je napovedal, da se bo umaknil, če od predsednika vlade ne bo dobil podpore pri reševanju težav pri selu SVŠ.
Pisanski: Slovenski visokošolski prostor se mora razvijati. STA, splet,  nedelja, 25. januar 2009
T. Pisanski, predsednik sveta za visoko šolstvo (SVŠ) je v pismu javnosti poudaril potrebo po razvoju in širjenju našega visokega šolstva. Razlog vidi v tem, da je nad evropskim modelom klasične univerze zmagal anglosaški sistem visokega šolstva, kar dokazujejo uvrstitve na Šanghajski lestvici. Poleg vrhunskih, raziskovalnih univerz so v anglosaškem sistemu tudi druge vrste institucij, majhne, specializirane, privatne. Tak sistem daje vsakomur možnost študirati po srednji šoli. Poudarja pomen šolnin, zaradi katerih študent "od profesorja upravičeno zahteva kakovostno predstavo". Pomemben je tudi kampus in možnost prenosa kreditnih točk na drugo univerzo.
Evropa se je odločila narediti visokošolske sisteme primerljive. Namesto, da bi Slovenija imela 3-4 približno enako velike univerze imamo eno z 66.000 študenti, med največjimi v svetu. Se vedno nobena univerza ne deluje v kampusu.
Kljub temu je naš sistem dober, a dolgoročno ni stabilen. UL je uvrščena med 500 najboljših v svetu, kar kaže, da je "najbolj masovni del našega sistema tudi najbolj eliten".
Možnosti za izboljšanje vidi v izločitvi izrednega študija  in "ne-univerzitetnih programov" iz javnih univerz ter za 4 javne univerze, dve v Ljublajni eno v Mariboru in eno na primorskem. Podpira vpeljavo šolnin, ki bi jih za dobre študente plačevala država, občina ali gospodarstvo. Je za ukinitev absolventskega staža.
Predsednik sam s seboj. Jasna Snežič, Večer,   torek , 27. januar 2009
Tomaž Pisanki, predsednik sveta za visoko šolstvo (SVŠ) se obrača na vlado za podporo ob oteženem delu sveta. Delo tega najvišjega organa na področju visokega šolstva je oteženo zaradi odstopov posameznikov (J. Prunk, D. Škorjanc).  Ob oznakah "druščine, ki zanemarja prava akademska merila", bi se moral zamisliti. Povod za odstope (in nesodelovanje rektorjev) je bila Nova univerza, ki se je "vedno znova znašla na dnevnem redu akreditacijskega senata" SVŠ. Zdaj, pred odstopom, T. Pisanski omenja, da mora SVŠ v kratkem potrditi še 200 bolonjskih programov. To je bistvo delovanja SVŠ pod njegovo taktirko; je organ, ki podeljuje akreditacije, ne pa da "presodi ali so dovolj kakovostni". Od predhodnika P. Jambreka je prevzel SVŠ potem, ko je s spremembo zakona "agencija za kakovost visokega šolstva usahnila". Novi minister Golobič se zavzema za ustanovitev agencije.
Čas je, da bi predsednik SVŠ uvidel, da "vodi organ, o strokovnosti katerega dvomijo univerzitetniki in širša javnost" in tudi študenti bolonjskih programov, ki so bili akreditirani v SVŠ.

Vlada preklicala sklep o razveljavitvi vpisa Nove univerze. STA, splet, petek, 23. januar 2009
Zaradi odločitve upravnega sodišča, ki je odpravilo sklep o vpisu NU v razvid visokošolskih zavodov je vlada preklicala svoj sklep o razveljavitvi vpisa NU. Poseben sklep vlade  namreč ni več potreben. Odločitev sodišča je vlada prejeta na isti dan, ko je o tem sklepala. Zoper sodbo upravnega sodišča ni pravnega sredstva, iz nje so nastali "materialno pravi učinki", iz odločitve vlade pa ne, saj "odločba o razveljavitvi po nadzorstveni pravici še ni bila izdana".
Razveljavitev sklepa vlade o razveljavitvi odločbe za vpis Nove univerze v razvid - 23. januar 2009
Vlada RS je  15.1.2009 obravnavala gradivo, ki se je nanašalo na razveljavitev odločbe  Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, z dne 13.11.2008, s katero je le-to vpisalo Novo univerzo, Nova Gorica, v razvid visokošolskih zavodov.  To je vlada storila, ker ni bilo mogoče predvideti, kdaj bo sodišče, kamor je tožbo v zvezi z vpisom v razivd vložilo državno pravobranilstvo, o zadevi odločilo. Javni interes pa je bilo potrebno takoj zaščititi.
Na seji 22. 1. 2009 pa je vlada razveljavila prejšnji teden sprejeti sklep, saj ta ni več potreben. Isti dan, ko je bila seja vlade, torej 15. 1.2009, je namreč ministrstvo prejelo sodbo, s katero je sodišče tožbi Državnega pravobranilstva ugodilo in odločbo MVZT o vpisu NU v razvid visokošolskih zavodov odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Sodba, zoper katero ni pravnega sredstva, je odločbo ministrstva odpravila, kar pomeni, da so na dan vročitve prenehale veljati vse pravne posledice, ki so z odločbo ministrstva nastale. Ker so iz sodbe že nastali materialno pravni učinki, iz odločitve vlade pa še ne, saj odločba o razveljavitvi po nadzorstveni pravici še ni bila izdana, je vlada razveljavila svoj sklep o razveljavitvi.

Programske prioritete MVZT v letu 2009 - 19. januar 2009    16:30
Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo  sta 19. 1. 2009 minister Gregor Golobič in državni sekretar dr. József Györkös predstavila programske prioritete MVZT v letu 2009. Več: <http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/94/5974/?cHash=b74a3cf446>
Golobič za poseben zakon o kakovosti v visokem šolstvu. STA, splet, 19.1.2009  ponedeljek, 19. januar 2009
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in državni sekretar J. Gyerkos sta predstavila program MVZT v 2009.
G. Golobič se nagiba k temu, da bi vprašanje agencije za kakovost uredili s posebnim zakonom, ki bi ga pripravili do poletja in bi agencija začela delovati že jeseni 2009.
Zaradi odločitve upravnega sodišča o Novi univerzi, ki je odpravilo sklep o vpisu NU v register zavodov, bo G. Golobič na seji vlade predlagal preklic nedavnega sklepa vlade, ki je vpis v razvid zolj razveljavil.
Med prioritetami MVZT sta še zakona o visokem šolstvu in o raziskovanju ter zakon o priznavanju izobraževanja in o strokovnih nazivih.
Pripravili bodo novo uredbo o financiranju visokega šolstva.
Povečali bodo sredstva za raziskovanje in razvoj na 40 milijonov evrov, poleg tega pa ro za RR med ukrepi za izhod iz krize na voljo še 58 milijonov.  Spodbujali bodo inovacije in patente na univerzah in inštitutih in nastajanje t.i. spin-off podjetij.
Reorganizirali bodo nekatere direktorate in ustanovili strateški svet  za informacijsko družbo.
Pripravili bodo tri konference, o visokem šolstvu po 2010 (4.2.2009, op. B.M.), evrosredozemsko ministrsko konferenco o visokem šolstvu (maj 2009) in ministrsko konferenco t.i. Ljubljanskega procesa (junij 2009).

Gregor Golobič, minister in prvak Zaresa. Dediščine Janševe vlade ne bo mogel prikriti noben leteči slon. Z.P., M.R., Sobotna priloga, Delo, 17.1.2009
Daljši pogovor z ministrom G. Golobičem, tudi o visokem šolstvu. Pri dolgoletnem predsedniku vlade J. Drnovšku je  opravljal tudi vlogo prinašalca "slabih novic", ki je opozarjal  na morebitne napake njegovih sodelavcev. Takim bo moral prisluhniti tudi sedanji predsednik vlade. Sedanja vladna koalicija si je "zadala nalogo spustiti politiko s prestola vsemogočnega in samovoljnega presojevalca vseh zadev v družbi /.../ korekten odnos do družbenih podsistemov", zato mora tudi znotraj sebe uveljaviti "dialog, partnerstvo in spoštovanje razlik". Strankarski sekretarji ne bodo več veliki kadroviki. Podobno kot je s KAS (kadrovsko akreditacijskim svetom) za podjetja v (delni) državni lasti, bo treba "urediti  cel spekter imenovanj na področjih, kjer država nastopa kot ustanovitelj v javnih zavodih, npr. v šolah, zdravstvenih ustanovah, inštitutih ipd."
Na vprašanje, ali B. Pahor pripravlja strateški svet na področju visokega šolstva pravi (s smehom) da ne. "Na področju, ki ga pokrivam, imam pri predsedniku vlade veliko odkrite podpore".
Pravi, da je prevzel ministrstvo (MVZT) v slabem stanju. V prejšnjem mandatu je "ministrstvo, ki ima približno 130 ljudi, zapustilo 88 ljudi in prišlo 109 novih". Takšna fluktuacija pove, da je nekaj narobe. Na prednovoletnem sprejemu je sodelavcem spregovoril o ozračju, ki ga je v prvih tednih začutil na ministrstvu "strahu, nezaupanja, nemoči", zaposleni niso upali vstopiti v sindikat, bolniških odsotnosti je bilo lani 1500 dni. To je treba popraviti in se nato lotiti prioritet, priprave sprememb vseh sistemskih zakonov. Skupaj z ministrom B. Žekšom je predlagal spremembo UO Inštituta za narodnostna vprašanja in se posvetoval s FF UL in SAZU. Svet za visoko šolstvo je ob obilici dela v krizi. Kazalci vlaganja v raziskave in razvoj je bilo v t.i. zlati dobi negativni.
Kroži šala, da je novi minister "rektor teološke fakultete", zaradi izobrazbe zaposlenih, ki pa je ni preverjal. Pravijo, da je pri kadrovskih odločitvah sodelovalo tajništvo NSi in Ivan Štuhec. Dela je več kot dovolj, pravi G. Golobič, vsak "ima priložnost, da se izkaže pri opravljanju svojega dela". Napoveduje reorganizacijo in okrepitev posameznih sektorjev na MVZT. Treba bo tudi varčevati; opazil je, da "se v državni upravi veliko potuje in da delegacije niso majhne".  Sam je zelo motiviran, ima občutek, da je "ne glede na vse okoliščine v politiki mogoče kaj premakniti".

Poseben zakon o kakovosti v visokem šolstvu. STA, Slovenske novice, 20.1.2009  torek , 20. januar 2009
Minister Gregor Golobič: Poseben zakon za visokošolsko agencijo? J.K.S., Delo, 19.1.2009  torek , 20. januar 2009
G. Golobič se nagiba h temu, da bi agencijo za kakovost izvzeli iz visokošolskega zakona in pred jesenjo uredili posebej.
Napovedal je investicije v MF UM, FKKT in FRI UL ter projektno dokumentacijo za akademije UL, reorganizacijo direktoratov in več denarja za raziskovanje in razvoj.

"Najbolj avtonomno je, da sami napišemo zakon". Odzivi na osnutek zakona o univerzi (2). J.K.S., Delo, 19.1.2009
Rado Bohinc, rektor UP, predsednik Slovenske rektorske konference (SRK) je poglavitni avtor osnutka predloga zakona o univerzi. Pravi, da del dosedanjih razprav kaže iskreno "zavzetost  univerzitetnih ljudi za vprašanje, kakšna naj bo jutrišnja univerza, drugi del pa brez sramu razkriva  temeljna protislovja današnje slovenske javne univerze", predvsem pomanjkljivo urejeno razmerje med univerzo in fakulteto. nekateri vidijo zakon "kot priložnost za dokončno utrditev članic v razmerju do univerze", drugi pa vidijo v njem "strahov centralistične in avtokratične univerze, ki zatira članstvo" in kličejo državo na pomoč.  V zakonu "ni o centralistični organizaciji univerze niti besedice".  Strahovi imajo korenine "v izročilu nezaupanja in sprenevedanja".
 Osnutek prinaša upravljavsko avtonomnost univerze, pogodbo z državo (3 ali 5 letno) in zagotovitev drugačnega statusa od preostalih visokošolskih organizacij.  Univerza bi postala samostojna javna ustanova s posebnim pravnim položajem, podobnim SAZU. Njeni zaposleni ne bi bili več javni uslužbenci, s kolektivnimi pogajanji na ravni univerze pa bi učinkoviteje zavarovali njihove interese.
Zakon bi omogočil univerzi, pojasnjuje Bohinc, da "postane akademsko avtonomna tudi glede določitve študijskih programov; ne potrebuje več soglasij paradržavnih organov dvomljive neodvisnosti" /.../ prevzema polno odgovornost za svoj razvoj in akademsko kakovost", pri tem pa upošteva nacionalno določena merila.
Na preizkušnji smo ljudje z univerze in naša sposobnost, da se poenotimo o tem, kakšno univerzo hočemo. Gre "preprosto za vprašanje, ali smo te avtonomije sposobni", meni Bohinc.

Teze za zakon o univerzi, ki jih je Rektorska konferenca RS sprejela 18. 7.2008.    http://www.upr.si/sl/Novosti/Dogodki/Arhiv.html    24.09.2008
ZAKON O UNIVERRZI. Delovno gradivo za pripravo zakona o univerzi, avgust 2008. Del delovnega osnutka.
Dokument doc je osnova za pripravo predloga zakona o univerzah, ki ga bo Rektorska konferenca Republike Slovenije posredovala pristojnim organom.

Golobič z rektorico in rektorji. rš, Večer, 20.1.2009  torek , 20. januar 2009
Na MVZT so se rektorju slovenskih univerz pogovarjali o nepravilnostih pri delovanju sveta za visoko šolstvo (SVŠ) in poudarili nujnost čimprejšnega oblikovanja agencije za kakovost v visokem šolstvu. Rektorji podpirajo spremembo visokošolskega zakona in pripravo posvetov o visokem šolstvu. Minister  je glede posebnega zakona o univerzi dejal, da si je treba vzeti dovolj časa za razprave.  Strinjali so se o potrebi po evalvaciji bolonjskega procesa.

Golobič: Sodba upravnega sodišča glede Nove univerze pritrjuje vladi. STA, splet, 16.1.2009   sobota,  17. januar 2009  
Glede NU sta vlada in upravno sodišče sočasno in ločeno prišla do istega sklepa. Vlada je ukrepala tudi zaradi možnih nejasnosti pri letošnjem razpisu vpisa in ker NU ni predložila podpisane pogodbe o prostorih. Minister Golobič je napovedal nov postopek, v katerem bodo pridobili odgovore predlagateljev NU, SVŠ in njegovega senata za akreditacijo.

Izmikanje odgovornosti v visokem šolstvu. Jasna Kontler - Salamon, Delo, 19.1.2009
J.K.S. v daljšem članku piše o zgodovini (ne)ustanavljanja agencije za visoko šolstvo,  delovanju sveta za visoko šolstvo (SVŠ)  in  Novi univerzi (NU) v primežu zasebnih interesov. Odločitev vlade in upravnega sodišča o NU kažeta na razsežnosti, ki jih je dobila "saga o ustanavljanju NU".  (Tragikomičnimi) zapleti v SVŠ in njegovem senatu za akreditacijo "vplivajo na prihodnost in mednarodni ugled našega visokega šolstva".
Minister Golobič pravi, da je njegova prioritetna naloga ustanovitev neodvisne visokošolske agencije. Marsikdo ob tem pozablja, da smo tako agencijo "skoraj že imeli". Novela visokošolskega zakona (2004) je predvidevala, da mora vlada do konca 2005 sprejeti akt o njeni ustanovitvi in jo nato ustanoviti do konca marca 2006. Jure Zupan, minister v vladi J. Janše je konec 2005 začel prepričevati visokošolsko sfero, da vlada nima denarja za agencijo in da jo lahko nadomesti svet za evalvacijo, ki je bil sicer predviden kot organ agencije. Rektorska konferenca se je nameri sprva uprla, še bolj odločni so bili študenti. J. Zupanu je decembra 2005 na seji Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva (vodil jo je Franci Čuš, sedanji predsednik senata za evalvacijo SVŠ)  uspelo dobiti soglasje za to, imenovali so tudi delovno telo za oblikovanje novega sveta. A. Kocijančič, UL, takrat predsednica rektorske konference je obvestila javnost, da je SRK pristala, da se najprej ustanovi svet za evalvacijo, kar pa ne pomeni, da odstopajo od agencije. Nekaj dni zatem so, po sestanku z ministrom, rektorji izjavili, da ni pomembno ime organa, temveč, da bo deloval neodvisno in kvalitetno. Po dopolnitvi zakona je v 2006 naloge agencije prevzel SVŠ, s področnimi senati za akreditacijo, evalvacijo in habilitacijo. Za to je najbolj zaslužen Peter Jambrek, takratni njegov predsednik, ki pa je v pismu vladi in medijem napisal, da hoče MVZT prek strokovne službe (ki je ostala del ministrstva) nadzorovati delo sveta. Ustavno sodišče je (januarja 2008, op. B.M.) ugotovilo, da taka širitev delovanja SVŠ ne presega ustavnih okvirjev. (US je naročilo le, da se strokovna služba SVŠ izloči iz MVZT, op. B.M.).
P. Jambreka  je nato nadomestil T. Pisanski. O odločitvah senata za akreditacijo pri nastajanju visokošolskih zavodov je bilo nato marsikaj zgrešenega, manj pa javnost ve o odločitvah senatov za evalvacijo in za habilitacijo, tudi zaradi netransparentnosti.
Iz akreditacijskega senata in SVŠ so postopno odhajali "vsi tisti, ki so doslej dajali vtis objektivne presoje", nazadnje so se sodelovanju v SVŠ odpovedali še rektorji javnih univerz. Minister Golobič je ob tem izrazil obžalovanje, saj čakajo svet pomembne naloge, predvsem sprejem bolonjskih programov. Avtorica se sprašuje: "Je to, da sporni visokošolski svet pravočasno sprejme vse bolonjske študije pomembnejše od zavesti, da je bolonjske programe, od katerih si toliko obetamo, potrdil strokovno kompetenten organ"?
Primer ustanavljanja NU, prve čisto zasebne univerze, kaže, "kam privede popuščanje v imenu nujnih interesov". O dvomljivih odločitvah glede NU je javnost izvedela kljub zapiranju sej SVŠ za javnost. (Glej o tem na www.uni-kakovost.net :  Kakovost , evalvacija, izboljšave in Razprave o reformi (visokega šolstva). Ena takšnih je neuspeli poskus dopisne potrditve "Jerovšek-Jambrekove evropske pravne fakultete v času Jambrekovega predsedovanja svetu", ki je bila nato sprejeta na SVŠ. Šokantno je bilo razkritje J. Prunka, da je akreditacijski senat potrdil tretjo fakulteto NU  kljub neizpolnjevanju pogojev. Sporen je bil postopek akreditiranja NU, ignorantski odnos SVŠ do predlogov rektorjev za nova merila za potrjevanje univerz. Nenavadna je bila odločitev ministrice M.Kucler D., pravnice, o nezakonitem vpisu NU v razvid visokošolskih zavodov. Tudi predlagatelji NU so "sami ugledni pravniki", zato tudi minister Golobič pravi, da je zanj NU "preprosto pravno vprašanje". Ima pa NU vseskozi tudi politično nalepko, tudi s tem, da je za rektorja predviden L. Šturm, nekdanji pravosodni minister.
"Kdo vse bo zaradi zgrešenega sistema zagotavljanja kakovosti našega visokega šolstva veliko izgubil?" Bodo med njimi tisti, ki so s svojim ravnanjem takšen sistem tolerirali, predvsem iz "opurtunističnih razlogov".

