ISKANJE/SEARCH:  
Poiščete na ekranu
 zgoraj "Searh options" in Najdi (na tej strani) / Find (on this page)  ter  vtipkate značilno besedo, avtorja ali številko. 

Prva stran

 

Kakovost, kaj priporočajo izvedenci
 

Predlog spremembah  Zakona o visokem šolstvu - Eurydice, novice, 26. maj 2009
Na straneh Vlade RS "Gradiva v obravnavi" je objavljen Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu - glej
<
http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva-08.nsf/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/7dd386d9785b5a8ec12575c1004ed59e?OpenDocument>
Osnutek  sprememb zakona o visokem šolstvu - 27. april 2009
Strokovni svet visokošolskih partnerjev za partnersko usklajevanje in pripravo predloga sprememb zakonodaje za ustanovitev Javne agencije za kakovost v visokem šolstvu in ostalih sprememb se je zadnjič sestal v sredo, 22. aprila 2009. Razpravljal je še o nekaterih vprašanjih glede Javne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu, predvsem o postopkih izvolitev v nazive, pritožbenem postopku in sestavi Sveta javne agencije. Pregledal je delovni osnutek členov Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu, na podlagi katerega je MVZT oblikovalo osnutek za nadaljnjo razpravo in ga objavilo 24. aprila na spletni strani MVZT: <
http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/zakon_o_visokem_solstvu_v_pripravi/#c17029>

Izhodišča za spremembo Zakona o visokem šolstvu  - 10. april 2009
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ponuja v javno razpravo izhodišča za spremembo Zakona o visokem šolstvu, ki so nastala na podlagi diskusij Strokovnega sveta za partnersko usklajevanje in pripravo predloga sprememb zakonodaje za ustanovitev Javne agencije za kakovost v visokem šolstvu in ostalih sprememb. Strokovni svet o posameznih vprašanjih iz delovnih izhodišč še razpravlja.
Glej <
http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/zakon_o_visokem_solstvu_v_pripravi/#c17029>

MVZT: s čim širšim soglasjem do novele Zakona o visokem šolstvu
- 10. maj 2009
Na drugi redni seji so se 8. maja 2009 sestali člani Sveta Vlade RS za študentska vprašanja. Obravnavali so besedilo osnutka novele Zakona o visokem šolstvu, vprašanje absolventskega staža in nekatera druga za študente aktualna vprašanja, ki so jih izpostavili predstavniki Študentske organizacije Slovenije.
Več informacij na strani <
http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/94/6097/dc6ec35c02/>

Trendi v zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu, izbrani prispevki na 3. evropskem forumu (EQAF, Budimpšta, november 2008)
Trends in quality assurance. A selection of papers from the 3rd European quality assurance forum.
(Ed.: H.T. Jensen et all.,   EUA,, 2009)
Zbornik (dostopen na www.eua.be) s prispevki z evropskega foruma o kakovosti, kjer je 500 udeležencev iz 55 držav razpravljalo o tem, kako univerze in agencije odgovarjajo na izzive in o vplivu rangiranja univerz. V uvodnem delu piše L. Harvey o demokratizaciji skrbi za kakovost, E. Hazelkorn pa o rangiranju in želji po odličnosti univerz. Nato so predstavljeni pristopi pri zagotavljanju kakovosti (Anglija Škotska, Irska, V. Afrika), trije prispevki o merjenju kakovosti s kazalci za inštitucije in študijske programe ter o vlogi študentov pri zunanjih evalvacijah v Švici. V zaključku so povzeta stališča iz diskusijskih skupin, ki so razpravljale  rangiranju univerz, predvsem o njegovih slabih straneh,  ter o uporabi učnih izidov,  pedagoškega modela, ki je izhodišče za prenovo študija.
(Na www.eua.be glej zbornika s prejšnjih forumov: Embedding Quality Culture in Higher Education (2006), Implementing and using quality assurance; strategy and practice (2007) here. Naslednji forum bo 19.-21.novembra 2009 na Copenhagen Bussiness School, na temo kakovosti za podporo ustvarjalnosti in raznovrstnosti visokega izobraževanja. B.M.)