Golobič na sestanku z rektorji o razlogih za obstrukcijo sveta za visoko šolstvo. STA, splet, 16.1.2009   sobota,  17. januar 2009  
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se je sestal z  rektorji. Poudarili so čimprejšnje oblikovanje agencije za kakovost v visokem šolstvu. G. Golobič se glede zakona o univerzi strinja, da o tem temeljito razpravlja visokošolska sfera. Tudi rektorji ne pričakujejo, da bo zakon sprejet že letos. Nujna je neodvisna evalvacija bolonjskega procesa v Sloveniji. Posvet o visokem šolstvu, ki ga  pripravlja MVZT bo 4.2.2009.

Svet za visoko šolstvo je v veliki krizi.  L.D., J.P., Dnevnik, 17.1.2009   sobota,  17. januar 2009  
Zaradi nesodelovanja rektorjev je lahko delovanje SVŠ oteženo. Minister G. Golobič meni, da je SVŠ v krizi in da bo pomagal prebroditi obdobje do ustanovitve neodvisne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Podpira T. Pisanskega, predsednika SVŠ, ki sicer ne pričakuje zapletu pri delu posameznih senatov in komisij ter sekretariata sveta.

Rektorji ne bodo več sodelovali v svetu za visoko šolstvo.  id, Dnevnik 9.1.2009
R. Bohinc, I. Rozman in A. Kocijančič se do nadaljnjega ne bodo udeleževali sej sveta za visoko šolstvo (SVŠ), saj je njegovo delovanje sporno. Pripravljeni so ustanoviti nov akreditacijski organ. Vlado pozivajo, da uredi to področje, saj odlaganje povzroča škodo, predvsem mladim.
T. Pisanki, predsednik SVŠ meni, da delovanje sveta ne bo ogroženo.
ŠOS ne razume odločitve rektorjev. J.K.S, Delo, 15.1.2009
Rektorji UL, UM in UP se niso udeležili seje komisije za sistem Sveta za visoko šolstvo in sporočili, da ne vidijo več smisla sodelovati v SVŠ. Predsedniku komisije Dejanu Jeraju, sicer predstavniku študentov odrekajo strokovno kompetenco in to, da je sejo komisije zaprl za javnost.
Študentska organizacija ŠOS podpirala D. Jeraja. Čeprav so že dolgo opozarjali na nepravilnosti v ureditvi in delovanju SVŠ menijo, da odločitev rektorjev ni v interesu študentov. Odločitve naj bi se sprejemale partnersko, brez ultimatov in izsiljevanja.  Pozivajo k pogovorom za spremembe visokošolske zakonodaje.

Kako do večje kakovosti visokega šolstva. Matjaž Omladič, Delo, 13.1.2009
M. Omladič, profesor FMF UL piše, da je "razprava o osnutku Zakona o univerzah" (ZU) - navdušen je nad tem, da bi imela univerza svoj zakon -  (spet) prinesla na površje dileme ki jih zdaj urejata Zakon o visokem šolstvu in Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Najbolj odmevno je vprašanje ureditve ustanavljanja novih univerz. V svetu za visoko šolstvo in njegovem senatu za akreditacijo so dobili večino zagovorniki pospešenega ustanavljanja, sam pa se je zavzemal za bolj pretehtan razvoj. Za nastajanje kakovostne visoke šole, univerze je potreben čas, npr. za nov laboratorij je treba (do)šolati in dobiti strokovnjake in najti sredstva za opremo. V Evropi odločajo o ustanavljanju v nacionalnem  organu (npr. agenciji)  mednarodno uveljavljeni strokovnjaki, ki odločajo z argumenti, ne z argumentom moči. Tako naj bi uredili tudi pri nas, pri sestavi organa daje prednost močnim strokovnjakom, "pred delegati partnerjev".  Od prvega načelnega priznanja (institucije) teče poskusno obdobje, šele po evalvaciji pride do pravega priznanja. Žal se univerze pred 5 leti v času "bolonjske novele" niso ogrele za posebno agencijo, zato smo ostali "zgolj pri svetu za visoko šolstvo". Zdaj je prav glede "potrebe po ustanovitvi agencije az kakovost v Sloveniji dosežena najvišja stopnja soglasja".
(Op.: Zakona 2004 je vseboval določbe o taki agenciji, vendar je bil zakon ponovno spremenjen 2006 in je predvidel le svet za visoko šolstvo s trema senati, za akreditacijo, evalvacijo in habilitacijo. Poleg tega je Zakon o visokem šolstvu 1996 uvedel Nacionalno komisijo za kvaliteto visokega šolstva, ki je delovala do 28.9.  2007, predvsem s spodbujanjem samoevalvacij, v zadnjih letih pa je izpeljala nekaj zunanjih evalvacij fakultet in visokih strokovnih šol; njeno delo zaenkrat nadaljuje senat za evalvacijo.
Glej: kakovost , evalvacija, izboljšave/ quality assurance , kjer so tudi "evropski" dokumenti o tem. Op. B.M.)
V razpravi o ZU je čutiti strah pred centralizacijo univerz. Ker se univerze razlikujejo, na UL je npr. vpisanih 60% naših študentov, predlaga, da naj zakon ne bo prepodroben in da vsaka po svoje uredi svoje notranje strukture.
V osnutku ZU je najbolj sporno poglavje o financiranju. Sedanja ureditev z "glavarino" (upoštevanjem števila študentov in diplomantov) je vedno manj ustrezna, spodbuja tudi k popuščanju zahtevnosti do študentov, ki bi jih morali izobraževati "na evropski in svetovni ravni". Univerze se med seboj borijo za državni denar, kar nas "pelje proč od resnih univerz", v "sistem strokovnih in poslovnih šol", ki med seboj tekmujejo, "katera bo drugi prevzela več surovin - študentov". Po principu reductio ad absurdum bi bilo najceneje, da bi diploma država vsakemu Slovencu "kar podarila za 24 rojstni dan". Pri financiranju bi morali upoštevati število učiteljev, ki so tudi bistveni sestavni del universitas magistrorum et scholarum .  Za dolgoročno uspešnost bo morala Evropa "še naprej razvijati svojo raziskovalno misel", pri tem bi se morali tekmeci/sosedi povezati, saj so osnovne surovine - sive celice omejene. Francoski minister za znanost je nekoč dejal: "Notre seule matiere premiere, c'est la matiere grise."

O reformi in privatizaciji slovenskih javnih univerz. Aleš Iglič, Delo, 10. 1. 2009
Prof. dr. A. Iglič, FE UL meni v zvezi s predlogom zakona o univerzi, da za "izboljšanje kakovosti naših univerz ni potrebna revolucionarna sprememba njihovega statusa. Smotrneje bi bilo več vlagati v opremljenost univerzitetnih laboratorijev, ki bi morali biti dostopni za vse zainteresirane, ter predvsem korektno in pregledno izpeljevati postopke za habilitacijo in izbiro kandidatov za raziskovalna in pedagoška delovna mesta." 
UL je sicer začela objavljati "mednarodne" razpise za učiteljska mesta, vendar so roki taki, da je za tiste iz tujino nemogoče predhodno pridobiti habilitacijo UL. Zgledovali bi se lahko po Finski in Nemčiji kjer kandidate izbirajo z ekspertnimi mnenji.
Navaja primer z ene od fakultet UL, kjer so kandidata izbrali še preden so objavili razpis, v komisiji pa so bili trije člani z istega oddelka kot je bil "izbranec". To kaže, da pri v visokošolskem prostoru "samonadzor  ne deluje, zato bi izguba javnega statusa javne ustanove v tem pogledu razmere samo poslabšala. /.../ Avtonomijo univerze moramo razumeti predvsem kot akademsko svobodo profesorjev pri izbiri predavanj in pisanju znanstvenih del ter proste roke pri izbiri znanstvenih projektov, doktorandov in sodelavcev, ne pa kot samozadostnost in pravico do samonadzora ter nekontrolirane porabe proračunskega denarja".
Predlaga, da bi tisti profesorji, ki želijo višjih dohodkov, lahko ustanovijo "spin off" podjetje, ki bi dajalo za trg zanimive rezultate.
Meni, da je postavljanje novih pravil "brez zadostne skrbi za izboljšanje kakovosti" pri sedanjem "nezadostnem nadzoru nad raziskovalnimi in pedagoškimi rezultati" "udarec slovenskemu javnemu visokošolskemu sistemu", podobno kot so po privatizaciji vodilni privedli nekatera podjetja do propada.

NAJPOMEMBNEJŠE NOVICE LETA 2008 po izboru Dejana Jeraja:

Bo študentom tekla delovna doba? Študentsko delo izenačeno z rednim? M.Z., Dnevnik, 13.11.2008
V sporazumu koalicijskih (vladnih) strank je napoved, da bi se študentsko delo štelo v delovno dobo in v pripravništvo. Iz tega dela bi se plačevali tudi "socialnovarstveni prispevki". Predstavniki delodajalcev in študentov se s tem ne strinjajo.
V letu 2007 je bilo realiziranih 1.054.557 napotnic študentskih servisov, 714.730 so jih izdali študentom, ostalo dijakom. Prihodek od koncesij je znašal 35.960.033 evrov.

Vlada bo poravnala obveznosti za Armerijo in Foresterijo. STA, splet,  petek, 28. november 2008
Vlada je za poravnavo dolgov UP namenila 3,5 milijona evrov "s postavka investicije v raziskovalno dejavnost". Upniki so se odpovedali obrestim v višini 210.000 evrov.

Imamo novo univerzo? I.P., Reporter,  ponedeljek, 15. december 2008
M. Kucler D. je nekaj dni pred primopredajo ministru G. Golobiču izdala odločbo o vpisu Nove univerze s sedežem na Brdu  v razvid visokošolskih zavodov. Rektorjem javnih univerz ni uspelo zavlačevanje s pritožbo. M. Kucler D. je pridobila pravno mnenje Rajka Pirnata, dekana PF UL, da rektorji oz. univerze ne izkazujejo javnega interesa. Predlagatelji so predložili za razvid potrebno dokumentacijo: izpis iz sodnega registra, akt o ustanovitvi in odločbo o pozitivnem stališču senata za akreditacijo.
Novi minister G. Golobič je prepričan, da je kršen zakon in oškodovan javni interes, zato je vlada pooblastila državno pravobranilstvo da vloži tožbo za odpravo tega upravnega akta.  M. Kucler D.: "Nova oblast hoče storiti vse, da v Sloveniji ne bi bilo mogoče odpreti visokošolskega prostora".

O prihodnosti bolonjskega procesa po letu 2010 - dokument Evropskega združenje univerz (EUA)  - 7. november 2008
Strateški dokument Evropskega združenja univerz (EUA) o prihodnosti bolonjskega procesa po letu 2010 v PDF:  <http://www.eua.be/fileadmin/user_upload/files/Newsletter_new/2008_C_4_EUA_Bologna_post_2010.pdf>
Zveza evropskih univerz o "bolonji" po letu 2010,  oktober 2008
Bologna post 2010: EUA  new policy paper
In April 2009, Ministers of Education from 46 European countries will meet in Leuven/Louvain-la-Neuve (Belgium) to look to the future and debate how to take the Bologna process forward once the European Higher Education Area (EHEA) comes into being in 2010..
The new EUA policy document underlines that the achievements of the Bologna process have to be further consolidated and their sustainability ensured both at national level and within individual universities: “careful attention must be given to following up unfinished business to ensure that the qualitative changes required” are made and become sustainable across Europe. It also stresses the importance of the stakeholder model of cooperation created over the last decade. “It has provided opportunities for universities, through EUA, to take a leading role in policy development, and this should be built upon in the future”.
As priorities for advancing the EHEA in the future EUA proposes:
•    Consolidating Europe’s broad base of research-based education – by connecting more closely the European Research Area and the EHEA;
•    Widening participation – providing more education to more young people;
•    Redefining public responsibility of higher education, particularly in relation to the autonomy of higher education institutions;
•    Enhancing the international attractiveness of European universities - making sure that European universities are ‘fit to face’ global competition.

Univerzam se vsaj študentov ni treba bati. Jasna Kontler - Salamon, Šolski razgledi, 9.1.2009   http://www.solski-razgledi.com/
Ob pojavih nasilja nad učitelji v osnovnih in srednjih šolah (zaenkrat v tujini) piše kolumnistka, da je tako nasilje nepredstavljivo za njeno "generacijo, ki se je  šolala v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja. Izjava I. Vojeta, Zoisovega nagrajenca, da ga je na študij zgodovine usmeril njegov čudoviti profesor v gimnaziji, kaže da so bili za "razvoj  velikih mož in žena pomembni prav njihovi učitelji".
Novo leto se začenja z dobro novico, da bodo pravočasno akreditirani vsi novi bolonjski študiji, ki bodo v kratkem razpisani in jeseni ne bo več "nebolonjskih" brucev. Težave pa bodo imeli tisti, ki bodo ponavljali prvi letnik in bodo morali opraviti kake dodatne obveznosti. Pri tem naj bi jim pomagali tutorji, ki jih imajo  "menda skoraj vsi naši študenti, pa čeprav si enega tutorja deli ves letnik s 100 študenti...
Letos se obeta priprava sprememb za temeljito prenovo naše visokošolske zakonodaje. Dilema je, ali naj prej obravnavamo osnutek zakona o univerzi ali najprej "novelirati krovni, visokošolski zakon".
Ni še jasno, kako bo s peto, Novo univerzo (NU), o tem se bo presojalo z upravnim sporom. Nejasen je tudi status s posebnim zakonom nastale "evromediteranske univerze oz. centra Emuni". V čakalnici je vsaj še novomeška, ki ji "utegnejo politične spremembe in gospodarska kriza ustaviti polet". Po veliki žehti na MVZT zaradi užaljenosti predlagateljev NU in prejšnje ministrice se morda lahko nadejamo več svežine in miru, ki ga "visokošolski svet že nekaj let zaman želi".

Senat za akreditacijo zavrnil ugovor univerz.  Dnevnik, 23.12.2008
Štiri univerze so nedavno vložile ugovor zoper soglasje, ki ga je dal v ustanovitvi Nove univerze (NU) Senat za akreditacijo Sveta RS za visoko šolstvo (SVŠ), vendar je senat 22. decembra ta ugovor zavrnil. Na seji so sodelovali predstavniki univerz in ustanovitelji NU.
J. Flašker, predsednik senata je dejal, da univerze lahko na odločitev senata dajo ugovor na sodišče. Tega bi nato obravnaval SVŠ.

Razrešitev generalnega sekretarja MVZT in imenovanje novega - 8. januar 2009
Vlada RS je 7. 1. 2009 sklenila, da z 12. 1. 2009 razreši Martina Pluta z mesta generalnega sekretarja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Martin Plut  je podal predlog za razrešitev s položaja generalnega sekretarja v MVZT. Minister pa je vladi predlagal, da sprejme sklep in izda odločbo o razrešitvi Martina Pluta s položaja generalnega sekretarja z dnem 12. 1. 2009.
Vlada je tudi sklenila, da se z 12. 1. 2009 za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja v MVZT imenuje mag. Mirka Stoparja in sicer do imenovanja generalnega sekretarja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo 6 mesecev. Mag. Mirko Stopar je univerzitetni diplomirani politolog in magister znanosti ter ima več kot dvanajst let delovnih izkušenj. Od 15. 2. 2008 je zaposlen na delovnem mestu svetovalca načelnika Generalštaba Slovenske vojske v nazivu sekretar.
Je generalni sekretar na MVZT moral oditi? R.I., Dnevnik, 7.1.2009
Martin Plut, generalni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je zaprosil za razrešitev in minister G. Golobič je vladi predlagal, da mu ugodi.  Dnevnik je pisal o tem, da so M. Pluta obtoževali pritiska na uslužbenko, ki je vodila vpis Nove univerze v razvid, kar pa se je po trditvi ministra pokazalo za neutemeljeno. Pisalo se je tudi o zlorabljanju položaja in šikaniranju podrejenih. M. Plut pravi, da se je upiral političnemu zaposlovanju ljudi na priporočilo ministrice ali stranke NSi in opozarjal na nekatere nepravilnosti, npr. na stroške za reprezentanco. Minister G. Golobič se o teh očitkih ni izrekel. Povedal je, da na MVZT odnosi niso dobri, veliko je bolniških in fluktuacije. Pod ministrico M. Kucler D. je ministrstvo zapustilo 88 ljudi, 109 pa se jih je zaposlilo na novo.
Vlada je za novega generalnega sekretarja MVZT imenovala (za največ 6 mesecev) mag. Mirka Stoparja, politologa z 12 let delovnih izkušenj, ki je bil doslej svetovalec generalštaba SV.
Anonimki opozorili na nevzdržne odnose na MVZT. R.I., Dnevnik, 20.12.2008
Pismi, ki jih je prejel časnik kažeta, da je "verjetno izvor mnogih težav minula kadrovska politika MVZT". V mandatu M. Kucler D. je ministrstvo zapustilo 88 ljudi, 109 pa se jih je zaposlilo na novo. Že v času ministra Zupana so zaposlovali ljudi s priporočilom ministra.
V prvem pismu očitajo generalnemu sekretarju M. Plutu nepravilnosti pri odobravanju dodatka za delovno uspešnost in da so pritiski na uslužbenko N. Furman le "vrh ledene gore". V drugem piše, da s svojim "nespoštljivim, žaljivim, arogantnim in agresivnim odnosom" vpliva na "izredno slabo klimo, na večje število bolniških in slabši pretok informacij".
M. Plut,  ki naj bi šikaniral podrejene trdi, da je sam žrtev maščevanja, ker ni pristal na politično kadrovanje. Pravi, da se je  N. Furman, brez izkušenj v visokem šolstvu, zaposlila 1.8.2008 in se takoj začela samostojno ukvarjati z zapletenim vpisom Nove univerze v razvid. M. Plut je v pogovoru, pri katerem je bil prisoten še drug uslužbenec, hotel ugotoviti "zakaj so v spisku o postopku tudi zaznamki o SMS iz kabineta ministrice in druge sporne podrobnosti". M. Plut se tudi  ni hotel podpisati pod nekatere  odločitve v zvezi s prostorskimi akti, opozarjal je tudi na stroške reprezentance.