Kako brez poškodb preživeti zunanjo evalvacijo?
Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko (SDVD) vabi na posvet o zunanjih evalvacijah, ki bo
 v četrtek, 23. aprila 2009, ob 17:00 uri, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani na Tržaški 25
(dovoz na parkirišče je z Jamove ulice), v predavalnici 15.
Bolonjske programe smo več ali manj uspešno sestavili, jih akreditirali, zadnji se začnejo izvajati letošnjo jesen. Vendar to ni čas za oddih. Vedno bolj nas skrbi, kako zagotoviti njihovo ustrezno izvajanje, da bodo izdržali zunanjo evalvacijo!
In kaj sploh je zunanja evalvacija? Ali je obvezna? Kdo jo izvaja? Ali obstajajo pravila zunanje evalvacije? Kdo krije njene stroške? Kakšne so njene posledice?
Razpravo bosta vodila prof. dr.Marinka Drobnič Košorok, namestnica predsednika Senata za evalvacijo in predsednica
Komisije za vodenje zunanjih evalvacijskih postopkov v visokem šolstvu in pripravo strokovnih podlag,
ter Dejan Jeraj, predsednik Komisije za sistem visokega šolstva.
Udeležba je brezplačna.

"Moja naloga je narediti nekaj dobrega, ne pa preprečiti nekaj slabega". Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
J. Kontler - Salamon, Delo, 16.3.2009
V pogovoru o dosedanjem delu in načrtih MVZT  je G. Golobič najprej dejal, da je bilo prvih 100 dni mandata zelo intenzivnih, sprejeti je moral  tudi veliko odločitev in preprečiti slabo, "kar je pri mojem delu prevladovalo do sedaj". V srečanjih s širšim krogom visokošolskih partnerjev  (z "rektorsko konferenco, dekani, profesorji, ustanovami, svetom za visoko šolstvo, študenti in drugimi" se je "izkazalo, da so njihova pričakovanja zelo velika...". Pri študentih ga presenetila strokovna pripravljenost, npr. na temo visokošolske agencije.
Imenoval je poseben partnersko sestavljen svet, ki bo pripravil (do poletja) spremembo zakona, ki bo omogočil ustanovitev agencije, ki je "bila v času ministra Zupana izpuščena iz zakonodaje. (Op.: Zakon o visokem šolstvu (2004) je tako agencijo določal. Sprememba zakona 2006 pa je njene naloge dala svetu za visoko šolstvo oz. njegovim senatom za akreditacijo, evalvacijo in habilitaciji, sekretariat SVŠ je bil del MVZT, kasneje po odločbi ustavnega sodišča pa se je iz ministrstva izločil. Glej to zgod(b)ovino na kakovost , evalvacija, izboljšave .  in Razprave o reformi (visokega šolstva) op. B.M.)
Agencija bo opravljala akreditacije, zunanje evalvacije in habilitacije (za nove zavode). Ne napoveduje revizij akreditacij velike množice študijskih programov in institucij. "Bolje se mi zdi počakati na tekoče evalviranje vseh programov in institucij, ki morajo priti na vrsto vsakih sedem let".
Pač pa bi v prvi noveli zakona uredili tudi čezmejno/transnacionalno visoko izobraževanje. Nujen bo tudi zakon o "nacionalnem ogrodju kvalifikacij, ki je sestavni del bolonjskega procesa". Nato bo pripravljen temeljni zakon o visokem šolstvu, in če bo ostalo dovolj specifičnega, tudi zakon o univerzah. Zanj je rektorska konferenca pripravila osnutek, ki je izzval živahno razpravo, in ga bo poslala MVZT predvidoma aprila. Nujno bo treba tudi pripraviti novo uredbo o financiranju visokega šolstva.
V nadaljevanju bolonjskega procesa se je treba "preusmeriti od formalističnega vidika k vsebinskemu", vendar "ne bomo brezglavo hiteli". O absolventskem stažu bo MVZT poslal Državnemu zboru predlog za obvezno tolmačenje, ali naj bo mogoč po dveh ali le po eni stopnji.
Kolegi v vladi njegova prizadevanja razumejo, kar kaže tudi proračun, v katerem so dodatna sredstva namenjena "kritju dodatnih potreb zaradi podeljenih koncesij in širitve bolonjske prenove". S šolskim ministrom Lukšičem se dogovarjata glede urejanja problemov višjih šol, ki jih vidi/ta znotraj  MVZT.
Sicer bo poskušal s sodelavci narediti čim več, "da bi se v tem mandatu stvari začele premikati v pravo smer".

Javne agencije za kakovost v visokem šolstvu.  J.K.S., Delo,   torek , 10. marec 2009
Sestal se je strokovni svet (skupina, op. B.M.) za pripravo predloga sprememba zakonodaje, ki bo omogočila ustanovitev agencije za kakovost. V svetu so predstavniki visokošolskih partnerjev - univerz, višjih šol, študentov, sindikatov, MVZT, sekretariata sveta za visoko šolstvo in delodajalcev. Vodi jo J. Ggyorkos, državni sekretar MVZT.
(Samostojni visokošolski zavodi v svet doslej niso imenovali predstavnika).
Prvega sestanka sta se udeležila tudi minister G. Golobič in direktor evropskega registra takih agencij EQAR.

Kruta resnica o naši bolonjski reformi. Jasna Snežič, Večer,    sobota, 28. februar 2009
Zakaj se pri udejanjanju vseevropske reforme pri nas zatika? Daljši prispevek o tem, kako se je reforma spremenila v fiasko.
Visokošolsko agencijo ima BiH, Slovenija je nima. Predmeti po meri profesorjev. Golobič ne bo radikalno posegel.

Res ne bo izgubljenih generacij? Jasna Kontler - Salamon, Delo,  ponedeljek, 2. marec 2009
Ali med  študijskimi programi res prevladujejo taki, ki so le formalno spremenjeni? Kako naj se odločijo kandidati za študij?
A. Kocijančič, rektorica UL, ki je bila tudi sama kritična do "bolonjske" reforme obžaluje, da na nedavnem posvetu o visokem šolstvu niso o tej reformi povedali več pozitivnega. Prepričana je, da kljub napakam ne bo "bolonjskih izgubljenih generacij". Kolumnistka J.K.S. kot primer napake navaja nejasen absolventski staž, ki ga statut UL predvideva samo enkrat, bodisi po 1. ali 2. stopnji študija. Meni, da je upoštevanja vreden predlog  rektorice, da naj kandidati za študij dobro razmislijo in obiščejo katerega od "visokošolskih kariernih centrov". Teh ni prav veliko. "A seveda tudi to, če nekje obstajajo, že sodi med kazalce odličnosti študija, ki je kandidati ne bi smeli spregledati".     (Glej npr.: Karierni center Univerze v Ljubljani. https://www.kc.uni-lj.si/UniLjKc/ , B.M.)