Kdaj se bodo končno končala neurja? Temni dnevi visokega šolstva.
Jasna Kontler - Salamon (J.K.S.),  Šolski razgledi, 20.12.2008   http://www.solski-razgledi.com/
Kolumnistki se zdi dogajanje v visokem šolstvu zadnje čase "kot nenehna nevihta z bliski in grmenjem, ki ji ni videti konca".
Izvor tega ostaja predvsem Nova univerza (NU), v katero so se odločile združiti tri zasebne fakultete. Soustanovitelj in solastnik dveh je P. Jambrek, nekdanji predsednik ustavnega sodišča, Sveta RS za visoko šolstvo (SVŠ) in Zbora za republiko. Senat za akreditacijo  je NU dvakrat zavrnil, nakar so ustanovitelji NU opozorili na napake v glasovanju (vzdržanih ne bi smelo biti) dosegli tretje, za mnoge sporno glasovanje in takrat je NU dobila podporo. Sledil je ugovor rektorske konference in odločitev ministrice M. Kucler D., da se NU vpiše v register visokošolskih zavodov. Novi minister G. Golobič je ugotovil, da "ministrica tega ne bi smela narediti", najprej bi morali razrešiti ugovor. NU je postala "simbol, kako se ne sme ustanavljati univerze". Verjetno bo to pripomoglo k nastanku  neodvisne visokošolske agencije.
Drugo nevihto so zakuhali v študentski organizacijo ŠOUL, ki bodo zdaj morali ponoviti volitve svojih funkcionarjev, saj jim je slovenska študentska organizacija ŠOS "zaprla dotok denarja", za katerega se "tisti študentje, ki s svojim delom" prispevajo, ne zavedajo koliko ga je. B. Mihevc "avtor imenitne knjige o študentskih gibanjih Ključ je v naših rokah"pravi, da so se "študentje nekoč organizirali zato, da bi kaj dosegli in se ob tem družili in odbor imeli" zdaj pa se temu "vsaj pri nas, pridružuje še denar, s katerim upravljajo študentje", seveda v skupno dobro, "a vendarle nekateri mislijo tudi nase".
J.K.S. meni, da je očitno "denar - veliko denarja - poglavitni vzrok za visokošolske razprtije, pa naj gre za študente ali za nove univerze". Ob odmevih na predlog zakona o univerzi postaja jasno, da "je pri nas težko pripraviti zakon", ki bi  ga v visokem šolstvu vsi sprejeli. Enotni so le v "nasprotovanju vsiljenemu zakonu", ko pa nekdo ponudi nekaj novega, "pridejo na dan vrtičkarski interesi".  Da ima visoko šolstvo ima "zdaj največ težav samo s seboj",  je menda prehuda ocena.

Univerze postajajo podjetja za izdajanje spričeval. B.M.,   Dnevnik,  23.11.2008
Ob 35. letnici Časopisa za kritiko znanosti so nekdanji in sedanji uredniki opozorili na probleme znanosti in univerz. Zastavljajo vprašanje, ali sodobna znanost lahko poda alternativne rešitve dominantni neoliberalni ideologiji, ki čedalje bolj narekuje znanstveno delovanje. Evropska znanstvena politika vse bolj preprečuje kritično misel in razvoj alternativnih znanstvenih konceptov in praks, znanost se privatizira in komercializira.
Maja Breznik, FF UL: "V zadnjem času se slovenske univerze spreminjajo v podjetja za izdajanje spričeval". Po bolonjski reformi profesorji znanje le še producirajo in "proizvajajo študente kot izobražene delavce, ki bodo dobro služili  t.i. družbi znanja", dodaja Mirt Komel in pravi, da za študente ni več pomembno "kaj vejo, temveč kako dobro delajo".
Marta Gregorič, FDV UL je prepričana, da smo znotraj univerze in znanosti priča sistemu, za katerega še ni poimenovanja. Govorimo o kapitalizmu, nič pa ne vemo, kaj se znotraj univerze dogaja. "Gre za desno usmerjeno politiko izobraževanja", pravi.
Darij Zadnikar, PeF UL opozarja, da "o tem, kdo je uspešen znanstvenik, odloča monopolna zasebna korporacija" Thompson, katere indeksacijo se uporablja tudi za ugotavljanje števila objav v tujini, ki je pogoj za habilitacijo.
(Glej Thomson Corporation: http://scientific.thomson.com/copyright/  in  http://home.izum.si/COBISS/OZ/2006_4/html/clanek_21.html#d0e520 )
Rastko Močnik, FF UL ugotavlja, da je na področju humanistike v 2005 dobil ZRC SAZU 70% projektov, zunaj Ljubljane pa le instituciji v Kopru in Celovcu. Opaža da se teoretska praksa preganja z univerz,  "ne ve pa se, kje bo našla zatočišče". Tudi na univerzi posamezniki opozarjajo na te konflikte in dodaja: "Potrebno bi jo bilo osvoboditi, kar pomeni, da bi jo bilo potrebno zavzeti".

Sviz nasprotuje osnutku zakona o univerzi. L.D.,  Dnevnik, 20.12.2008
Sindikat SVIZ je pozval rektorsko konferenco, naj umakne osnutek zakona o univerzi. K njegovi pripravi niso bili povabljeni, nasprotujejo predlogu, da bi plače zaposlenih urejale kar univerze same, izven plačnega sistema v javnem sektorju.
R. Bohinc, predsednik RK pravi, da so pripombe dobrodošle, saj je osnutek "ravno zdaj v najširši javni obravnavi". Osnovni namen zakona je preoblikovanje univerze iz državne v javno ustanovo.
Na Ul pravijo, da se bo razprava končala čez dva meseca, pripombe zbira delovna skupina RK.
Tudi minister G. Golobič poudarja, da razprava še traja.
Osnutek zakona o univerzah za SVIZ nesprejemljiv. jas, Večer,  sreda, 17. december 2008
O osnutku zakona o univerzah, ki nastaja v rektorski konferenci ima sindikat SVIZ kritično stališče.
K pripravi sindikati niso bili povabljeni, kar je v nasprotju z načelom partnerstva.
Osnutek uvaja v delovanje univerz izrazito tržne elemente. Zmanjšuje se vpliv zaposlenih, ki v nadzornem organu nimajo predstavnika. Zaposlene na univerzi izvzema iz sistema plač v javnem sektorju, o plačah bi odločale univerze glede na dobljena sredstva iz proračuna, ne predvideva kolektivih pogodb na ravni univerze in širi možnosti zaposlovanja za določen čas.   SVIZ predlaga sestanek visokošolskih partnerjev.
SVIZ: Osnutek zakona o univerzi je nesprejemljiv, STA, splet,
SVIZ je kritičen do urejanja plačnih razmerij v osnutku, saj bi univerze oblikovale plače glede na ponudbo in povpraševanje na trgu delovne sile in glede na sredstva iz proračuna. IO tega sindikata rektorski konferenci predlaga umik osnutka in razpravo partnerjev "o potrebnosti oblikovanja posebnega zakona za univerze".

Zlom "bolonjske" hrbtenice. J.J., Večer,   četrtek, 18. december 2008
Pavle Zgaga, PeF UL, podpisnik "bolonjske deklaracije", v pogovoru kritično govori o njeni realizaciji pri nas.
Kar se je v zadnjih letih dogajalo pri nas je zloraba "bolonje".  Razprava se vrti okrog popularnih tem, ki jih je vsilila politizacija visokega šolstva. Ne okrog strateških in vsebinskih vprašanj, pač pa o pravnih postopkih in legitimnostih posameznih visokošolskih ustanov. (Verjetno je mišljena Nova univerza, op. B.M.)
"Potrebni sta radikalna kritika in podrobna prevetritev nacionalne interpretacije vstopa v evropski visokošolski prostor". Takoj bi morali vzpostaviti agencijo za kakovost in jo v razumnem času vključiti v ENQAo in evropski register agencij ter vzpostaviti evropsko primerljivo nacionalno ogrodje kvalifikacij (diplom).
Spremembo visokošolskega zakona leta 2006 označuje za  "zlom hrbtenice" "prave bolonje", zato smo "z reformami padali nazaj", koncept se je pri nas "sfižil".
Leta 2006 je bila odpravljeno določilo zakona iz leta 2004 o agenciji. Vsaj pet let je jasno, da morajo države vzpostaviti agencije. "Albanija danes že ima takšno agencijo, Slovenija je nima."
Zakon je leta 2006 določil, da študenti na naših univerzah po 5 letih dosežejo stopnjo, za katero je bilo prej treba študirati tri leta in pol. Evropska "bolonjska" stopnja, imenovana "master" je izginila. Študente smo prisilili k daljšemu študiju, evropski trend je skrajševanje, intenziviranje študija in zagotavljanje kakovosti. Nekdanjim diplomantom se ni treba vračati v študij, ker so "več vredni" od sedanjih.
Potreben je primerjalen študij napredka in mednarodne "atraktivnosti visokega šolstva pr srednjih in malih visokošolskih sistemih (Finska, Danska, Nizozemska, Estonija). In predvsem "resna, odkrita in kritična analiza zagat, ki jih zdaj imamo ter  produktivna razprava "o konceptih in strategijah, primerjavah in ciljih itd."
Pričakuje hitro spremembo glede agencije za zagotavljanje kakovosti, glede sistema kvalifikacij oz. diplom pa ni mogoče pričakovati hitrih rešitev.

Politika samoomejevanja v praksi. Matevž Tomšič, Večer,  četrtek, 18. december 2008
"Samoomejevanje" je izpostavljena sintagma nove vladajoče garnitire, ki pa se zdaj loteva "omejevanja tistih, ki niso po njihovem političnem okusu". Ena prvih potez ministra Golobiča je spodbijanje vpisa "novonastale Nove univerze v razvid visokošolskih organizacij". NU je "dobila akreditacijo pristojnega senata pri Svetu za visoko šolstvo" pod enakimi pogoji kot druge, vendar je bila pri "delu politike, medijev in akademske sfere deležna očitkov, da ne izpolnjuje ustreznih kvalitativnih standardov". Absurdno je, da vlada skuša v imenu "javnega interesa" likvidirati ustanovo, ki izvaja "študijske programe z od države podeljenimi koncesijami". Minister podpira tiste, ki "želijo ohranjati svoj monopolni položaj, zato se borijo zoper vsakršno konkurenco", ki skušajo ohraniti "status quo" in privilegije, ki iz tega izhajajo. Vodilni javnih univerz so pripravili tudi osnutek zakona o univerzi, ki bi te privilegije zakoličil in zaostril pogoje za nove univerze. Za ustanovitev zasebne univerze naj bi bila potrebna odločitev  Državnega zbora, kar je "poskus etatizacije visokega šolstva", ki sodi v Belorusijo, Venezuelo, ne v članico EU. Očitno bi si nekateri želeli vrniti v čase ko so "pooblaščeni" arbitrarno odločali o vsem, "na podlagi kriterijev (moralno-politične) primernosti".
Novi minister že kaže zobe. V.K. Demokracija,  četrtek, 18. december 2008
Povzetek zgodbe o NU od septembra 2008, ko je "svet za akreditacijo pri svetu za visoko šolstvo dal pozitivno strokovno mnenje k ustanovitvi zasebne NU", do sklepa vlade, s katerim poskuša doseči razveljavitev vpisa NU v razvid visokošolskh zavodov in politično ozadje.
Nova univerza s sedežem na Brdu pri Kranju je peta univerza v državi, ker pa so med njenimi ustanovitelji ljudje, ki niso po volji pahorju in Golobiču, jo vlada skuša zatreti. "Bitka za novo univerzo" je tudi "bitka med dvema svetovnima nazoroma - na eni strani kroga ljudi okrog Petra Jambreka, na drugi ljudi, ki so krojili šolstvo v nekdanjem totalitarnem sistemu".  Politična pripadnost nasprotnikov NU: A. Kocijančič je "žena nekdanjega predsednika SD", R. Bohinc je nekdanji minister SD in vidni član SD, Golobič je član nekdanje LDS in ustanovitelj Zares.
Na politično ozadje kaže tudi šikaniranje uslužbenke N. Furman, ki ga je izvajal M. Plut, generalni sekretar MVZT, "nekdanji kader Jureta Zupana (nekdanjega ministra iz vrst NSi), ki se je "podredil novi metli na ministrstvu".
Čevlji in visoko šolstvo. Matej Makarovič, Demokracija,  četrtek, 18. december 2008
V Monopoliji je potrebno za uporabo čevljev dobiti uporabno dovoljenje, ki ga tako kot nostrifikacijo daje pristojno ministrstvo. In kaj "če hoče v Monopoliji kdo celo izdelovati čevlje neodvisno od štirih čevljarskih podjetij?" Imajo zato tam "neodvisni Svet za visoko čevljarstvo, ki na svojem akreditacijskem senatu  presoja, ali se lahko še komu dodeli čevljarska akreditacija". Zgodi se škandal, akreditacijo dobi peto podjetje; nekaj "zaposlenih v štirih čevljarskih podjetjih" je bilo v senatu glasovalo v nasprotju s presojo svojih direktorjev. Štirje direktorji se pritožijo, monopolijski mediji so zgroženi, (novi, B.M.) "minister za visoko čevljarstvo pa je sprožil tožbo proti lastnemu ministrstvu", ker petega podjetja ni že v kali zatrlo, saj je pač  v "nasprotju z javnem interesu", da bi ponujali še peto vrsto čevljev.
V Sloveniji imamo "visoko šolstvo, univerze, nostrifikacije, akreditacije, študijske programe in pobesnele (di)rektorje", a še bolj usodno čudaštvo kot v Monopoliji.
"Znanje je namreč strateško veliko pomembnejše od čevljev, pravica do izobraževanja in njegove svobodne izbire je veliko bolj odločilna od pravice do izbire in  nakupa čevljev, monopol nad širjenjem znanja pa je veliko nevarnejši od monopola nad prodajo čevljev".

Drugi ljudje, isti kadri. G.R., Mladina,  petek, 19. december 2008
O delovanju G. Golobiča pred letom 2002, ko je zapustil politiko in o "načinu usklajevanja kadrovskih odločitev v novi koaliciji", po Janševem vzorcu.

Kritična vojna proti pluralnosti družbe. Milan Gregorič, Demokracija,  četrtek, 18. december 2008
Bralec piše o križarski vojni proti zasebnemu, predvsem katoliškemu šolstvu, Jambrekovi Novi univerzi in Evrosredozemski univerzi (EMUNI). temu se je pridružila tudi študentska organizacija ŠOUP. Del slovenske levice, ki je "do včeraj povsem obvladoval celotno šolstvo in predvsem univerzitetno sfero, zlasti pa njen družboslovni del (zgodovina, sociologija, novinarstvo ipd.)" se ne more  sprejeti, da ji ustanavljanje šol uhaja iz rok. Pri EMUNI gre še za zavist, da je "uresničitev tega projekta padla v roke dosedanje pomladne opcije". Levoliberalno enoumje je pripravljeno tolerirati zasebno šolstvo "le za kak ščepec", saj je dijakov v katoliških šolah pri nas le 1,9%. Na svetu je 1300 katoliških univerz z 4,7 milijona študentov.
Ta križarska vojna se "zaganja v same korenine pluralnosti in demokracije". Izkušnja uči, da se razvoj, blaginja in dobro počutje ljudi "napajajo samo iz sožitja /.../ dveh svetovnih nazorov, dveh etik, dveh eshatologij".

Imamo novo univerzo? I.P., Reporter,  ponedeljek, 15. december 2008
M. Kucler D. je nekaj dni pred primopredajo ministru G. Golobiču izdala odločbo o vpisu Nove univerze s sedežem na Brdu  v razvid visokošolskih zavodov. Rektorjem javnih univerz ni uspelo zavlačevanje s pritožbo. M. Kucler D. je pridobila pravno mnenje Rajka Pirnata, dekana PF UL, da rektorji oz. univerze ne izkazujejo javnega interesa. Predlagatelji so predložili za razvid potrebno dokumentacijo: izpis iz sodnega registra, akt o ustanovitvi in odločbo o pozitivnem stališču senata za akreditacijo.
Novi minister G. Golobič je prepričan, da je kršen zakon in oškodovan javni interes, zato je vlada pooblastila državno pravobranilstvo da vloži tožbo za odpravo tega upravnega akta.  M. Kucler D.: "Nova oblast hoče storiti vse, da v Sloveniji ne bi bilo mogoče odpreti visokošolskega prostora".
"To je izključno pravno vprašanje". Minister Golobič odgovoril na očitke predhodnice. J.K.S.,  Delo, 13.12.2008
Visokošolski minister G. Golobič je dejal, da gre pri vpisu Nove univerze v register zavodov za preprosto pravno vprašanje. Zavrnil je obtožbe o šikaniranju uslužbenke MVZT in dejal, da je imela M. Kucler D. na dan primopredaje težave z vstopom v ministrstvo zaradi neveljavne kartice.

Državno pravobranilstvo v petek vložilo tožbo glede Nove univerze. STA, splet,  torek, 16. december 200
Državno pravobranilstvo je vložilo tožbo zaradi vpisa NU v razvid visokošolskih zavodov. Odpravili naj bi odločbo o vpisu, ki jo je izdalo  MVZT, kljub temu, da še ni bilo končano odločanje o ugovoru štirih univerz.
Po mnenju ustanoviteljev NU so univerze zlorabile pravice v postopku, saj ni pogojev za izpodbijanje odločbe. Uradne osebe na MVZT zato niso bile dolžne čakati na dokončanje postopka akreditacije. Bivša ministrica M. Kucler D. meni, da se okrog NU iz običajnih postopkov skuša narediti "politični in medijski škandal".

Zaprta vrata za nove univerze. Strah pred konkurenco v visokem šolstvu. Peter Lah, Finance,   torek, 16. december 200
P. Lah, dekan Fakultete za medije, Ljubljana, v uvodu piše o avtomobilskem Detroitu "v jurskem parku", nato o javnih in zasebnih univerzah.
Na nedavnem posvetu o financiranju visokega šolstva v Rogaški Slatini so tuji gosti poudarjali, da je visoko šolstvo v javnem interesu, naši udeleženci pa so to enačili z državno univerzo. Na vprašanje P.L., so gosti potrdili, da tudi zasebna šola lahko deluje v javnem interesu. Domači udeleženci so želeli več denarja od države, za težave so krivi zasebniki. Niso bili samokritični. , čeprav "vpisujejo nekaj deset tisoč mrtvih duš", znižujejo standarde za diplomante, bili so birokratsko zaverovani v svoj prav.
Rektorji so pripravili osnutek zakona o univerzi, s katerim bi zaprli vrata novih univerz. Univerza bi morala imeti 100 habilitiranih učiteljev, 50 študentov in tisoč rednih študentov. "Če mi daste 6 tisočakov na študenta, kolikor dobi neka humanistična fakulteta v Ljubljani, vam v dveh letih postaim na noge povsem spodobno univerzo".
Osnutek je nastal za zaprtimi vrati (na Googlu se lahko izbrska le avgustovska različica), čeprav se rektorji "zavzemajo za široko javno razpravo" (STA). V mislih so imeli nekaj tisoč zaposlenih na zdajšnjih univerzah, ne širše javnosti, davkoplačevalcev in študentov. Kot dekana zasebne fakultete ga "zanimajo mnenja, izkušnje in pričakovanja študentov in delodajalcev".
Univerze bodno gledajo, da se ne bi pojavil kak tekmec. "Se bo našim univerzam zgodil Detroit?" Tamkajšnja avtomobilska podjetja, ki so v 30 letih zamudila priložnosti za reformo, v krizi računajo na državo. Bodo "izdelovale" diplomante, ki so po njihovih merilih odlični, le da ne bo nihče povpraševal po njih? "Propadejo institucije, ki se izolirajo od okolja, ker so prepričane, da se jim ne more zgoditi nič hudega".