S sistemom je nekaj hudo narobe. Bolonjski študij. K.M., Ona, 24.2.2009
Za letošnje bruce bodo na voljo le bolonjski študijski programi, ki pa jih mnogi kritično ocenjujejo z vidika načel prenove (intenzivnejši in krajši študij, kakovost, izbirnost, prehodnost med domačimi in tujimi programi, enotne izobrazbene stopnje, zaposljivost.
Kritično ocenjuje doseženo tudi Pavel Zgaga, PeF UL, ki je kot državni sekretar 1999 podpisal "bolonjsko deklaracijo". To je bila "politična spodbuda, da evropske države sodelujejo in se sporazumevajo pri posodabljanju sistemov visokega šolstva", pri modernizaciji univerz, da se bodo "laže kosale s problemi, ki jih prinašajo novi časi. Žal je veliko znakov, da smo glede tega pri nas zadnja leta šli v napačno smer". Velikemu pričakovanju je sledilo razočaranje.  Slovenija je zamudila priložnost, jedro bolonjske filozofije je bilo zanemarjeno in napak interpretirano. Omenja spremembo zakona o visokem šolstvu 2008, po kateri ni bila ustanovljena agencija za kakovost, odločitev, da so bolonjski magisteriji vredni toliko kot dosedanja univerzitetna izobrazba. Rok Primožič, ŠOS dodaja še ne preveč podroben pregled velike množice novih programov v postopku akreditacije v svetu za visoko šolstvo in pavšalno določanje ECTS kreditnih točk. Zaradi tega bo v prehodnem obdobju študentska organizacija zahtevala, da ostane absolventski staž. Študij bo zato daljši in ne krajši, kot je bilo načrtovano, tudi z namenom, da bi se lahko npr. inženir (po 1. stopnji) vpisal na podjetništvo (2.stopnja). Petletni študij bo očitno v prihodnjih letih postal standard "za visoko stopnjo izobrazbe". Izjeme so programi za regulirane poklice, ki jih urejajo evropske direktive (medicina, veterina in še nekateri).
R. Primožič (ŠOS) glede zaposljivosti diplomantov 1. stopnje meni, da ne bodo konkurenčni diplomantom starih programov, saj ne bodo mogli kandidirati na mesta, ki zahtevajo (dosedanjo) univerzitetno izobrazbo. Tako je tudi v javni upravi, ki še vedno zahteva izobrazbo 7. stopnje, ne pa 6/2., ki jo dobijo diplomanti 1. stopnje. Delodajalci o o prenovi slabo obveščeni, npr. ne vedo veliko o Prilogi k diplomi, iz katere so razvidne kompetence diplomantov.
P. Zgaga ugotavlja, da naše univerze in visoke šole niso privlačne za tuje študente in profesorje. "Prepih, ki ga ustvarjajo /.../ se je v skoraj tisočletni zgodovini univerz vedno dokazoval kot pozitiven in ploden. Eno merilo kakovosti sodobnih univerz je tudi podatek o tem, koliko tujcev pritegnejo". Zato bi morale univerze poskrbeti za "privlačne programe, ustrezno jezikovno okolje, vsaj delno tudi za probleme bivanja", skupaj z državo za vizume, zdravstveno zavarovanje ipd. Pripraviti bomo morali "nacionalno strategijo na tem področju." P. Zgaga meni, da naj bi bili zaposljivi tudi diplomanti s 1. stopnjo. Bolonjski magistri bodo delali na mestih, ki so bila predvidena za tiste z (dosedanjimi) univerzitetnimi programi. "Če bo magisterij v neki drugi evropski državi cenjen višje kot je doma" in če bo tam deloval sistem zagotavljanja kakovosti, pri nas pa ne, bo to za nas črni scenarij. S sistemom je nekaj hudo narobe. Bolonjo bo treba in je mogoče popraviti!
Glej: Nacionalni posvet "Visoko šolstvo po letu 2010"  http://www.cmepius.si/  gradivo s posveta, ki je bil v Ljubljani 4. februarja 2009:  <http://www.cmepius.si/drugo/bolonjski-eksperti/nacionalni-posvet-2009.aspx>
Po desetletju uresničevanja bolonjskega procesa.  Pavel Zgaga. Govor  Prezentacija  
Ocena študentov: Jelena Štrbac, ŠOS      Rok Primožič, ŠOS (1 MB)

Poročilo  o mednarodni evalvaciji izobraževalne dejavnosti Univerze v Helsinkih.
Leadership and Management of Education. Evaluation of Education at the University of Helsinki 2007 - 2008.
The University of Helsinki has published a new report based on an international evaluation of its education in the years 2007–2008.
Visit the university website or download the PDF format of the report here.
The focus of the evaluation was the management and leadership of education on various levels, including the university as whole, faculties, departments and the language centre. The aim and starting point of the evaluation of education was to develop the university community and its various units.