Kam želijo slovenske univerze.  Franc Forstnerič, Delo,  torek, 16. december 200
Dekan FMF UL in redni član SAZU piše o problemih visokega šolstva, UL, merilih za habilitacije in skrbi za kakovost univerz.
Visokošolsko področje je pri nas že dolgo zapostavljeno, ostaja strošek, čeprav ustvarja novo znanje. Zanj se namenja le dober odstotek BDP, med najnižjimi v Evropi. UL, ki se uvršča na mednarodne lestvice porabi od sredstev za študijsko dejavnost kar 80% za plače, malo za laboratorije ni opremo. Število študentov se je v treh desetletjih potrojilo, prostorske razmere pa niso dosti drugačne kot v času njegovega študija. Bolonjska prenova zahteva več dela učitelja na študenta, a v večini programov uredba daje 6000 evrov na študenta, v naravoslovnih le 4000.
"Ob mačehovskem odnosu do obstoječih javnih univerz pa je država ustanavljala nove in nove visokošolske zavode z argumenti povečanja konkurenčnosti in regionalizacije." Ne da bi država povečala finančno vrečo konkurenca "stopa na trg brez ustreznih kadrovskih in prostroskih zmogljivosti, torej za nizko ceno dela in brez zagotavljanja kakovosti.  Lastniki šol brez osnovne raziskovalne infrastrukture in s poceni pogodbenim delom lahko ustvarjajo zase dobičke tudi ob nizkem številu študentov".
Avtor predlaga razslojitev visokošolskega sistema na elitne, ne množične, drage in raziskovalno usmerjene institucije, na tiste vmes in na community college, kjer za učitelje ni potrebno zahtevno raziskovalno delo. Zdaj je vse troje pomešano in zavodi dobijo enaka sredstva po študentu v programu istega področja.
"Najpomembnejšo vlogo pri razvoju univerz ima izbor učiteljev in sodelavcev. Na tej točki univerza dolgoročno stoji ali pade". UL je pred 20 leti bistveno dvignila zahtevnost pri habilitacijah. Ko je letos ponudila "nekoliko zaostreni predlog meril z dodano zahtevo po mednarodni odmevnosti, se je sprožil plaz kritik", o objavah v tujini, poudarjanju znanstvenega dela na račun pedagoškega ipd., tudi v Delu.(Glej   učitelji in drugo osebje / teachers , B.M.).  "Brez dobrega znanstvenega, razvojnega ali umetniškega dela smo lahko le učitelji v malo boljši srednji šoli" Za pedagoško delo na univerzi ni dovolj le "vloženi trud, pedagoški žar, govorniška sposobnost", saj "univerzitetni učitelj ni le posrednik naučenega znanja, ampak tudi njegov soustvarjalec, posreduje tudi izkušnje in znanje, pridobljeno z lastnimi raziskavami". Odmevnost je širši pojem od citiranosti. V družboslovju so monografije pri mednarodnih založbah pomembnejše od objav v revijah, manj pomembna je citiranost. Pri vrednotenju znanstvenih dosežkov bibliometrični podatki ne morejo nadomestiti ekspertne ocene (peer rewiew).
Habilitacijska komisija naj določi jasne minimalne pogoje in odloča po strokovnih merilih,  mnenjih neodvisnih ocenjevalcev  in mednarodno primerljivosti na vsakem področju. Habilitacija ne sme biti iztožljiva.
Slovenska rektorska konferenca je ponudila v razpravo predlog zakona o univerzi. Avtor pogreša razlago, zakaj ponujenih rešitev "ne bi bilo mogoče uveljaviti v skupnem zakonu o visokem šolstvu. Meni, da je nujno treba ohraniti in utrditi pravno subjektiviteto članic, kritičen je do ohranjanja števila študentov kot glavnega merila delitve sredstev. Dviga kakovosti ne bo brez sistemskih ukrepov države in univerz. Univerze morajo izkoriščati raziskovalne potenciale in sodelovati z inštituti ter se "vključevati v sistem merjenja in zagotavljanja kakovosti na vseh področjih svojega dela; z upoštevanjem evropskih standardov EUA in ENQA."

Golobič: Dolgoročne perspektive ni brez investiranja v znanje. STA, splet,  torek, 16. december 200
Minister G. Golobič je na srečanju na UP dejal, da bo vlada zaradi dolgoročne perspektive ustrezno investirala v znanje, napovedal sistemske spremembe v visokem šolstvu. Že v letu 2009 bi - po debati z univerzami, raziskovalnimi ustanovami in študenti - posegli v ključne zakone in dorekli način financiranja.
Glede Nove univerze je dejal, da verjame, da bodo njeni "ustanovitelji znali upoštevati pravne argumente", saj je v njihovem interesu, da NU "ni obremenjena s senco dvoma glede korektnosti postopkov in temeljev na katerih stoji".
Prisluhnil je tudi problemu s študentskimi posteljami in se z vodstvom centra EMUNI pogovarjal o dijaškem domu Portorož. Na UP so mu predstavili načrt za gradnjo študentskih kampusov v Izoli in Kopru, pri čemer računajo na več proračunskih sredstev.
Nekaj rešitev je že na mizi. "Pridem, če me povabijo". T.M.V.,  Primorske novice,  torek, 16. december 200
Minister za visoko šolstvo obiskal UP, EMUNI in UNG.  Ne pa tudi Nove univerze v Novi Gorici, ker ni dobil vabila.

Kontaminiran projekt Nova univerza. J.S., Večer,  petek, 12. december 2008
Prejšnja vladna ekipa je podpirala podeljevanje "akreditacij na tekočem traku, tudi slabim programom in visokošolskim institucijam", apriorno zavračala ustanovitev agencije za zagotavljanje kakovosti in  idejo o desetih univerzah. Pritožbo javnih univerz zoper akreditacijo Nove univerze ustanovitelji NU označujejo kot nagajanje novi konkurentki, javne univerze pa kot skrb za "ohranitev ugleda slovenskega visokošolskega prostora". Bivša ministrica, ki je sredi novembra vpisala NU v razvid in to "pozabila" povedati novemu ministru, zdaj s "političnimi manevri obračunava s tistimi, ki bodo morali razrešiti pravno zahteven in politično kontaminiran projekt NU".
Večer: Kontaminiran projekt NU. STA, splet,   petek, 12. december 2008

Pisanski o NU: Zakonodajalec se mora odločiti, kakšno univerzo želi, STA, splet,  petek, 12. december 2008
T. Pisanski, predsednik sveta za visoko šolstvo (SVŠ) pravi, da iz zakona o visokem šolstvu ni razvidno, kaj je univerza, ali mora pokrivati tri področja ali podpodročja  po ISCED klasifikaciji študijev. Komisija za sistem SVŠ bo morala odgovoriti "ali dopuščamo univerzo v ožjem smislu, ali zahtevamo od univerze, da je tudi v širšem smislu".
A. Hopbach, podpredsednik ENQA je dejal, na je izraz "univerza!" v Nemčiji Zakonsko zaščiten. Velja široko soglasje, da je "visokošolska ustanova univerza le takrat, ko lahko dostavi znanstvene doktorate, kar pomeni, da opravlja tudi raziskovalno delo". Veliko zasebnih ustanov na področju ekonomije in prava tam nima statusa univerze.

Opomba: 
Izbor prispevkov  je verjetno pomanjkljiv za dneve: nedelja, 7. december 2008   torek, 9. december 2008    sreda, 10. december 2008   nedelja, 14. december 2008

V Rogaški Slatini o financiranju visokega šolstva in upravljanju univerz.  STA, splet,  sobota, 6. december 2008
Na (mednarodni) konferenci, ki jo je organizirala ŠOS (Op., v sodelovanju z L.Eberth Stiftung) je novi državni sekretar MVZT Josef Gyorkos povedal, da se evropski visokošolski sistem že 10 let spreminja, a do 2010 ne bodo uresničeni vsi cilji bolonjske deklaracije. Prepričan je, da bodo vsi partnerji  spoznali, da so spremembe nujne, prav tako dialog med vlado, študenti in visokošolskimi organizacijami. V ospredje je postavil kurikularno reformo. Univerza mora imeti vpliv na širšo družbo. Za izvajanje uredbe o financiranju bo treba zagotoviti v 2009 11,2 milijona evrov, po novem se v  skupine (različno financirane, op. B.M.) razvrščajo študijski programi, ne več zavodi.
Rado Bohinc, rektor UP, predsednik SRK je dejal, da bo več sredstev, čim bolj uspešna bo vlada in da je treba najti najboljši model financiranja.
Tonko Čurko, rektorska konferenca hrvaške je dejal, da je vprašanje univerz večna "top" tema, spreminja se tudi model financiranja.
Danijel Bandelj, predsednik ŠOS je dejal, da je financiranje ključno vprašanje razvoja visokega šolstva v Sloveniji, brez ustrezne rešitve ne bomo "dosegli kakovosti in odličnosti študijskih programov".
Udeleženci so govorili tudi o demokratični kulturi na univerzah, akademskim vrednotam, svoje izkušnje pa so predstavile posamezne univerze.

Večina ima resne pomisleke. Pogled na evropsko visoko šolstvo tokrat z druge strani. Jasna Kontler - Salamon,  Šolski razgledi, 6.12.2008  http://www.solski-razgledi.com/
Komentatorka (novinarka Dela, op. B.M.)  se je udeležila v Franciji (CIEP) seminarja o poročanju o visokem šolstvu. O tem pišejo predvsem novinarke, kar kaže na to, da področje šolstva ne spada med najpomembnejše. Večina novinarjev (udeležencev) je imela - kljub ugodnejšim uradnim informacijam - "resne pomisleke o doseganju ciljev bolonjske reforme". Bolonjski študij je daljši, "moralo bi biti obrnjeno". Z njim se je sistem primerjanja izobrazbe in kompetenc še bolj zapletel. Države so z raznimi "dodatki" posameznim stopnjam študija ohranile svoje posebnosti. A nikjer niso ločili prve stopnje na univerzitetni in visokošolski strokovni študij; ob tej naši posebnosti "tujci ostajajo brez besed".
Ob predstavitvi nekaterih posebnosti Islandije in Francije komentatorka ugotavlja, da je naše visokošolsko dogajanje "včasih dobro pogledati od daleč". Tudi novemu ministru G. Golobiču priporoča, da se "še preden ga povsem zasujejo kritike in predlogi, odpravi kam na daljši študijski obisk".

Kocijančičeva in Gantar za spremembe zakona o visokem šolstvu. STA, splet,  petek, 5. december 2008
Rektorica UL in predsednik Državnega zbora sta se pogovarjala o spreminjanju zakonodaje, financiranju, nacionalnem programu visokega šolstva in izrednem študiju
P. Gantar, predsednik DZ meni, da je treba popraviti Zakon o visokem šolstvu kar zadeva ustanovitev agencije za akreditacije in evalvacije. Napovedal je široko razpravo pri spreminjanju zakonodaje. zakonodajalec mora povezovati različne ideje; v preteklosti je bilo v DZ na tem področju preveč konfliktov.
A. Kocijančič je predlagala analizo o tem, kaj je/ni bilo uresničeno v nacionalnem programu in opozorila na upadanje sredstev. meni, da bi morali najti način za nagrajevanje kakovosti, za dobre ustanove, da so še boljše. Glede izrednega študija meni, da je treba razmisliti o 25% zaposlenih izrednih, za katere bo verjetno ostal plačljiv študij. Namesto omejevanja vpisa je treba visokošolskim inštitucijam omogočiti pogoje za sprejem več študentov. Strinja pa se z ministrom Golobičem, da je treba odpraviti krivično plačevanje šolnine tistih, ki na običajen način niso mogli vstopiti v študij.
Spremembe zakona o visokem šolstvu. Slovenske novice, STA,   petek, 5. december 2008
P. Gantar, predsednik DZ je po srečanju z A. Kocijančič, rektorico UL dejal, da je treba  najprej popraviti Zakon o visokem šolstvu v točki o ustanovitvi samostojne in neodvisne agencije za akreditacije in evalvacije. To je prva naloga ministra, vlade in parlamenta, pričakujejo sodelovanje vseh univerz in visokih šol.

Rdeča luč za financiranje zasebnikov. V.P., Mladina,  petek, 5. december 2008
Kakšen odnos bosta imela ministra za šolstvo in visoko šolstvo do državnega financiranja zasebnih šol. Prejšnja vlada je dala koncesije tudi nekaterim družboslovnim zasebnim fakultetam, s podobnimi programi kot na javnih, ki pa jim je omejila obseg vpisa. Te fakultete (npr tiste tri, ki naj bi se združile v NU) nimajo svojih predavalnic in zaposlenih, predavatelji nimajo objav...

Visoko šolstvo in znanost. Matjaž Gams, SVIZove strani, Šolski razgledi, 6.12.2008
Predstavnik sindikata SVIZ piše o neuresničenih obljubah o povišanju plač in nepravilnostih novega plačnega sistema. Po 2002 so se plače v visokem šosltvu in znanosti znižale za 7% glede na inflacijo, pokojnine pa so za 15% večje. Zdaj zdravnik dobi do 30% več od svojega profesorja na MF, direktorji bolnišnic dvakrat več od dekana, rektorja ali direktorja inštituta. Zdravstvo je za plače dobilo 300 milijonov evrov, visoko šolstvo in znanost le pet.
Obstoječe univerze oz. fakultete dobivajo vedno manj denarja, na račun odpiranja novih, rešujejo se z zmanjševanjem plač zaposlenih. Poleg tega se zelo povečuje obremenitev zaposlenih v tem področju, tudi več kot za 100%, višanju pogojev za napredovanje (objave). "Čeprav vodilni v tem vidijo skrb za bolj kakovostne dosežke, je to le še dodatna degradacija področja, saj izjemno otežuje napredovanje", v primerjavi z bolje plačanimi uradniki.
Nesprejemljiva je "postopna degradacija odnosa do visokega znanja, ki smo ji bili priča v zadnjih nekaj letih". Vzpostaviti bo treba normalen odnos in dogovarjanje politike in predstavnikov visokega šolstva in znanosti.
Čestitke novim ministrom s predlogi za sestanke.  SVIZ je predlagal ministru G. Golobiču, da bi izmenjali stališča o učinkih plačnega sistema, o sestavi upravnih odborov inštitutov, o razlagi Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost in o novem zakonu o univerzah.

Je Kucler Dolinarjeva preveč hitela? R.I., Dnevnik, 2.12.2008  torek, 2. december 2008
Vprašanja po novici o dolgo skritem vpisu Nove univerze v razvid visokošolskih zavodov.
Pravniki imajo različna mnenja, predvsem o pravnem interesu rektorjev za pritožbo proti NU.
Rajko Pirnat meni, da pravnega interesa pritožniki nimajo.
Janja Žlogar Piano predlaga, da se pritožba rektorjev zavrne, a dopušča možnost, da soglasje k ustanovitvi NU (senata za akreditacijo) razveljavi Svet za visoko šolstvo.
Bojan Tičar pa pravi, da pravni interes obstaja.
Bojan Bugarič sodi, da obstaja pravni interes rektorjev, pravico jim daje Zakon o upravnem postopku (ZUP), dokler senat ne odloči o pritožbi, ta ni dokončna.
Javne univerze napovedujejo tožbo.  J.K.S., Delo, 29.11.2008

Javne univerze napovedujejo tožbo. Dramatična seja sveta za visoko šolstvo. J.K.S., Delo,  sobota, 29. november 2008
Po seji SVŠ sta A. Kocijančič, rektorica UL in R. Bohinc, rektor UP in predsednik rektorske konference glede obvestilu o tem, da je ministrica M. Kucler D. podpisala odločbo, po kateri se NU lahko vpiše v razvid visokošolskih zavodov, dejala: "Tožilo bomo!"
Na  seji SVŠ so najprej  brez težav izvolili novega predsednika Senata za akreditacijo - to je po D. Škerjancu postal prof.dr. Jože Flajšker, FS UM.
(Seja Senata za akreditacijo, ki naj bi obravnavala pritožbo zoper NU je zaradi nesklepčnosti pred dnevi odpadla. D. Tasič, v.d. predsednika senata je dejal, da do te obravnave postopek o NU še ni končan.)
Več razburjanja je povzročila izvolitev novega predsednika komisije za sistem. Pred časom je zaradi pritiskov odstopil z mesta predsednika B. Žekš. kandidirala sta R. Bohinc in Dejan Jeraj, predstavnik študentov, ki je bil nazadnje izvoljen.
A. Kocijančič in R. Bohinc sta to izvolitev označila kot "škandalozno", saj ni bil izvoljen predsednik rektorske konference. To kaže, da SVŠ ni sposoben opravljati svoje vloge, saj v njem prevladujejo parcialni interesi. Zato bodo univerze razmislile ali se še splača sodelovati v SVŠ.

Misija nemogoče. Ranka Ivelja, Dnevnik,   četrtek, 4. december 2008
Komentatorka piše, da je v zgodbi o ustanavljanju Nove univerze vse, "kar  potrebuje scenarist za družbeno dramo z elementi kriminalke in politične srhljivke".
Ministrica se je odločila vpisati NU v razvid teden pred zamenjavo vlade, ne da bi počakala na obravnavo pritožbe zoper NU. Ta ima "le peščico zaposlenih profesorjev, ima le zasilno knjižnico, najete predavalnice in skromno opremo"; od nje študirajoči "upravičeno pričakujejo univerzitetno kakovost".
V zapletu najde: "konspirativno tovarišijo z jasnimi cilji in visokimi zavezniki v vladi /.../ brilijantne pravnike v boju za svoj osebni interes in pravniške outsiderje v neenakem boju za javni interes". Eden od profesorjev je celo sodeloval pri odločanju o akreditaciji NU.
Novi minister še molči, čaka na pravne rešitve. Komentatorka meni, da bi morali postaviti pravila enaka za vse univerze, "da bi skrb za kakovost prevladala nad interesi posameznikov". A predpisi ne morejo veljati za nazaj. ustanovitelji menijo, da rektorji konkurenčnih univerz - pritožniki nimajo pravnega interesa v tej zadevi.  Nekateri drugi pravniki menijo drugače. Minister Golobič bo moral biti zelo spreten.
Dnevnik: Misija nemogoče. STA, splet,   četrtek, 4. december 2008
Golobič se je lotil pospravljanja. J.K.S., Delo,   četrtek, 4. december 2008
Na MVZT se je ekipa novega ministra previdno lotila raziskovanja vloge nekdanje ministrice pri spornem vpisu NU v razvid visokošolskih zavodov. Zbirajo podatke in pravna mnenja o delovnem področju Sveta za visoko šolstvo (SVŠ). Minister Golobič se je pogovarjal predsednikom SVŠ T. Pisanskim o težavah tega sveta.

Novi predsednik senata za akreditacijo je Jože Flašker. STA, splet,
Svet za visoko šolstvo je imenoval novega predsednika svojega senata za akreditacio. J. Flašker je redni profesor FS UM.
Izvolil in imenoval je tudi predsednika komisije za sistem. To je postal Dejan Jeraj, podiplomski študent FE UL.
Naslednja seja SVŠ 12.12.2008 bo namenjena srečanju s Archimom Hopbachom, podpredsednikom ENQA  (European Network for Quality Assurance in Higher Education, op. B.M.)

"Jambrekova" univerza in odsotnost. id, Dnevnik,  petek, 28. november 2008
Senat za akreditacijo 27.11.2008 ni obravnaval ugovora rektorjev zoper akreditacijo Nove univerze. Seja je zaradi nesklepčnosti odpadla; trije člani so se opravičili, dva pa se je nista udeležila brez opravičila.
28.11.2008 se bo sestal tudi Svet za visoko šolstvo. Imenoval naj bi novega predsednika senata za akreditacijo (D. Škorjanc je odstopil, kandidat je Jože Flašker FS UM). Kandirata za predsednika komisije za sistem visokega šolstva sta Dejan Jeraj, študent in rado Bohinc, rektor UP.