Mladi - prihodnost Cerkve in Evropske zveze. Ljudmila Novak, Družina, 8.2.2009
L. Novak, poslanka v Evropskem parlamentu (EP) piše o pastoralnem letu mladih 2008/2008, programih za mlade v EZ/EU (Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci in Grundvig) ter dokumentih EP, pri katerih je sodelovala v lanskem letu. Eden od temeljnih ciljev EU je "prispevati k razvoju kakovostnega izobraževanja".
V 2004 je pripravila poročilo o enotni zbirki dokumentov o izobraževanju in zaposlitvi Europass (življenjepis, potrdilo o mobilnosti, dopolnilo k diplomi, potrdilo o jezikih, dopolnilo o tečajuh usposabljanja).
V 2006 je pripravila poročilo o zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu*. Številne države so dosegle napredek pri sistemih zagotavljanja kakovosti in pri medsebojnem sodelovanju, vendar bodo potrebna nadaljnja prizadevanja za uvedbo mehanizmov notranjega in zunanjega zagotavljanja kakovosti, ki omogoča večjo mobilnost študentov in delavcev ter vzajemno priznavanje kvalifikacij in diplom. "Le s sistematično uporabo mehanizmov za zagotavljanje kakovosti na tak način lahko zagotovimo visoko kakovost visokošolskega izobraževanja v EZ, spodbujanje poučevanja v visokošolskih ustanovah in lažjo primerljivost med nacionalnimi izobraževalnimi sistemi".
Z dokumentom o izobraževanju in usposabljanju, ki sta ključnega pomena za gospodarske in družbene spremembe, so podprli izvajanje strategije vseživljenskega učenja v državah članicah. Ukrepe na področju izobraževanja bi morali podpirati tudi s socialnimi ukrepi, npr. za priseljence, invalide, starejše, študentov in delavcev z družinami. Potrebne so spodbude za povečanje mobilnosti študentov, učiteljev in raziskovalcev. Pomembno je povezovanje šol z lokalnimi in regionalnimi možnostmi in jih vključiti v razvojne načrte in strategije. Na evropski ravni bi bilo mogoče na vseh teh področjih več narediti, vendar poročevalka poudarja, da morajo tudi "vlade držav članic odigrati bolj dinamišno vlogo".
* Glej: Evropski parlament sprejel poročilo o zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu, oktober 2005
Po sprejemu poročila, ki ga je predstavila poslanka Ljudmila Novak, o sistemu zagotavljanja kakovosti na ravni institucij, držav in EU se v januarju 2006 pričakuje sprejem novih priporočil Evropskega sveta.  (Sedaj veljavna je sprejel v letu 1998.)    Priporočilo Sveta EU in Evropskega parlamenta o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (doc)
Crucial five steps towards quality higher education. Ljudmila Novak MEP 13/10/2005:
http://www.epp-ed.org/Press/showpr.asp?PRControlDocTypeID=1&PRControlID=4102&PRContentID=7552&PRContentLG=en
The European Parliament adopted Ljudmila Novak's (EPP-ED/SL) report on European cooperation in quality assurance in higher education by a vast majority on  plenary session (13.10.2005).
Priporočilo navaja 5 korakov k vzpostavitvi vzajemnega priznavanja sistemov zagotavljanja kakovosti:
A. Notranji mehanizmi (vis.institucij) za zagotavljanje kakovosti    B. Skupni standardi, postopki in smernice    C. Evropski register  agencij za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo  D. Avtonomijo univerz pri izbiri agencije   E. Pristojnost države pri upoštevanju ocen in sprejemanju odločitev
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (15.2.2006)
v slovenščini: http://register.consilium.eu.int/pdf/sl/05/st03/st03666-re01.sl05.pd

Recommendation of the European Parliament and the Council on further european cooperstion in quality assurance in higher education
(15.2.2006)
in english:
http://register.consilium.eu.int/pdf/en/05/st03/st03666-re01.en05.pdf
Evropski parlament in Svet, organa Evropske unije, v skupnem dokumentu izhajata iz ocene uresničevanja prvih priporočil, ki sta jih dala državam članicam EU leta 1998. "Skoraj vse države članice so vzpostavile nacionalne sisteme  zagotavljanja kakovosti in omogočile ustanovitev ene ali več agencij za zagotavljanje kakovosti ali akreditacijo". Priporočata državam članicam, da upoštevajo standarde in smernice, ki so bile sprejete na ministrskem srečanju v Bergnu (2005, glej spodaj). Evropsko komisijo pozivata  naj podpira sodelovanje visokošolskih  zavodov, agencij in drugih organov ter da vsaka tri leta pripravi poročilo o razvoju nacionalnih sistemov zagotavljanja kakovosti in sodelovanja na tem področju v Evropi.    (B.M.)
 Glej tudi
Council Recommendation of 24 September 1998 on European cooperation in quality assurance in higher education,Of.J. L 270. 7.10.1998, 56  http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/oj/dat/1998/l_270/l_27019981007en00560059.pdf,
in
priporočilo (12.2.2001) Sveta ministrov in Evropskega parlamenta o sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v šolstvu: EVROPSKI PARLAMENT IN SVET 

Ugotavljanje kakovosti visokega izobraževanja, rangiranje in "benchmarking" -  konferenca UNIQUAL 2009
THE UNIQUAL2009 CONFERENCE,  15 -16 June 2009 at NTNU, Trondheim.
www.ntnu.no/uniqual2009<http://www.ntnu.no/uniqual2009>  
Focus of conference: Perceptions of quality in higher education, rankings and benchmarking. Topics including, but not restricted to: 
*         Indicators of quality in teaching and learning *         Examples of good practice
*         Role and principles of university rankings *         Benchmarking quality in higher education 
*         IT and education *         Internationalization 
*         Quality teaching and learning in different cultures *        Quality assurance *         Higher education management 
 Deadline for paper 31 January 2009. 

Golobič: Z zakonom o kakovosti v visokem šolstvu bo rešen del problema. STA, splet,    četrtek, 5. februar 2009 
Na posvetu o visokem šolstvu po 2010 je minister G. Golobič dejal, da je treba izvesti cilje bolonjskega procesa, ki so bili "določeni z visokim konsenzom". MVZT je začelo pogovore s predstavniki zainteresirane javnosti, da bi oblikovali izhodišča zakona o neodvisni agenciji za kakovost. Tako bi zavarovali in dvignili ugled našega visokega šolstva. Odgovornost za kakovost sicer leži na visokošolskih zavodih.
Omenil je širino in probleme prenove ter "kontraverzna stališča". Problem je npr. medsebojno priznavanje kvalifikacij v EU. Prva stopnja študija naj bi nudila celovito izobrazbo in usposobljenost za poklic. Pomembno je vseživljenjsko izobraževanje in vključevanje tujcev.
Zgaga: napaka bolonjskega procesa v Sloveniji je formalizem. STA, splet,    četrtek, 5. februar 2009 
Na posvetu o visokem šolstvu po 2010 je Pavel Zgaga, nekdanji šolski minister, dejal, da pri nas reduciramo bolonjski proces na formulo 3+2 in da je Slovenija "zamudila bolonjsko priložnost". Tudi predstavniki univerz in študento so bili do prenove kritični.
Jože Flašker, član Sveta za visoko šolstvo in njegovega Senata za akreditacijo je kot probleme navedel premajhno število diplomantov glede na vpis, dolg študij, financiranje. Tudi tutorstvo in mentorstvo nista polno zaživela, manjka prostorov, preveč je študentov na profesorja itd.
Glej:  prof. dr. Jože Flašker, Svet RS za visoko šolstvo