Mednarodna konferenca  o financiranju  visokega šolstva in upravljanju univerz  - 11. november 2008 
Mednarodna konferenca "Financing Higher Education and University Governance" bo v Rogaški Slatini, 5. in 6. decembra 2008.
Organizira jo Študentska organizacija Slovenije skupaj s fundacijo Friedrich Ebert Stiftung
Spletna stran in obrazec za prijavo:  http://www.highereducation.si .    Ker je število mest omejeno je bila prijava je možna do 15. 11. 2008.
Več: <http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/novice/11-11-08>    vabilo in program

Nadzorniki odškodninsko odgovorni.  J.K.S., Delo,  17.11.2009
Predstavitev glavnih rešitev v delovnem gradivu zakona o univerzi, ki ga je pripravila skupina rektorske konference (SRK).
Osnutek ima 105 členov, postavljal naj bi temelje za organizacijsko in akademsko avtonomnost univerz. Določa merila za ustanovitev univerz in njenih temeljnih  ciljev, nacionalni organ za visokošolsko kakovost (agencijo), nadzorni organ/svet z uglednimi posamezniki izven univerze, za zaposlene na univerzah pa predvideva, da bi se jim plače urejale izven sistema za javne uslužbence, ob upoštevanju finančnih sredstev in kadrovskih ciljev ter razmere na trgu dela.

Novi ministri danes prevzemajo posle od predhodnikov. STA, splet,  ponedeljek, 24. november 2008
Po izvolitvi nove vlade je (24.11.2008) na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) od Milana Zvera posle prevzel Igor Lukšič, na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) Gregor Golobič od Mojce Kucler Dolinar , na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ)  Ivan Svetlik od Marjete Cotmam,
na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik od Ivana Jarca, Irma Pavlinčič Krebs od Gregorja Viranta, itd.

Golobič prevzel posle na ministrstvu za visoko šolstvo. Dnevnik-on-line,  torek, 25. november 2008
Na MVZT je M. Kucler D. ob primopredaji dejala, da ministrstvo zapušča v dobrem stanju, se zahvalila sodelavcev in zaželela nasledniku čim bolj uspešno delo. G. Golobič je dejal, da obstaja MVZT v sedanji obliki drugi mandat, zato pričakovanja glede vsebinskih korakov "niso majhna".
Golobič prevzel posle na ministrstvu za visoko šolstvo. STA, splet,
G. Golobič se je predhodnici zahvalil za delo in izrazil upanje, da se bo tudi on lahko s ponosom ozrl na prehojeno pot. S K. Dolinarjevo sta se ob primopredajo dotaknila vseh pomembnih točk, nekatere bodo že te dni na seji gospodarskega odbora in vlade. Sodeloval bo s "kvalificiranimi" javnostmi,bo moderator razprav in potem bo povlekel prave poteze. Prioriteta bo vključenost resorja v reševanje finančne krize, "z dolgoročnejšim gledanjem na strateški razvoj Slovenije".
 

Obeti prihodnjih štirih let. S.M., Šolski razgledi, 8.11.2008
V osnutku (vladne) koalicijske pogodbe za obdobje 2008-2012 je med drugim zapisano, da je za izgradnjo družbe znanja potreben odprt dostop do vrtcev, šol in univerz. Koalicijski partnerji bodo spodbujali bodo dvig izobrazbene ravni, tako da se bo delež prebivalstva z več kot srednjo šolo v 5 - 8 letih približal 30 %.
Okrepili bodo dobre univerze in z njihovo pomočjo ustanavljali nove visokošolske ustanove ob podpori regionalnih centrov in gospodarstva.
Pripravili naj bi tudi resolucijo o razvoju visokega šolstva do leta 2020 in
tak zakon o visokem šolstvu, ki bi zagotovil stabilno financiranje in vpeljal neodvisno agencijo za kakovost.
S spremembami zakonodaje bodo partnerji zagotovili avtonomnost visokošolske, raziskovalne in raziskovalne dejavnosti.
Vlada bo okrepila podhranjeno znanstveno-inovativno in razvojno dejavnost ter ustvarila razmere za odlično visokošolsko izobraževanje in znanost. Obljubljajo večje vlaganje v raziskave, razvoj in visoko šolstvo.
Glej: Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi RS za mandat 2008 - 2012. SD, Zares, DeSUS, LDS. 6. november 2008
Predlog koalicijskega sporazuma za parafo_koncni 6-11-2008    www.socialnidemokrati.si/file.php?id=435  
Kaj je podpisala koalicija.   tm, Večer,  sobota, 8. november 2008
Časnik iz sporazuma vladnih strank, ki je bil objavljen na spletni strani SD,  glede šolstva in znanosti povzema tudi naslednje:
Priprava bele knjige o vzgoji in izobraževanju, brezplačna devetletka, ohranitev mreže javnih vrtcev in šol, v gimnazijah večja izbirnost in manjši oddelki.
Večje vlaganje v visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Analiza bolonjskega procesa, ki bo po potrebi dopolnjen.
Sprejem novega zakona o univerzi, spremembe zakona o visokem šolstvu in zakona o raziskovanju.
Agencija za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja, vključena v evropsko mrežo in register, ki bo nadomestila naloge sedanjega sveta za visoko šolstvo.
Brez šolnin za redni študij.
Nekaj poudarkov iz koalicijske pogodbe.  Dnevnik, 8.11.2008
Časnik med drugim navaja naslednje točke iz koalicijskega sporazuma novih vladnih strank:
- Občasne oblike dela študentov se bodo štele v pripravništvo in delovno dobo.
- Povečanje vlaganj v znanost in tehnološki razvoj najmanj 0,1 do 03 odstotne točke BDP na leto.
- Revizija projekta NUK 2 in pospešitev njegove gradnje.

 ''Sistem financiranja terciarnega izobraževanja, njegova pravičnost in ekonomska učinkovitost''   Raziskovalni projekt.  Milena Bevc (nosilka) , Sonja Uršič, Mitja Čok.
Inštitut za ekonomska raziskovanja IER, Ljubljana, oktober 2008.
V poročilu projekta avtorji opisujejo sistem financiranja terciarnega izobraževanja (v Sloveniji in svetu), predvsem  z vidika delitve stroškov javnih in zasebnih financerjev dodiplomskega študija. Ocenjujejo dostopnost študija, pravičnost in ekonomsko učinkovitost tega načina financiranja pri nas ter izvedljivost povečanega zasebnega financiranja financiranja študija. (Ponovno) predlagajo uvedbo (zmernih) šolnin tudi za redne študente in večjo državno pomoč predvsem v obliki študentskih posojil.
V svetu in sosednjih državah je trend povečanja zasebnega financiranja tudi za redni študij. O tem je bilo govora na mednarodni konferenci  v Portorožu novembra 2007.
Posebnost Slovenije je  "izrazito dvotiren sistem šolnin", brez šolnin za redne študente in zelo visoke za izredne, kar je po mnenju avtorjev nepravično.
Državna finančna pomoč rednim študentom (in od 1996 tudi brezposelnim izrednim) je predvsem v obliki subvencioniranja prehrane, bivanja, prevoza, zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Del študentov prejema neposredno pomoč v obliki različnih štipendij. Razen neuspešnega poskusa  (leta 1999) ni vzpostavljen sistem študentskih posojil.
Sistem financiranja se je začel spreminjati leta 2004 z uvedbo financiranja "v enem kosu", njegove pomanjkljivosti pa so premajhen vpliv števila diplomantov in prevelike razlike med "faktorji" za financiranje posameznih študijskih področij.  Predlog za vpeljavo šolnine v Sloveniji je izzval leta 2006 demonstracije študentov in je bil po pogajanjih s študenti umaknjen.
Ugotavljajo, da Slovenija po deležu izdatkov za terciarno izobraževanje presega povprečje EU in dosega povprečje članic OECD. Delež javnih izdatkov v DBP znaša 1,3%, delež zasebnih izdatkov (šolnine) pa 0,3% DBP.
Z analizo podatkov o socialno-ekonomski strukturi študentov so avtorji ugotovili, da  je pri nas študij (zlasti podiplomski) manj dostopen za tiste z malo izobraženimi starši; iz teh družin je tudi več izrednih študentov; tudi mladih, ki se niso uspeli vpisati redno. Podatki kažejo, da je dostopnost študija tistih iz revnih družin, kljub izboljšanju po 1990, "še vedno bistveno manjša kot za tiste z najbolj izobraženimi starši".  V sedanjem sistemu financiranja - glede na zastopanost med študenti  - več prispevajo revnejša gospodinjstva. Obenem pa je "skriti dohodek" zaradi sedanjega načina javnega financiranja pri revnejših gospodinjstvih večji, vendar tu ni upoštevana razlika med rednimi in izrednimi študenti. S sistemom financiranja se dohodek prerazdeljuje od bogatih k revnim.
Glede ekonomske učinkovitosti ugotavljajo, da je vlaganje v terciarno izobraževanje pri nas donosno tako za "družbo kot za posameznika". Donosnost je manjša na podiplomskem študiju. Precej se poveča s finančno pomočjo (npr. s štipendijo za 17-30%). Med študijskimi smermi je donos največji v naravoslovju, matematiki in tehniki.
Na osnovi teh ugotovitev in ocene obremenitve gospodinjstev (zlasti revnejših) z šolninami avtorji predlagajo (tako kot so že pred 10 leti) "vpeljavo šolnine za redni študij v javnih visokošolskih ustanovah ter vpeljavo širšega programa študentskih posojil". Predlagajo šolnino v višini 10-20% stroškov poučevanja (418 do 836 evrov letno); najnižja predlagana šolnina ne bi presegala 10% letnega dohodka revnejših gospodinjstev.
Za reformo sistema financiranja, ki jo je treba strokovno pripraviti, bo potrebno - poleg jasnih ciljev in politične volje -  tudi soglasje med ključnimi akterji (vlada, ustanove, študenti...)  (Povzel B.M.)

Ko sem prvič prišel na sejo akreditacijskega senata, sem samo debelo gledal...  J.K.S., Delo, 17.11.2008
Pogovor z akademikom Brankom Stanovnikom (FKKT UL) pred nadaljevanjem odločanja o Novi univerzi (NU).
Senat za akreditacijo (Sveta za visoko šolstvo, SVŠ) je pred časom podprl ustanovitev NU. Glasovanje na seji je bilo tesno, po seji sta protestno odstopila Dejan Škorjanc (predsednik) in član Janko Prunk. Iz pogovora je mogoče sklepati, da je B. Stanovnik nasprotoval ustanovitvi NU. Pred letom je bil imenovan v senat in je bil presenečen nad načinom obravnave vlog za nove inštitucije, najbolj pa nad tem, da večina predvidenih učiteljev na teh institucijah "nima relevantnega znanstvenega opusa" in da so v odločanju sodelovali taki, ki so povezani z novimi institucijami. Nihče ne skrbi dovolj za ocenjevanje akademske kakovosti. Ne moremo si privoščiti (pod)povprečnih univerz, tako kot narod s 100 univerzami. Zabolela ga je odgovor "visokega  vladnega uradnika", kaj bo z diplomanti, če se bo pokazala slabša kakovost univerz, da bodo "to presodili delodajalci teh diplomantov". nepopravljiva škoda je, če ob koncu študija ugotovite, da "vaše znanje ni dovolj kakovostno, ker ste se vpisali na slabo univerzo". Fakultete, ki bi se želele združiti v NU, samo s tem ne bi postale nič boljše, univerza pa ima pravico do  habilitiranja, in "to bi dolgoročno lahko pomenilo veliko škodo".

Visokošolski zakon in uredba o financiranju, po mnenju vlade, nista v neskladju z ustavo - 18. november 2008
Vlada  je na dopisni seji 18. 11.  2008 sprejela mnenje o pobudi Univerze v Ljubljani za oceno ustavnosti Zakona o visokem šolstvu ter Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008.
Vlada RS meni, da izpodbijane določbe Zakona o visokem šolstvu ter Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008, niso v neskladju z Ustavo RS.  Mnenje bo poslala  Državnemu zboru in Ustavnemu sodišču RS. 

"Blefiranje ni v moji naravi". Novi predsednik vlade. T.S., Sobotna priloga, Delo, 15.11.2008
Borut Pahor, novi predsednik vlade RS (Op.: univ. dipl. politolog, študiral na FDV UL, B.M.) v daljšem pogovoru govori predvsem o sestavljanju vlade. Pred njim je bila naloga
"da za ključne resorje dobim ljudi, ki so strokovno podkovani, ki so dovolj politično izkušeni, da so absolutno motivirani, da predano opravijo svoje delo, so iznajdljivi in so umirjeni sogovorniki, ker bodo to umirjenost potrebovali za oblikovanje konsenza na področju svojih politik. /.../  Bistveni del je seveda peterček, ki ga sestavljajo finančni minister, gospodarski minister, minister za delo in socialo, minister za razvoj ter minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo", saj bodo nosili glavno breme spopada "z morebitno recesijo".
Za ministra za delo je s predsednikom stranke Desus iskal strokovnjaka, ki bo lahko "usmerjal strategije na trgu dela v času recesije". Ivan Svetlik je eden od vodilnih strokovnjakov na trgu dela, ni član Desusa in tudi ne bo. Potrebujemo politični in strokovni konsenz, recimo kako "izpeljati spremembe na trgu dela".
Gregor Golobič je "človek z izjemnimi političnimi izkušnjami /.../ politični odnos med nama je zelo ustvarjalen".
Z Lahovnikom pa se je  najprej dogovoril za "dvig davčnih investicijskih olajšav in olajšav za raziskave in razvoj".

Bosta vrnila šolstvu avtonomijo? V.P., Mladina, 14.11.2008
Bosta politično močna ministra Golobič in Lukšič zmanjšala vpliv vlade na upravljanje šol in raziskovalnih institucij, ki ga je povečala odhajajoča vlada?
Golobiču sta bližja znanost in tehnologija, manj visoko šolstvo. Nasledil bo M. Kucler D., naslednica J. Zupana, "ki je mu je bila javnost izrazito nenaklonjena, tudi zaradi favoriziranja zasebnih visokošolskih zavodov in dodeljevanja sredstva za znanost RKC ter političnega projekta preoblikovanja univerz. Golobič bo javnost hitro pridobil na svojo stran, z odpravo političnega nadzora nad inštituti, večjimi finančni mi sredetvi za znanost in tehnološki razvoj,  zaustavitvijo podeljevanja visokošolskih koncesij in ustanovitvijo neodvisne agencije za visoko šolstvo. Težave bo imel z zagonom  agencije za visoko šolstvo in zagotavljanjem denarja za drugo stopnjo in s tem, da bo poskrbel, da bodo nagrajeni sposobni ljudje, a ne po prijateljski liniji.   Koalicijska pogodba napoveduje novo zakonodajo na področju univerz, visokega šolstva in raziskovanja. J. Mencinger, nekdanji rektor UL pa pravi, da univerza ne potrebuje novega zakona in upa, da "minister ne bo začel preurejati univerze".

Promocija znanja in znanosti, zagotavljanja pravice do zdravja. J.K.S., Delo, 20.11.2008
Gregor Golobič (kandidat za ministra) je na zaslišanju v odboru za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj DZ dejal: "Tudi sam imam več vprašanj kot odgovorov." Štiriurno razpravo je  moral skrajšati predsednik odbora poslanec Branko Grims. Na koncu je bil kandidat potrjen z 10 : 6 glasovi.
G. Golobič ši bo prizadeval za promocijo znanja in znanosti, tudi v parlamentu. Kot kršitev avtonomije je navedel primere inštitutov, npr. INV. Želi, da bo SAZU pobudnica razprav. Država bo podprla razvojne oddelke v gospodarstvu. Počakal bo na predlog univerz za novi zakon. Kakovost pri ustanavljanju novih institucij bi zagotovili z novelo visokošolskega zakona in ustanovitvijo neodvisne agencije, z akreditacijsko in evalvacijsko vlogo.  Rešili bodo vprašanje dolgov UP, vendar tako, da ne bodo spodbujali neodgovornega obnašanja univerz.
Pojasnil je tudi svoj dolg študij (čiste filozofije, FF UL). Imel je povprečno oceno 9,4 in šestico iz "obramboslovja" (SLO in DS ?, B.M.) pri prof. Mihi Brejcu. Status rednega študenta je imel 5 let, brez dneva absolventskega staža: Pred diplomo ga je v 80' letih potegnilo v publicistiko in politiko, zato se je odpovedal ponujeni štipendiji in znanstveni karieri. Zaradi službe in družine ni mogel diplomirati, dokler ni po 12 letih za kratek čas izstopil iz politike, ko je opravil dodatne izpite in diplomiral.
Uresničene sanje. Naše poti.  J. Kontler-Salamon, Šolski razgledi, 22.11.2008
Izvoljeni predsednik ZDA B. Obama, ki zdaj vliva upanje milijonom najstnikom, je bil dober dijak in študent. Diplomiral je na Harvardu, kar mu je omogočilo študentsko posojilo, ki ga je odplačal pred štirimi leti.
Gregor Golobič (kandidat za ministra) je za študij potreboval dve desetletji - leta 2003 se je vpisal na filozofijo in slovenistiko, diplomiral pa 2002. "A vmes ni lenaril." Bi bil boljši minister, če bi "v roku diplomiral in nato še doktoriral?" Poti do uspeha ni mogoče ukalupiti. "Diploma je pomembna, a v svetu je nič kolik dokazov za to, da lahko zelo pomembnim ljudem uspe brez nje." Profesor Alojz Križman, nekdaj rektor in župan v Mariboru je bil "vse prej kot vzoren dijak, tako v vedenju kot v učenju". Ko je komentatorka pisala o tem, ga je zapis razjezil, saj je poznal ljudi in "vedel, da je treba skriti svoje neuspehe". Pri nas je treba računati j na spodtikanje.  Vseeno bi rada slišala, da bi nekomu, ki "že predolgo študira" rekli, da "še vedno lahko naredi kariero kot Gregor Golobič... Res me zanima, s kakšnimi besedami bo kot minister nagovoril študente."