Zgaga: napaka bolonjskega procesa v Sloveniji je formalizem. STA, splet,    četrtek, 5. februar 2009 
Na posvetu o visokem šolstvu po 2010 je Pavel Zgaga, nekdanji šolski minister, dejal, da pri nas reduciramo bolonjski proces na formulo 3+2 in da je Slovenija "zamudila bolonjsko priložnost". Tudi predstavniki univerz in študento so bili do prenove kritični.
Jože Flašker, član Sveta za visoko šolstvo in njegovega Senata za akreditacijo je kot probleme navedel premajhno število diplomantov glede na vpis, dolg študij, financiranje. Tudi tutorstvo in mentorstvo nista polno zaživela, manjka prostorov, preveč je študentov na profesorja itd.
Glej:  prof. dr. Jože Flašker, Svet RS za visoko šolstvo
Pavle Zgaga: "Bolonjska reforma z zlomljeno hrbtenico". F.Ž., Večer, četrtek, 5. februar 2009 
Na posvetu o visokem šolstvu je P. Zgaga, podpisnik "bolonjske deklaracije" leta 1999 dejal, da je bilo pri tej reformi nekaj uspehov, a več problemov. Nimamo agencije za kakovost, povečali smo mobilnost študentov, a za tujce še nismo prepoznavni, nimamo nacionalne skupine za bolonjski proces. Na fakultetah in univerzah so se trudili različno, programi ne ustrezajo evropskemu kvalifikacijskemu ogrodju, zato ima reforma "zlomljeno hrbtenico. Predlagal je agencijo,  pripravo nacionalnega okvira visokošolskih kvalifikacij, vključevanje v evropske razvojne projekte in oblikovanje strategije za večjo privlačnost študija pri nas.
Glej: Po desetletju uresničevanja bolonjskega procesa.  Pavel Zgaga. Govor  Prezentacija  
Delo: Na bolonjskem izpitu smo padli, kaj zdaj?
STA, splet,   četrtek, 5. februar 2009 
"Navdušen sem, da se je ta gnojni tvor končno odprl in so vsi odkrito povedali kaj mislijo", je na koncu posveta o prihodnosti visokega šolstva izjavil B. Mihevc, "piše Jasna Kontler - Salamon v Večeru" (Delu ?, op. B.M.)
Aleš Valič je izrazil ogorčenje nad javnim razkrivanjem takšnih anomalij, kot so prikrojevanje programov, s katerimi si visokošolski učitelji zagotavljajo večjo zaposlenost oz. dodatke k svojim skromnim plačam.
Večina je menila, da so razmere tako slabe, da kritika v rokavicah ne zaleže več. A. Kocijančič, rektorica UL je dejala, da dosedanji posveti niso imeli učinka.
Upanje zbuja to, da ni več leporečja in političnih ovir, zdaj bodo morda kritiki družno zavihali rokave in očistili visokošolski Avgijev hlev, sklene Kontlerjeva.
Na bolonjskem izpitu smo padli, kaj zdaj.
Aleš Valič. Pisma bralcev in odmevi. Delo, 11.2.2009
A. Valič, dekan AGRFT UL pojasnjuje svojo izjavo na posvetu o visokem šolstvu, ki je bila napačno povzeta v Delu 5.2.2009.četrtek, 5. februar 2009 
Izrazil je ogorčenje nad anomalijami v bolonjski prenovi, da so "nekateri pisali programe z mislijo na svoja delovna mesta, ne pa na kakovost študija", da nekateri "iščejo vse možnosti in varovalke, kako bi si njihovi profesorji zvišali plače". Take anomalije bi morali "visokošolski zavodi urediti znotraj sebe, ne seveda zato, da bi jih pometali pod preprogo", ampak ker je to dolžnost teh zavodov in njihovih vodstev.

Kaj zdaj? Po bolonjski reformi. Jasna Kontler - Salamon. Šolski razgledi, 6.2.2009
Letos so v visokem šolstvu prvič razpisani samo bolonjski programi   (294, od tega 210 univerzitetnih) (Na 1. stopnji, op.B.M.). To naj bi dokazovalo, da Slovenija sledi evropskemu bolonjskemu procesu. A poznavalci pravijo, da gre pri uresničevanju "bologne" veliko pomembnih stvari narobe. V večini programov ni zadostnih vsebinskih sprememb, tudi izpeljava ne bo v duhu prenove, denimo delo v majhnih skupinah.. Vprašljiva je tudi zaposljivost študentov teh programov.
Vzroki za to so v neustreznem financiranju in akreditiranju programov, saj so nekatere odločitve senata za akreditacijo sprožale škandale.
Minister G. Golobič  je sicer napovedal zakonske spremembe, s katerem je napovedal neodvisno visokošolsko agencijo. Ali bo tudi tako pogumen, da bi se odločil za revizijo sprejetih odločitev, ali pa bodo "ostali programi in institucije, ki sploh ne bi smeli biti"? Težave bo imel tudi pri uresničevanju napovedi, da se vsi terciarni študiji združijo na njegovem ministrstvu, kot je v preteklosti že bilo in se s tem strinjajo višje šole, ne pa tudi minister za šolstvo.
Kolumnistka je nedavno obiskala Finsko. Piše, da je skrivnost uspeha finskih dijakov v mednarodnih primerjavah v njihovem sistemu pedagoškega dela, ki vsakemu učencu omogoča, da brez prisile razvije svoje talente. "Ob tem je še zlasti odločilna odlična izobrazba učiteljev".