Kaj so v svojih predvolilnih programih glede visokega šolstva obljubljale stranke vladne koalicije? www.uni-kakovost.net , 4.11.2008
Povzetek odgovorov strank (Zares, LDS, SD, Desus) glede težav študentov.
Vpis, zaposlovanje diplomantov: Število vpisnih mest bo treba prilagoditi trgu delovne sile. Reševali bodo problem brezposelnosti diplomantov.
Desus je za poklicno usmerjanje mladih, zlasti v tehnične vede.
SD bo spodbujala podjetništvo, zmanjševala strukturno brezposelnost in povezala ponudbo in povpraševanje po poklicih.
LDS meni, da mora študent pridobiti vrhunsko izobrazbo in znanja, po katerih je povpraševanje.
Zares meni, da je treba opozarjati na zaposlitvene možnosti posameznih študijev. Stik študentov s potencialnimi delodajalci.
Šolnine:  Večina je proti šolninam za redne študente, na 1. in 2. stopnji. Poleg tega je:
LDS je za brezplačni študij za mlade, ki redno opravljajo študijske obveznosti. Davčni dolg za tiste, ki študij zavlačujejo oz. opustijo.
Zares je za odpravo šolnin za izredni študij.
Uresničevanje bolonjske reforme, kakovost: Večina strank ugotavlja, da bo treba za dosledno izvedbo bolonjske reforme treba zagotoviti dodatna sredstva. Bolonjske reforme ne bo mogoče izpeljati brez dodatnih sredstev.
Vzpostavitev neodvisne javne agencije za visoko šolstvo podpirajo v Desus, LDS, SD, Zares, .
LDS meni, da se mora spremeniti videnje stroke na prenovo študija.
SD je za odpravo protislovij v bolonjskem sistemu in usmeritev v kakovost študija, tudi s finančnimi vlaganji.
Zares  meni, da so za dosledno izvedbo reforme odgovorne fakultete in univerze.
Študentske sobe: Večina strank vidi rešitev v gradnji in obnovi študentskih domov.  LDS pa za javno-zasebno partnerstvo pri tem.
(Povzel B.M.,  Glej odgovore strank na vprašanja ŠOS:  http://www.studentska-org.si/files/2008-parl-volitve-odgovori-parlamentarnih-strank_zbirno.pdf
in .pdf datoteka (84 kB) s krajšim povzetkom prejetih odgovorov na vprašanja >>>)

Kaj je pri nas ostalo od dobre ideje bolonjske reforme? J.K.S., Delo,  torek, 28. oktober 2008
V Sloveniji je bilo akreditiranih nad 350 "bolonjskih" študijskih programov. Visokošolski partnerji o težavah z reformo menijo takole (podnaslovi iz Dela):
ŠOS: ministrstvo je probleme stopnjevalo, ne odpravljalo. V prenovo bodo morali biti vključeni tudi študenti, potrebno je soglasje vseh partnerjev, pomembna je tudi socialna razsežnost-
UL: naredili, kar so mogli. A. Kocijančič, rektorica: "Poleg tega, da nismo dobili nikakršnih stimulacij za pripravi in izvajanje bolonjskih programov, smo bili še prepuščeni samim sebi."
UNG: absolventskega staža ne bi smelo biti.
Vsi se strinjajo, da leta 2010  bolonjski proces ne bo končan, A. Kocijančič, rektorica UL meni, da ne prej kot v 10 letih. Vsi se strinjajo, da se roka za nove programe ne sme podaljševati.
Izgubljeni v "bolonji". Jasna Kontler Salamon, Delo,  torek, 28. oktober 2008
Letos je bil še zadnjič vpis v stare, "nebolonjske" študijske programe, januarja 2009 naj bi razpisali samo nove programe. Preostale programe zdaj mrzlično pripravljajo na področju naravoslovja, umetnosti, športa, izobraževanja učiteljev in zdravstva. Če bodo programi pravočasno potrjeni bo to pravi podvig, meni komentatorka, glede na "zapletene razmere v akreditacijskem senatu".
Na MVZT menijo, da bo prenova ujela zakonski rok in se pohvalijo s tem, da so prenovo spodbujali s sredstvi in Evropskega socialnega sklada in razpisi za razvojne naloge. Niso pa navedli, da lani te podpore ni bilo,  zaradi menjave ministrov so se menda  pozabili prijaviti...
S približevanjem "dneva D" se kažejo razpoke v prenovi, ki resno ogrožajo cilje. Problem je npr. magistrski študij in absolventski staž, ki pripada tudi bolonjskim študentom. Država podpira reformo, a zanjo daje premalo denarja. Optimizem zbuja le dejstvo, da se "reformi vseeno nihče ne bi odpovedal".

Delo: Romunizacija našega visokega šolstva? STA, splet, nedelja, 26. oktober 2008
Romunizacija našega visokega šolstva? J.K.S., Delo, ponedeljek, 27. oktober 2008
Ob dogodkih v našem visokem šolstvu, za katere komentatorka meni, da niso v čast akademski sferi in državi je lažje razumeti oceno o tajkunizaciji visokega šolstva, ki jo je dal Janko Prunk. Tem dogodkom, ki so se začeli z (pozitivnim) glasovanjem o NU v senatu za akreditacijo SVŠ, sklenili pa z novico, da bo rektor NU odhajajoči minister L. Šturm, je skupno, da da so povezani s pravniki in pravnimi postopki. Tako je  Ludvik Toplak  zaradi postopka akreditacije študijskega programa ovadil Dejana Škorjanca (ta je odstopil z mesta predsednika senata za evalvacijo zaradi NU), in zdaj teče spor z rektorji o tem ali imajo kriminalisti pravico vstopa na univerzo brez povabila.
Ugovor rektorjev o NU bo mogoče obravnavan novembra 2008 na SVŠ.
Večina nekdanjih komunističnih držav je v tranziciji doživela "nenadzorovano ustanavljanje novih šol in univerz". Najgloblje je potonila Romunija, kjer so jih "z novo zakonodajo in nadzorom nad kakovostjo visokega šolstva tudi postopno začeli odpravljati". Sloveniji je bilo v prvem desetletju tranzicije prizanešeno, zadnja leta pa nas je "z zamudo doletelo visokošolsko podjetništvo brez kakovostnega kritja. /.../ "Slovenski model nastajanja univerz sloni na pravnih izvedencih in politiki. Ker se politika spreminja, je razumljiva čedalje večja nestrpnost tistih, ki hočejo univerze. Za vsako ceno."
Romunizacija našega visokega šolstva? Ivan leban, Delo,  sreda, 29. oktober 2008
Bralec ob prispevku s tem naslovom (Delo, 27.10. 2008) piše, da kopiramo slabe tuje vzore in delamo težko popravljive napake. "Nimamo Agencije za visoko šolstvo in nimamo strokovnjakov, ki bi sledili dogajanjem v Evropi in po svetu". Poznamo dogajanja v Romuniji in na Slovaškem, ne pa tudi v drugih državah. Ponavlja predlog, da bi dobili neodvisno oceno OECD i našem visokem šolstvu in znanosti, s priporočili.
Nemška kanclerka Merklova je napovedala večje vlaganje v šolstvo, tudi visoke strokovne šole in univerze ter večerne šole za upokojence. Razpravljajo o spremenjenih pogojih za vpis na univerze in dodatnem financiranju za "elitne univerze". V Nemčiji je "šolstvo in znanost" poglavitna tema za volitve 2009, pri nas pa se to "sramežljivo omenja" v koalicijskem dogovarjanju nove vlade.

"Zanimalo me je, kje raziskujejo. Odgovor je bil: doma". Nova univerza. S.Z., Mladina,  petek, 24. oktober 2008
Pogovor z Dejanom Škorjancem, profesorjem FK UM in nekdanjim predsednikom senata za akreditacijo pri SVŠ, predvsem o postopkih potrjevanja novih visokošolskih institucij, pomislekih do NU in pritiskih nanj.
V elaboratu za ustanovitev Fakultete za uporabne družbene študije v NG je pisalo, da imajo en kabinet, eno sobo in najete predavalnice na različnih lokacijah. Ko so povprašali M. Makaroviča, predstavnika FUDŠ o infrastukturi za raziskovalno delo  je dejal, da (učitelji) raziskujejo doma. Pri teh novih zavodih "sodeluje četica upokojencev in nekaj mladih začetnikov". Vprašanje je, ali imamo za nove zavode v Sloveniji dovolj kakovostnih učiteljev. Ne bi smeli popuščati tržnim zakonitostim.
Zaradi njegovega stališča o NU je doživljal pritiske po e-pošti, SMS-ih, v obliki pisem in groženj s pravnimi sredstvi. Eden od predlagateljev študijskega programa (v Mariboru) L. Toplak je pisal predsedniku države in ministrici. Moral bi celo sam najeti celo odvetnika, da bi lahko branil sklepe senata za akreditacijo.
Pravi, da zaradi ohlapnosti meril za akreditacijo in zakona o visokem šolstvu ni mogoče zavrniti vloge za  nove študijske programe, lahko se zahteva le njena dopolnitev. Leta 2005, ko je bil predsednik SVŠ P. Jambrek, le-ta ni  zahteval, da seje vodi oseba z izpitom iz upravnega postopka, kar je zdaj eden od očitkov senatu za akreditacijo. V senatu člani, ki so povezani z inštitucijo v postopku, ne bi smeli glasovati, zato je sporno glasovanje K.Puhariča za NU.
Z odlokom o ustanovitvi nove fakultete v Novem mestu je bila nanjo prenešen program UNG, ne da bi ugotovili, ali so v NM zagotovljeni kadri in infrastruktura. Tudi o "ustanovitvi Sredozemske univerze" (Op.: Piran, B.M.) senat ni nikoli razpravljal.

Senat za akreditacijo tudi o "zaščiti" članov senata sveta za visoko šolstvo. STA, splet,  petek, 24. oktober 2008
Senat za akreditacijo je zaradi zbiranja obvestil v zvezi z sumom zlorabe položaja v postopku akreditacije študijskega programa Evropskega središča Maribor,
po besedah  J. Tasiča, namestnika predsednika ugotovil, da potrebujejo njegovi člani (pravno) zaščito. Za podporo je prosil rektorsko konferenco. Svoje strokovno mnenje naj člani senata, SVŠ in komisij "podajajo brez občutka prisile in skrbi, da bi jih prijavitelji novih programov lahko ovadili". Pri tem morajo biti "strokovni in korektni", pri presoji morajo gledati ne le na razvoj institucij ampak tudi na razvoj visokega šolstva in potrebe po kadrih v državi. Dodal je, da imamo v visokem šolstvu veliko dobrih  ocenjevalcev, da pa nekateri delodajalci prepovedujejo svojim zaposlenim sodelovanje pri tem ocenjevanju.

Visoko šolstvo in tržna ekonomija. Franc Forstnerič. Delo, 18.10.2008 sobota, 18. oktober 2008
Dekan FMF UL piše o dilemi med kakovostjo in množičnostjo študija ter regionalizacijo
V zadnjem času sta največ pozornosti pritegnili uvedba novega plačnega sistema in ustanavljanje novih univerz, manj pa delitev proračunskih sredstev z uredbo o financiranju visokošolskih zavodov. Od leta 2004 se je namesto prejšnjih najav obsega študijske dejavnosti pri tej delitvi upoštevano število študentov in diplomantov ter faktorji fakultet oz. študijskih programov (razpon 1 do 4,5).  To je tržni, liberalno-ekonomski princip, po katerem naj bi se študenti odločali po trgu dela. Vendar pogosto šele po diplomi ugotovijo, kje je trg dela zasičen. Državno strategijo visokega šolstva (gospodarstva, znanosti, umetnosti) torej polagamo v roke maturantov. Zaradi nezanimanja so lahko nekatera pomembna področja ogrožena. "Tu so še resne dileme o kakovosti: sistem napeljuje k lajšanju kriterijev, kar je nezdružljivo z zahtevo po višji kakovosti. kako sočasno povečati število študentov, povečati prehodnost in dvigniti kakovost študija? Dekani so v absurdnem položaju: sredstva nihajo, odpuščati ne more, zaposluje le z dovoljenjem rektorja, hkrati je za vse odgovoren.
Uredba o financiranju omogoča, da visokošolski podjetnik ustanovi zasebno fakulteto, drugo.. jih združi v univerzo, ob pomanjkljivih merilih in postopkih za akreditacijo. zaradi pomanjkljive kadrovske sestave (večino pouka izvaja s pogodbenimi delavci) ima nižje stroške dela, dobi še državna sredstva po številu študentov, "saj delitev ne vključuje merila kakovosti".
Slovenija je primerljiva je Portugalski, Madžarski, Estoniji, Romuniji idr., ki so s "tržno delitvijo denarja v visokem šolstvu /.../ povzročile upad sredstev in kakovosti uveljavljenih univerz", nastajanje številnih novih, počasen zaton mnogih institucij in tisoče prevaranih študentov, ki jih nihče noče zaposliti.  Po drugi strani ima ZDA "mrežo odličnih univerz, med katerimi prevladujejo javne univerze", z dobrimi profesorji, nizkimi pedagoškimi obremenitvami, majhnimi skupinami, ki težijo k dvigu kakovosti pouka in raziskovanja, z nagrajevanjem znanstvenega dela. V ZDA je tudi veliko drugo- ni tretje- razrednih univerz in kolidžev, kjer pa plače profesorjev niso izenačene s prvorazrednimi univerzami.
Meni, da bi moral pri nas razvoj iti v smeri "povečevanja obsega sredstev na študenta ter financiranje z upoštevanjem dosežene pedagoške in znanstvene kakovosti. V Evropi (primer Avstrije)  se zmanjšuje pomen števila študentov in diplomantov pri financiranju, v zameno za stabilnejša merila financiranja. Med merili za financiranje naj bo število odobrenih učiteljskih mest. Stimulativno nagrajevanje profesorjev naj prepreči odhajanje, sicer bodo ostali le manj sposobni in entuziasti. Merila za ustanavljanje univerz bo treba dodelati in zaostriti. Zakon naj univerzo loči od manj zahtevnih visokih šol. "Ustanoviti moramo mednarodno telo za evalvacijo kakovosti visokega šolstva". Tržni sistem ne deluje niti pri finančnem sistemu, kjer se v zadnjem času veča pomen državnih regulativnih ukrepov.
Visoko šolstvo in tržna ekonomija. Delo, 18. oktobra. Darko Zupanc, PP 29,  Sobotna priloga, Delo, 25.10.2008 sobota, 25. oktober 2008
D. Zupanc se odziva na prispevke o inflaciji diplom (F. Bučar, Delo 4. oktobra, F. Forstnerič, Delo, 18. oktobra). Omenja tudi izjavo B. Žekša na TV, da "genij" ne more biti vsak.
Problem inflacije diplom ni vezan na "politično opcijo, na privatizacijo visokega in drugega (ne)javnega šolstva, ustanavljanje novih visokošolskih zavodov in novo univerzo." Inflacijski znaki pri ocenah, spričevalih in standardih znanja se v Sloveniji kažejo že vrsto let. Ne gre le za občutke učiteljev, da so prejšnje generacije znale več in bolje, ampak za empirične podatke in mednarodne primerjave. V strokovni prispevkih se je D. Zupanc (2005, 2006) spraševal "ali naš šolski sistem daje uporabnikom olepšana ali realno povratno informacijo? Ali izredno visoki deleži oseb z visokimi ocenami, izjemnim uspehom, številne diplome in nizek osip ne kažejo na inflacijo ocen, spričeval in diplom? Ali os osebe zaposljive, ali se lahko enakovredno kosajo pri nadaljnjem izobraževanju v mednarodnem prostoru?"
D. Zupanc nasprotuje podeljevanju visokih ocen za spodbudo, ne za doseženo znanja. Pred dvajsetimi leti so na nevarnost te inflacije  podobno ugotavljali  v ZDA(Koretz, 1988), pred časom pa tudi v  V. Britaniji (Goldstein H. in Heath A., Educational standards, 2000).
Problem inflacije diplom je treba začeti reševati na predhodnih stopnjah šolanja, ne šele na univerzah. Ta problem presega "šolniške" kroge, zato naj se z njim ukvarjajo združenja, ki jim je ni vseeno za "doseganje standardov znanja".

Ugibanja. O novi vladi. Jasna Kontler Salamon,   Šolski razgledi, 18.10.2008
Kaj bo odpadlo od dozdajšne vladne politike na področju visokega šolstva? Za kakšne spremembe si bodo zavzemali bodoči ministri?
Najprej bodo morali popravljati najbolj očitne zdrse dosedanje vlade. Ta je sprejemala zakone brez soglasja "tistih, ki so jim najbolj namenjeni, torej študentov, zaposlenih v visokem šolstvu in znanosti". Po zakonski ureditvi upravnih odborov inštitutov,  je vlada banje imenovala "ljudi, ki so slepo služili politiki, o znanosti pa vedeli bolj malo...", inštituti pa so pričakovali, da bo vlada prevzela odgovornost za upravljanje. Kot kaže je tudi del raziskovalno/akademska sfera je imel pri ukrepih vlade svoje interese.  Ko  minister J. Zupan zaradi varčevanja ni ustanovil že uzakonjene agencije za kakovost visokega šolstva akademska srenja ni odločno ugovarjala, morda je nekaterim celo ustrezalo, da so bili v senatu sveta za visoko šolstvo (SVŠ) potrjeni programi in šole, ki bi jih neodvisna agencija verjetno zavrnila... Visoko šolstvo je začelo glasno ugovarjati šele v aferi Nove univerze. Kolumnistka upa, da "bomo v novem vladnem mandatu končno dobili neodvisne presojevalce kakovosti našega visokega šolstva". 
Zdajšnja vlada je po volitvah sprejela uredbo o financiranju visokega šolstva, ki je nastala ob sodelovanju visokošolskih partnerjev. Vendar minister in ministrica  skupaj težko dobita vsaj zadostno oceno. Njihov/a naslednik/naslednica bo moral/a zavihati rokave, potreboval/a bo pomoč in ne bo se smel/a ozirati na vrtičkarske interese.

Čas za preporod in za napredne ideje v skladu s preverjenimi vrednotami. Mojca Kucler Dolinar. G.B., Demokracija,   četrtek, 9. oktober 2008  
Pogovor z M. Kucler D. o visokem šolstvu, raziskovanju in stranki NSi. 
Pred letom dni je bila po odstopu J. Zupana izvoljena za ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pravi, da je bila njena izobrazba (PF UL, diploma 1997) in izkušnje univerzitetne diplomirane pravnice pa tudi poslanke odlična kombinacija za njeno delo. MVZT je zaključilo pomembne projekte. V prihodnje bo tzreba posodobiti zakon o visokem šolstvu, dati večji poudarek združevanju izobraževalnih institucij z raziskovalnimi in gospodarstvom. Veliko denarja je namenjenega  tehnološko naprednim podjetjem, napeljane so investicije kot je NUK, nove fakultete, študentske domove. Uvedene so bile davčne olajšave za podjetja, ki vlagajo v RR, financirani so mladi raziskovalci, tudi za gospodarstvo. Trend financiranja znanosti se veča, vlaganje mora postati naloga vseh ministrstev, za dosedo ciljev lizbonske strategije bo treba povečati delež v državnem proračunu. O odnosih z državnim sekretarjem Dušanom Lesjakom pravi, da bi raje videla, da bi bilje sodelovala, a so bile možnosti za kadrovsko spremembo omejene in je iskala "modus vivendi". D. Lesjak je sam "videl dovolj  prednosti v svoji funkciji, saj predloga za svojo razrešitev ni podal". Ministrica pravi, da je zgodba z naročilnico za njenega moža je pa izmišljotina, saj sta bila oba povabljena v Francosko Gvajano s strani predsedujoče ministrice v EU.
Pravi, da se je trudila za rešitev študentskega doma Korotan na Dunaju, pogajanja je pripeljala do konca, zakaj pa stvar ni bila obravnavana na vladi, bi pa morali vprašati koga drugega.
Glede bolonjske reforme pravi, da je skrajni čas, da se zaključi. Za "bolonjski sistem" smo se odločili pre 10 leti in "takrat nismo mislili povsem resno". Pravno praznino glede (stopenj) izobrazbe je odpravila šele sprememba zakona leta 2006. Bolonjski način študija je koristen za študenta, "če se izvaja tako, kot je bil zamišljen"; to je vrednotenje izpitov s točkami, več sodelovanja med študenti in profesorji, med študenti, več prehajanja med smermi, študij na tujih fakultetah. Prenovljenih je že 350 programov, ministrstva finančno spodbuja zavode, da je "v prvi vrsti kvaliteta in da ima pred očmi študenta".
Če bodo nove zasebne univerze "prinesle novo kakovost v naš visokošolski prostor, nove možnosti za izbiro, tako za študente kot predavatelje, potem jih lahko samo pozdravimo". Po drugi strani je Slovenija "omejena tako po številu študentov kot učiteljev". Država ni igrala nobene vloge pri nastanku katoliškega inštituta, ki je del priprav za ustanovitev katoliške univerze, za katero se pripravlja dokumentacija za ustanovitev.  Javne univerze, fakultete, ki se kvalitetno odzivajo na potrebe časa, se nimajo česa bati, o nevarnosti neprevetrenih visokošolskih sistemov pa ni treba izgubljati besed.

Osnutek koalicijske pogodbe SD po mnenju partneric premalo konkreten. V.R.B., M.R., Dnevnik,  četrtek, 9. oktober 2008
Bodoči mandatar za sestavo vlade B. Pahor (SD) je poslal osnutek koalicijske pogodbe partnerskim strankam (Zares, Desus, LSD, SLS).
V njem so prioritenami prihodnje vlade bo na področju šolstva največ pozornosti deležno visoko izobraževanje, ki ga bodo zakonsko temeljito prenovili. Delež BDP za to naj bi povečali, na račun osnovnega in srednjega šolstva. Nove visokošolske zavode naj bi ustanavljali s pomočjo "dobrih univerz", za kakovost bo skrbela neodvisna agencija, zmanjšali naj bi število študentov na učitelja, izboljšali štipendiranje.
Za večjo konkurenčnost in razvoj naj bi sofinancirali naložbe v tehnološke parke in inkubatorje in sklade tveganega kapitala za vlaganje v visokotehnološka podjetja.
Zagotovili naj bi plačilo socialnih prispevkov iz vseh oblik dela, spremenili plačni sistem v javnem sektorju, spodbujali starejše za daljšo delovno aktivnost in modernizirali dodatno pokojninsko zavarovanje, itd.
V osnutku ni zaslediti načrtov po zamenjavi direktorjev direktoratov zaradi politične pripadnosti, pač pa bo nova vlada zamenjala ministre in državne sekretarje.

Univerze bodo izpodbijale ustanovitev Nove univerze. STA, splet,  sobota, 4. oktober 2008
UL, Um in UP bodo izpodbijale pozitivno mnenje senata za akreditacije pri SVŠ k ustanovitvi NU. Peter Jambrek, dekan  EPF NG pravi, da bi šlo pri morebitni pritožbi treh rektorjev za "transparentno priznanje, da želijo v kali zatreti svojo konkurenco".
Rektorji proti Novi univerzi. RTV SLO, splet,  petek, 10. oktober 2008
Rektorji UL, UM in UP bodo vložili ugovor proti NU. Na naslednji seji sveta za visoko šosltvo (SVŠ) bodo tudi terjali, da se obravnavajo merila za akreditacijo univerz.
Člani rektorske konference vložili ugovor zoper ustanovitev Nove univerze. STA, splet,  petek, 10. oktober 2008
Po seji rektorske konference (SRK) je R. Bohinc, njen predsednik, rektor UP dejal, da bodo svetu za visoko šolstvo (SVŠ) predstavili kršitve predpisov pri akreditiranju NU. Niso bila upoštevana merila za akreditacijo, senat za akreditacijo pa je obšel določbo zakona o visokem šolstvu, po kateri o akreditaciji odloča SVŠ. V senatu je odločal tudi predavatelj na eni od članic nastajajoče univerze, kar je navzkrižje interesov. Pravni strokovnjaki pravijo, da bodo rektorji lahko dokazali pravni interes.
Na seji so tudi izrazili zaskrbljenost zaradi novega plačnega sistema (problem je npr. uvrstitev bibliotekarjev, lektorjev in nekaterih drugih učiteljev) in imenovali delovno skupino glavnih tajnikov univerz za to vprašanje.
Rektorji so izrazili tudi solidarnost z UP ob napovedani dražbi.
Se pri ustanavljanju Nove univerze zapleta? J.S., Večer,  petek, 10. oktober 2008
rektorji treh univerz so opozorili na nepravičnosti pri akreditaciji NU. Doslej niso bili vključeni v postopek presoje izpolnjevanja pogojev za NU. Navzkrižje interesov?
Rektorji vložili ugovor zoper Novo univerzo. L.D., Dnevnik,  petek, 10. oktober 2008
Izidor Golob, v.d. direktorja sekretariata za visoko šolstvo je potrdil, da so prejeli ugovor rektorske konference NU. Za zdaj še ni znano, ali bo moral ugovor obravnavati svet za visoko šolstvo ali senat za akreditacijo. 
Anton Jerovšek, eden od predlagateljev NU je prepričan, da rektorji "spoh niso stranke v postopku" in ne izkazujejo pravnega interesa. "To je zloraba procesnih pravil za povsem nekredibilne interese", pravi.
Tudi Andrej Krček, predstavnik študentov v senatu za akreditacijo SVŠ je prepričan, da NU ne izpolnjuje vseh pogojev, potrebno je tudi ekspertno mnenje o tem.

Do sklepa o pritožbi ni nove (Nove) univerze. J.K.S., Delo,  torek, 14. oktober 2008
R. Bohinc, predsednik rektorske konference pravi, da univerzam ni mogoče odrekati pravnega interesa pri ustanavljanju novih univerz. NU bo morala počakati z registracijo, saj bo svet za visoko šolstvo (SVŠ) o pritožbi (verjetno) razpravljal 17.10.2008.
R. Bohinc pravi, da NU ne izpolnjuje meril za akreditacijo, v postopku niso upoštevali zakona o visokem šolstvu, o NU so glasovali tudi taki, ki bi morali biti zaradi navzkrižja interesov izločeni. Zagovarja stališče, naj SVŠ ostane vladni svetovalni organ, evalvacijske in akreditacijske postopke pa naj prevzame neodvisna agencija.

Ustanavljanju Novih univerz na rob.  Matjaž Omladič, Delo,  petek, 10. oktober 2008
M. Omladič, redni profesor FMF UL, član senata za akreditacijo SVŠ piše o vsebinskih vprašanjih ustanavljanja novih univerz, ki so ostala v ozadju političnih in pravniških argumentov. meni, da so sedanja merila za akreditacijo preveč ohlapna, treba jih je spremeniti a pri tem ne zaiti v pretirano normiranje.
Kot primer navaja habilitacijska merila, kjer  smo s kvantitativnimi merili zašli v skrajnost, poleg tega pa taka merila tudi v tujini izigravajo, npr. z zavajanjem s članki v "uglednih" revijah z medsebojnim citiranjem.
Pri postopkih akreditacije bi se morali zgledovati po evropskih državah, npr. Avstriji. Pri nas se je vprašanje agencije politiziralo, "levi"so bili za, "desni" proti. Ustanoviti bi morali telo, ki bi s svojimi strokovnimi službami (po akreditaciji) tudi spremljajo izpolnjevanje pogojev, ustrezno sestavljen senat pa bi odločil o akreditaciji in o podaljšanju akreditacije.  Naš sistem spominja na vzhodnoevropske (Romunija, Estonija), kjer je število univerz zelo naraslo, zdaj pa so te tranzicijske težave večinoma že prebolele. V nekaterih državah so bili "pogosto največje žrtve študenti, ki so se vpisali in morda tudi plačali za študij, ki je bil sicer v njihovi državi takrat uradno akreditiran, pa so ga pozneje razveljavili."
Pri nas je pred vrati poplava novih visokošolskih zavodov in univerz. Moralno odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov so prevzeli tisti, ki so se podpisali pod akreditacijo NU.

Slovenska eksplozija univerzitetnih študijev. Valentin Skubic. Delo,  torek, 14. oktober 2008
Bralec se ob novicah o načrtovanju univerze v Celju (Delo 9.10.2008), o fakultetah v Brežicah, Kopru, Novi Gorici, Novem mestu, Kranju, na Jesenicah,
vprašuje "od kod Slovencem naenkrat toliko vrhunskega znanja" da univerze "rastejo kot gobe po dežju". Na univerzah in fakultetah "morajo namreč delovati in poučevati vrhunsko usposobljeni znanstveniki". Iz lastnih izkušenj (podpisan je s prof.dr.) ve, kaj pomeni "razvoj vrhunskih strokovnjakov in znanstvenikov", ki "široko razgledani in z znanstveno mislijo oboroženi" pomagajo nacionalnim gospodarstvom. Skrbi ga tudi, da se stare univerze v glavnem branijo, da bo zaradi novih premalo denarja zanje. Meni, da denar ni glavni problem, pač pa kadri. Zgrešena je miselnost, "češ ko nisem več za drugo rabo, bom šel pa poučevat na univerzo.  Tudi ameriške univerze in privatni koledži niso vzor, "saj visite, kam nas peljejo njihovi protislovni gospodarski in vsakršni drugi dosežki".
 

Vlada sprejela uredbo o financiranju visokega šolstva. STA, splet,  četrtek, 2. oktober 2008
Vlada je s sprejemom uredbe zagotovila visokemu šolstvu dodatnih 11,2 milijona evrov. Uredba bo omogočila večjo samostojnost zavodom pri razporejanju sredstev in uvajanje menedžerskega pristopa pr upravljanju univerz. V študijske skupine (za financiranje) se zdaj razporejajo študijski programi, ne več zavodi. Uredba omogoča financiranje UP zaradi povečanja njenih programov, Botaničnega vrta UL in financiranje drugostopenjskih programov. Vlada je odprla novo proračunsko postavko za novomeško FIŠ.
Sprejeta uredba o financiranju visokega šolstva  - 1. oktober 2008   
Vlada RS je 1. 10. 2008 določila prečiščeno besedilo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do 2008 in njeno veljavnost podaljšala še v leto 2009. Več:  <http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/94/5905/?cHash=d4f1d0bc7d>
Predlog sprememb uredbe o  financiranju visokošolskih zavodov  - 9. september 2008
Na straneh MVZT "Zakoni in drugi predpisi v pripravi" je objavljen "Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz od leta 2004 do leta 2008 (doc) in priloga"  Glej <http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/>

Trg z napako. J.S., Večer,  sobota, 4. oktober 2008
Ustanovitev Nove univerze s sedežem na Brdu je dvignila večji prah kot ustanovitev 23 novih visokošolskih institucij, od tega 3 zasebnih. Nasprotniki ji očitajo premajhno število učiteljev in prostorov. Ker nimamo (več) Centra za razvoj univerze ali, kot drugod, agencije za kakovost, bodo najbolj verodostojni ocenjevalci študentje. Tudi ministrica je poudarjala, da bo trg dela pokazal, kdo je imel kvalitetne programe. A kaj če se izkažem da diplomanti niso zaposljivi? kaj bi za študente, profesorje in okolje pomenilo zaprtje fakultete oz. univerze? Če študenta fakulteta razočara, se lahko od nje poslovi, tako kot člana senata za akreditacijo, ko sta ugotovila, da zanemarja akademska merila? Študentje so "prvi, ki morajo dvigniti glas." Nekaterim ni vseeno, da bo "zaradi vdora nekakovosti začela padati vrednost diplom, pridobljenih na slovenskih univerzah, v Evropi in svetu" Posebno še. če bomo imeli 10 univerz, a ne dovolj učiteljev in denarja. Tega  pa ni dovolj. Tri fakultete, ki "jih bo pod okrilje vzela NU" so bile uspešne pri pridobivanju koncesij, zato je vlada krčila sredstva za javne univerze. Upajmo, da bo nova bolj preudarna.

Novega ministra čaka pravi sršenje gnezdo. Delo, J.K.S.,  petek, 3. oktober 2008
Analiza delovanja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) v prejšnjem  mandatu (2004.2008) in naloge za  novo vlado.
Po zamisli (ministra) Jureta Zupana se je MVZT odcepilo od prejšnjega, ki je vključevalo celotno šolstvo. J. Zupan je dosegel nekaj uspehov pri večji podpori naravoslovju in tehniki ter nekaj finančnih spodbud za posamezna področja. Skupaj z naslednico M. Kucler D. je MVZT uspelo povečati število (mladih) raziskovalcev v gospodarstvu, število študentskih ležišč in rešiti problem Botaničnega vrta UL. Financiranje znanosti in visokega šolstva pa je bilo v celoti nezadostno, zaostajalo je za rastjo BDP in lizbonskimi cilji. M. Zupan je uspel namesto ustanovitve neodvisne visokošolske agencije, ki jo je predvideval zakon, z zakonsko spremembo pri svetu za visoko šolstvo vzpostaviti senate za akreditacijo, evalvacijo in habilitacijo. Na njegov predlog je postal T. Pisanski, predsednik vladnega sveta za raziskovanje tudi predsednik SVŠ. S spremembo raziskovalnega zakona je zagotovil večino predstavnikov vlade v upravnih odborih inštitutov, kar je povzročilo težave npr. na PI.  naročil je (P. Jambreku, T. Jerovšku, G. Trpinu) pripravo osnutka združenega visokošolsko-raziskovalnega zakona, ki je neslavno zatonil. Pri pripravi resolucije o nacionalnem visokošolskem programu je ignoriral mnenja visokošolskih partnerjev, kar je povzročilo blokado dialoga.
Po odstopu J. Zupana je M. Kucler D. nadaljevala politiko predhodnika in oba si bo visokošolska sfera zapomnila predvsem po omejevanju avtonomnosti.
Novega ministra čaka odpravljanje napak - odpravljanje zakonodajnih ovir avtonomije znanosti, zagotovitev potrebnih sredstev, široka razprava o zakonu o univerzah in ustanovitev neodvisne visokošolske agencije.

Kaj nas čaka? Svizove strani.  Šolski razgledi, 4.10.2008
Sindikatu SVIZ je zbral odgovore političnih strank o  šolskih temah ( www.sviz.si  ). Povzemamo odgovore o visokem šolstvu in znanosti nekaterih strank, ki bodo v novi vladi:
SD: Visokošolsko izobraževanje je javna dobrina, tržna regulacija ima tu omejeno vlogo. Je brezplačno, odločitev o prispevkih je stvar dogovora socialnih partnerjev. Delež DBP za visoko šolstvo in raziskovanje naj se povečuje za 0,2 - 0,3 % letno. Inštitutom je treba vrniti avtonomijo.
Zares: Kakovostno in dostopno univerzitetno in visokošolsko izobraževanje. Zasebne ustanove morajo zadovoljevati mednarodno primerljiva merila, "zato bomo ustanovili neodvisno agencijo za zagotavljanje kakovosti v VŠ". Progresivno povečati proračunska sredstva za VŠ na raven najuspešnejših držav. Podvojiti vlaganja v naslednjem desetletju. Povečati vlaganja v znanost, razvoj in konkurenčnost, do 2012 temu nameniti 1& DBP. Sestava upravnih odborov inštitutov brez intervencije države.
LDS: Ohranjanje VŠ kot javnega dobrega. Do 2010 povečati sredstva na 1,5% DBP, za raziskave in razvoj do 2012 na 1% DBP. Tripartitna sestava upravnih odborov inštitutov.

Predsednik republike o pomenu akademske svobode v današnjem času  - 23. september 2008
Predsednik RS dr. Danilo Türk se je 18. 9. 2008 v Bologni udeležil slovesnosti ob 20. obletnici listine Magna Charta Universitatum  . Tam je imel osrednje predavanje na temo "Pomen akademske svobode v današnjem času". Kot je dejal, je akademska svoboda že od nekdaj bistvena za sam obstoj evropskih univerz. Poleg njenega osnovnega namena, da ščiti univerze, profesorje in študente, je naštel še tri dodatne funkcije, zaradi katerih je akademska svoboda pomembna v današnjem času.
1. vzpostavljanje enotnega evropskega intelektualnega in raziskovalnega prostora, ki bo postalo orodje za okrepitev ustvarjalnega potenciala Evrope.
2. omogočiti obsežno razpravo o potrebnih reformah poučevanja, ki bodo zagotovile zaposljivost diplomantov in jih usposobile za reševanje problemov.
3. oblikovanje novih modelov globalnega sodelovanja na področju visokega šolstva in vzpostavitev Evrope kot ključnega vzpodbujevalca kreativnosti in razvoja na globalni ravni.
Glej <http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/C4DEED1CD5184D86C12574C8003758D9?OpenDocument>
Glej tudi: www.magna-charta.org ,  Nagovor predsednika republike o stanju visokega šolstva v Sloveniji    www.uni-lj.si 5.3.2008

Prva seja samostojnega sveta za visoko šolstvo.  STA, Delo, 29. 9. 2008
Svet RS za visoko šolstvo je na prvi seji, potem ko je začel delovati samostojno (Op.: po odločitvi Ustavnega sodišča , op. B.M.) za direktorja sekretariata imenoval Izidorja Goloba. Odložil je točko o tolmačenju pogojev za ustanovitev univerze, ki jo je predlagala rektorska konferenca RS. Na predlog P. Jambreka bo to najprej obravnavala komisija za sistem. Govorili so še o vzpostavljanju sistema evalvacij v visokem šolstvu in o deficitu študentov v naravoslovju, matematiki, računalništvu in zdravju.

Univerza  ne bo javni zavod. Zakon o univerzi. J.K.S., Delo,  ponedeljek, 22. september 2008
Pogovor z Radom Bohincem, rektorjem UP in predsednikom rektorske konference. Pravi, da je rektorska konferenca (SRK) že potrdila teze za zakon o univerzi.
SRK  je spomladi dala pobudo za pripravo novega zakona, na tem dela posebna skupina. Zakon bo predvidel stroge pogoje za pridobitev statusa univerze, določil akademske standarde, organizacijo in pravni status univerz znotraj visokošolskega prostora. Univerza naj bi z državo sklepala  triletne pogodbe o financiranju. Zaposleni na univerzah bi bili izključeni iz sistema plač v javnem sektorju. Predvideno je, da bi univerze same akreditirale svoje programe. Univerze bodo morale biti  redno evalvirane pri neodvisni akreditacijski in evalvacijski instituciji, ki bo vključena v evropski register.  Zakon bo določil temelj takšne institucije (agencije).  Pri pisanju osnutka zakona se zgledujejo po avstrijskem, finskem in portugalskem zakonu. Osnutek bo že oktobra v javni razpravi. Če bo na univerzah dobil podporo, da bodo predlagali v sprejem zakonodajalcu.
Glej: Teze za zakon o univerzi, ki jih je Rektorska konferenca RS sprejela 18. 6. 2008. http://www.upr.si/sl/   , 24.9.2008.
Dokument je osnova za pripravo predloga zakona o univerzah, ki ga bo RKS posredovala pristojnim organom. (Delovno gradivo, avgust 20089).
Pravni status univerze. Nastanek in prenehanje univerze. Opredelitev in poslanstvo univerze in pogoji za podelitev statusa univerze. Prenehanje univerze. Delovno pravni status zaposlenih na univerzi. Avtonomija izvajanja akademske dejavnosti.  Organizacijska avtonomija in avtonomija upravljanja. Obveznost stalnega izvajanja zunanje evalvacije. Financiranje univerze. Pogodbeno urejanje razmerij med univerzo in državo.  Nadzor nad izvajanjem pogodbe o financiranju programa univerze.

Decentralizacija visokega šolstva. K.K., Demokracija, četrtek, 18. september 2008
Poleg decentralizacije upravnega sistema se je vlada v tem mandatu zavzela tudi za reformo visokošolskega sistema, predvsem za razširitev obstoječih študijskih programov, bolonjsko reformo in ustanovitev novih visokošolskih zavodov.
(Slika z zemljevidom Slovenije z 74 zavodi v 14 krajih: Ljubljana 33, Maribor 13, Nova Gorica 6, Koper 4, Ajdovščina 2, Portorož 2, Novo mesto 4, Krško 1, Celje 3, Velenje 1, Slovenj Gradec 1, Kranj 2, Bled 1 in Jesenice 1.)

SDS predstavil program na področju šolstva, gospodarstva in kulture. STA, splet,  sreda, 17. september 2008
M: Zver je med poudarki programa stranke SDS omenil združitev celotnega izobraževanja, tudi visokega, "pod eno šolsko ministrstvo".

Janet Janša in njegova stranka po štirih letih na oblasti: L' Etat, c'est moi!  Janko Prunk, Delo,  torek, 16. september 2008
J. Prunk, zgodovinar in profesor (FDV UL) v daljšem članku ocenjuje lik in delo predsednika vlade J. Janše. Izjemen voditelj, ki ima pod nadzorom vse. Kdor mu popolnoma ne sledi, se mu popolnoma zameri. Ni pomembna sposobnost, ampak zvestoba. Njegovo izhodišče za urejanje gospodarstva, šolstva, zdravstva itd. je poseben liberalizem, ki ga uvaja z neliberalnimi metodami. Na začetku se je obdal z neoliberalci, kasneje so ga zapustili. Poudarja zasebništvo, tudi v visokem šolstvu in zdravstvu. To sta področji kjer je premalo denarja. Zasebništvo pa ni prineslo "pocenitve ali boljše kvalitete". On in njegovi sodelavci negativno ocenjujejo slovensko visoko šolstvo in želijo dati veljavo zasebnim ustanovam. Njihovi ustanovitelji so večinoma študirali na slovenskih univerzah in imajo povečini skromen "znanstveni rejting". "Takšno početje je visokošolsko sfero obrnilo zoper vlado, nad čimer bi se morala vlada  in vladna koalicija  zamisliti".

Univerzitetniki pišejo Janši, Zveru, Kuclerjevi. jas, Večer,  23.9.2008
Sedanji sistem financiranja degradira študij za učitelje naravoslovno-tehniških predmetov, pišejo didaktiki, predstojniki in dekani PeF UL in FNM UM.  Imajo resne probleme z zagotavljanjem ustreznega števila diplomantov v programih dvopredmetnih učiteljev biologije, fizike, gospodinjstva, kemije, matematike, tehnike in računalništva. Ti študijski programi se po uredbi o financiranju visokošolskih zavodov vrednotijo z najnižjim faktorjem 1,75 (npr. naravoslovna programa kemija in fizika imata faktor 3,5). Za študij učitelja naravoslovnih-tehničnih predmetov so prav tako potrebni laboratoriji ipd. Poleg tega je sistem financiranja bolj neugoden za manj množične študije. A tudi manjše skupine (10-20) potrebujejo predavanja in vaje.  Predlagajo izenačitev financiranja naravoslovnih in pedagoških programov ni zagotovitev potrebne opreme in ustrezne prakse.

Izobraževanje ni predvolilna tema? B. Ž., Večer,  petek, 19. september 2008
V Pomurju kandidati za poslance ne govorijo o potrebnih visokošolskih programih in o grožnji, da bodo v Rakičanu zaradi (ne)financiranja izgubili program Menedžment v agroživilstvu.

V državnem svetu predloga za odložilni veto na noveli zakonov o visokem šolstvu in o zdravniški službi. STA, splet,  sreda, 4. junij 2008  
O v DZ prejetem Zakonu o visokem šolstvu bodo razpravljali v DS na predlog skupine s prvopodpisanim Dragom Žuro. Menijo, da je novela nedodelana, pripravljena je bila brez sodelovanja z visokošolskimi partnerji, pušča prostor za različne interpretacije glede mednarodne univerze, ostaja nedorečen status Sveta za visoko šolstvo in ne ureja financiranja nadaljevanja študija za oškodovane študente 2.stopnje. V primeru veta bo uveljavitev zakona odložena, DZ pa ga bo moral sprejeti z absolutno večino.
Državni svet: Univerza ni trafika. jop, Dnevnik, 6.6.2008 petek, 6. junij 2008
Državni svet je dal veto na novelo Zakona o visokem šolstvu, ki bo moral zato pri ponovnem glasovanju v Državnem zboru (DZ) za potrditev zbrati 46 glasov.  Svetniki so menili, da so spremembe nedodelane. Urad za visoko šolstvo se bo zgolj formalno preimenoval v sekretariat sveta za visoko šolstvo (SVŠ), večino sestave sveta pa določa vlada. Določba o (mednarodni) zvezi univerz pa omogoča pridobiti status univerze mimo DZ in SVŠ, z nekakovostnimi študijskimi programi. Svetnik Janvit Golob je dejal, da ustanovitev univerze ni isto kot postavitev trafike in da bodo tako nekateri (M.Pavliha) dobili službe. Svetnik Andrej Rus pa je pripomnil, da so te določbe zakona napisane za P. Jambreka. Ministrica za visoko šolstvo je  pripombe o Pavlihi in Jambreku ocenila kot politikantstvo.

Analiza sistema zunanjega zagotavljanja kakovosti v visokošolskem prostoru v Sloveniji. Špela Grošelj. Diplomsko delo. FDV UL, Lj. 2008
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Groselj-Spela.PDF
Š. Grošelj analizira sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti, ki naj bi omogočaj transparentnost in odgovornost visokošolskih institucij ter njihovo notranje zagotavljanje kakovosti. Opisuje razvoj tega sistema pri nas (npr. NKKVŠ, svet za visoko šolstvo) v zadnjem desetletju na osnovi predpisov in strokovne literature ter intervjujev s poznavalci. Opisuje tudi sočasne spremembe in ureditve v mednarodnem prostoru, zlasti vzpostavljanje agencij za kakovost. Z uporabo pristopnih kriterijev evropske mreže za kakovost ENQA odgovarja na vprašanje: "Ali v Sloveniji obstaja organ, ki bi bil sposoben razvijati in spremljati zunanji sistem zagotavljanja kakovosti na področju visokega šolstva kot dopolnilo notranjemu sistemu?  Podrobno navaja odgovor ENQAe na vlogo za včlanitev NKKVŠ v to evropsko mrežo, v katerem ugotavljajo precej pomanjkljivosti. Nekatere od njih veljajo tudi za svet za visoko šolstvo, zlasti glede sestave organa, preprečevanje konflikta interesov in strokovne službe. Zato ocenjuje, da (sedanja) ureditev  ne  ustreza kriterijem za sprejem v ENQA. Domneva, da pripombe ENQA na neodvisnost  ne bi veljale za agencijo, ki je bila predlagana v (prejšnjem) zakonu leta 2004, vendar pa se pri včlanjevanju ocenjuje tudi delovanje takega organa. Končuje s priporočilom, naj Slovenija upošteva kriterije za vključitev v evropski register za zagotavljanje kakovosti.

Pod nosom se lahko obrišejo. kk. Večer, ponedeljek, 2. junij 2008
Rudolf Moge, poslanec, pravi, da imamo v primorskem delčku Slovenije kar tri univerze  - "v Novi Gorici, v Piranu" (?, op. B.M.: UP ima sedež v Kopru), "zdaj bomo imeli zvezo univerz v Portorožu, v Murski Soboti pa se lahko pod nosom obrišejo, v Novem mestu lahko samo gledajo, Gorenjci lahko samo gledajo, kaj je z njimi, da o Korošcih niti ne govorim. takšna koncentracija univerz na ozkem segmenti kaže, da vlada nima izdelane nobene strateške mreže univerz, ki bi pomagala k tolikokrat opevanem odpravljanju razlik v Sloveniji".

Državni zbor sprejel novelo zakona o visokem šolstvu. STA, splet, 30.5.2008
DZ je po nujnem postopku, s 44 glasovi za in 8 proti sprejel spremembe zakona o visokem šolstvu. Z novelo zakona jo uredili pravni položaj strokovne službe sveta za visoko šolstvo (SVŠ), diplomantom univerzitetnih programov, ki so se vpisali na 2. bolonjsko stopnjo omogočili vpis v stare programe za magisterij znanosti in doktorat znanosti (sprejete pred 11.6.2004) in določili pravno podlago za Evro-sredozemsko univerzo v Sloveniji.
Koalicijski poslanci so zavrnili so opozicijska dopolnila o potrebni izobrazbi za direktorja sekretariata SVŠ in o pogojih za ustanavljanje mednarodne zveze univerz.
Kljub različnim pogledom podpora projektu Evro-sredozemske univerze. STA, splet, 30.3.2008
V razpravi o noveli zakona so opozicijski poslanci zavračali očitke, da ne podpirajo projekta nove univerze.
Zakon (tudi) za ustanovitev sredozemske univerze. J.P., Dnevnik, 31.5.2008
Koalicija v DZ zavrnila predlog, da bi mednarodne univerze pri nas ustanavljali s soglasjem DZ.
ŠOS: Novela zakona o visokem šolstvu ne predvidena dodatnih sredstev za vpis oškodovanih študentov. STA, splet, 30.5.2008
Študentska organizacija Slovenije je v izjavi za javnost kritizirala predlagane spremembe zakona. Ta ne predvideva sofinanciranja podiplomskega študija študentov, ki so se vpisali na bolonjske programe 2.stopnje, pušča prostor za različne interpretacije glede ustanovitve mednarodne univerze in  glede SVŠ "ne vpeljuje zadostnih mehanizmov za preprečitev konflikta interesov in dovolj močne strokovne službe".
Dobimo mednarodno univerzo. K.K., Večer, 31.5.2008

Vrtnice med koprivami. Črna plat visokega šolstva. Jasna Kontler Salamon, Šolski razgledi, 24.5.2008
Razmere v visokem šolstvu so bistveno slabše kot so bile, piše stalna kolumnistka časnika. Nekateri jo sprašujejo, če je res vse narobe. Kritizira namreč vpisni sistem , bolonjsko prenovo, delo sveta za visoko šolstvo, visokošolsko politiko, profesorje, nekoliko manj študente, razen tega da so včasih leni. Navsezadnje uspehi študentov in diplomantov v svetu dokazujejo, da programi študija niso slabi, dobra je tudi študijska izmenjava s tujino, UL se je ponovno uvrstila med 500 najboljših, uvajajo se bolonjski študiji... Akademska sfera  še nikoli ni bila zadovoljna z (visokošolsko) politiko in zakonom, svet za visoko šolstvo je že prej akreditiral programe in zavode, ki so izpolnili pogoje šele naknadno...
Kot razlog za slabo oceno razmer navaja pripravo novele visolskega zakona ob nasprotovanju partnerjev. Po novem se bodo lahko ustanavljale "nenavadne univerze mimo običajnih postopkov", finančno tveganje za Evro-sredozemsko univerzo pa bo prevzela naša država. Strokovna služba sveta za visoko šolstvo se bo osamosvojila od ministrstva, a člane sveta bo še naprej imenovala vlada, kot je morala potrditi za člana (po položaju) rektorja UP in novega predsednika SAZU. Svet, ki je akreditiral "bolonjske programe", za katere ministrica ugotavlja, da ne omogočajo pripraviti diplome  do konca zadnjega semestra, si prizadeva priti v mednarodni register "institucij za visokošolsko akreditacijo in evalvacijo". Zakaj za akreditacijo pri svetu ni zaprosila nova umetniška akademija, in jo pričakuje iz V. Britanije? Biti moraš izreden optimist, da v visokem šolstvu namesto kopriv vidiš vrtnice.

Črne ovce v visokošolski zmešnjavi. S. I., Kažin, primorski študentski univerzitetni časopis. April 2008
Ustavno sodišče je z odločbo razveljavilo dele Zakona o visokem šolstvu. Avtor piše o oškodovanju podiplomskih študentov 2. stopnje in "neodvisnosti" Sveta za visoko šolstvo in navaja stališča ŠOSa ter ministrstva. Opozarja, da se v izobraževalnem sistemu pogosto "reproducira"  "volilna baza" vladajoče elite in da je  "pri spreminjanju šolskega sistema potrebno biti  zelo previden in pozoren".

Novi člani Sveta RS za visoko šolstvo - 22. maj 2008
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v Uradnem listu RS objavilo javni poziv za predlaganje novih članov Sveta RS za visoko šolstvo, in sicer kot predstavnike zaposlenih in delodajalcev. Gospodarska interesna združenja, zbornice in Vlado RS ter reprezentativne sindikate je ministrstvo pozvalo, da pošljejo predloge kandidatov za člane Sveta. Na podlagi posredovanih predlogov je MVZT vladi predlagalo, da se v Svet  kot nove člane imenuje kot predstavnike zaposlenih in delodajalcev mag. Petra Ješovnika, doc. dr. Andreja Rahtena in doc. dr. Boruta Rončevića za mandatno dobo šestih let.  Vlada RS jih je  22. 5. 2008 imenovala za člane Sveta. Kot člana po položaju pa je vlada imenovala akademika dr. Jožeta Trontlja, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Obenem je članstva razrešila Iva Alessia, predstavnika študentov višje strokovne šole. Ta je namreč podal odstopno izjavo.

ŠOS: Spremembe zakona o visokem šolstvu niso usklajene s študentsko organizacijo. STA, splet,  sreda, 21. maj 2008
Študentska organizacija Slovenije meni, da predlogi ne urejajo ustrezno položaja starih diplomantov, vpisanih na 2. stopnjo, saj ne namenja dodatnih sredstev za njihov podiplomski študij. Način ustanavljanja nove mednarodne univerze omogoča "manevrski prostor za različne interpretacije", na (finančno)škodo javnega visokega šolstva, in vdor programov in institucij vprašljive kakovosti.
Predlog za ureditev strokovne službe sveta za visoko šolstvo zadošča le formalnim zahtevam ustavnega sodišča, ne predvideva pa "zadostnih mehanizmov za preprečevanje konflikta interesov in zagotovitve dovolj močne strokovne službe." Tudi člane sveta "še vedno izbira in imenuje vlada, kar pomeni, da še vedno nimamo neodvisnega organa za zagotavljanje kakovosti, ki bi ustrezal merilom za sprejem v Evropski registre agencij za zagotavljanje kakovosti."
(Opomba B.M.: Za ta register glej:  http://www.eqar.eu/ , za članstvo v ENQA glej stran http://www.enqa.eu/ , za "evropske standarde za agencije" (prevod) in priporočila EU (prevod)  pa:  NOTRANJE ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V VISOKOŠOLSKIH INŠTITUCIJAH V obliki HTML .   Priporočilo Sveta EU in Evropskega parlamenta o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (doc)   ter prilogo 3. "Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. 4. 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje " <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:111:SOM:SL:HTML>.

Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje - 6. maj 2008
V Uradnem listu EU št. C 111 z dne 6. maja 2008 je objavljeno "Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega
ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje "(2008/C 111/01)" - glej <http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2008:111:SOM:SL:HTML>
V prilogi 1. so pojasnjeni osnovni pojmi, npr. "kvalifikacija", "učni izidi", "kompetence".
V prilogi 2. je tabela s podrobnim opisom (v slovenščini) učnih izidov (znanj, spretnosti in kompetenc) na 8 ravneh izobraževanja,
pri čemer so 6., 7. in 8. raven enake 1. 2. in 3. "bolonjski" stopnji.
V prilogi 3. so navedena skupna načela za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Zakaj je Pisanski pisal predsedniku ENQA. J.K.S., Delo, 10.5.2008
Svet za visoko šolstvo (SVŠ) je razpravljal tudi o pogojih za članstvo v evropsko mrežo ENQA. Študenti in nekateri drugi člani so opozorili, da SVŠ ne bo postal član, dokler bo vanj člane imenovala vlada. Študentski predstavniki so T. Pisanskemu, predsedniku SVŠ očitali, da je prosil za pojasnilo vodstvo ENQA, čeprav so pogoji znani. Tako naj bi omajal ugled sveta.
Na seji SVŠ  je njegov predsednik tudi dejal, da senat za akreditacijo verjetno ne bi sprejel nobenega novega programa, če bi se držal meril, da morajo biti habilitirani vsi nosilci programov. Ni bil pripravljen razkriti podatkov o tem, kateri učitelji UM sodelujejo v programih drugih visokošolskih institucij. Vsakdo, ki že uči nekje drugje mora predložiti soglasje svoje institucije ali izjaviti, da se bo zaposlil v novi.

Čigav je visokošolski zakon? Spomladanska inventura. Jasna Kontler - Salamon, Šolski razgledi, 10.5.2008
Komentatorka, sicer novinarka dela, predstavlja svojim bralcem - starim prijateljem - najaktualnejša dogajanja v našem visokem šolstvu. Teh je vedno dovolj, več slabih kot dobrih.
Za dvig svojih plač si prizadevajo docenti, izredni in redni profesorji, ki jih najbolj motijo boljše plače državnih uradnikov. To so večinoma diplomanti univerz in njihovi šefi - politiki nimajo težav s proračunom, tako kot visoko šolstvo, kjer "polovica šol že zdaj živi od posojil" za izplačevanje plač.
Ministrica in njen državni sekretar v javnosti poudarjata, da mora biti bolonjska reforma "vsaj formalno končana do št.l. 2009/2010". Izvajalci pa vse bolj glasno poudarjajo "na velike vrzeli v pripravi ni izpeljavi". Trdita, da v bolonjskih študijih (sicer formalno uzakonjenega) absolventskega staža ni, univerze in študenti na njem vztrajajo. Predstavniki ŠOUa trdijo, da novi študiji niso evropsko primerljivi, potrjuje pa jih organ, ki nima evropske veljave. Čigav je torej visokošolski zakon? Nova univerza je pred akreditacijo, kandidatke za to so še novomeška, celjska in katoliška, ki edina ne računa na državne finance.
Prijav je vsaj na ljubljanski univerzi toliko kot lani, večina "regijskih" fakultet pa še čaka na študente, čeprav lahko računajo na koncesijska sredstva in za študente ne bo šolnin. UP se ne izkoplje iz rdečih številk, na njeni FM, iz katere izhaja tudi državni sekretar, naj bi "vojaškim častnikom po bližnjici zagotovili visokošolsko izobrazbo". Sporni študij "mora samo še potrditi senat za akreditacijo - tisti, ki ga je priznalo naše ustavno sodišče, ne pa tudi evropska mreža tovrstnih institucij ENQA". (Opomba: Mišljena je  odločba Ustavnega sodišča o tem, da naj bo strokovna služba Sveta RS za visoko šolstvo izven MVZT in morda lanski odgovor ENQAe na vlogo Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva, ki se je v 2007 preoblikovala v Senat za evalvacijo omenjenega Sveta. O tem več na www.uni-kakovost.net poglavje kakovost , evalvacija, izboljšave/ quality assurance.   B.M.)
"Kako je mogoče, da usodna vprašanja našega visokega šolstva prepuščamo nezanesljivemu in domnevno neobjektivnemu odločanju?", končuje komentatorka. Resnico, da je cesar nag, bodo še najlažje povedali študentje. To kažejo njihove okrepljene dejavnosti v zadnjem času.