Svet na preizkušnji. Kristijan Jejčič. Katedra, 4.2.2009
Študente bi moralo zanimati dogajanje na Svetu RS za visoko šolstvo. Iz njegovega senata za akreditacijo sta septembra odstopila dva člana, nedavno pa so iz sveta izstopili še rektorji. Vzrok je v akreditiranju novih visokošolskih zavodov in Nove univerze. Pod zanimivimi imeni nekaterih novih programov se skrivajo slabo opredeljene študijske vsebine. Pogosto se uporablja beseda "evropski", v smisli "veliko Evrope, malo kakovosti". Diplomanti množice manj kakovostnih zasebnih družboslovnih in ekonomskih šol bodo imele usodne posledice za diplomante. Ker bo zmanjkalo možnost za zaposlitev doma, bodo iskali priložnost na tujem. Kakšen bo odziv tujih delodajalcev, ko bodo prebrali v diplomah, kdo so profesorji in dekani? "Igranje z življenji mladih najbolj zamerim članom Sveta". Izgovarjajo se na zdravo konkurenco, a z večanjem števila šol z boljšimi plačami "od univerzitetnih učiteljev ni možno pričakovati kakovostnejšega pedagoškega in znanstvenega dela, saj bodo šli tja, kjer bodo bolje plačani za manj dela".

Katera najboljša v deželi je tej?  Bogomir Mihevc, Šolski razgledi, 23.1.2009 
V uvodniku piše(m) B. M. o zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu:
"Že  vsaj sedem let se naše univerze, njihove fakultete in samostojne visoke šole  konec leta pogledajo v ogledalo in pišejo samoevalvacijska poročila, nekatere pa so že doživele obisk zunanjih ocenjevalcev. V zadnjem času smo večkrat lahko prebrali, kako so naši študenti  premagali tiste z najuglednejših univerz in kako je najstarejša naša univerza uvrščena med 500 najboljših. Šanghajska, Timesova in še podobne lestvice so o naletele na negodovanje izvedencev za kakovost, ki so se nedavno zbrali na evropskem forumu.  
Pri nas je v zadnjih letih vlada spodbujala  ustanavljanjem novih šol in univerz v prepričanju, da tržna konkurenco prinese kakovost.  Nezaposlenost in zaposlovanje mladih diplomantov za določen čas že nekaj časa kaže na nezaupanje v njihovo usposobljenost za delo.  Tudi zato se - malo kasneje kot drugod v Evropi -  pri nas letos končuje prenova starih in uvajanje novih študijskih programov po bolonjsko. Vendar novi programi, nove fakultete in (bodoče) nove univerze ne zbujajo zaupanja kar tako, samo zaradi svoje mladosti. A tudi  starost starejših institucij ni zadostno jamstvo, da  vsaka diploma pridobljena na prav vsakem študijskem programu, dokazuje »kompetence« za uspešen začetek dela in nadaljevanje izobraževanja.
K  nezaupanju prispeva tudi  dvom v organe, ki potrjujejo nove institicije in programe, čeprav je – in tudi zato - njihove člane imenovala vlada.
Beremo o nezaupanju v finančne institucije in v tiste, ki jih ocenjujejo, padcu vrednosti delnic, stečajih podjetij in morda celih držav, o dvomih v tržno urejanje in nastajanju novih oblik državnega in mednarodnega nadzora.  Za reševanje krize novi predsednik ZDA napoveduje večje vlaganje v izobraževanje, tudi učiteljev, drugje razmišljajo, kako bi prav tu prihranili in tako rešili gospodarstvo.
Kako zagotoviti kakovosten študij  za »krasni novi svet«, tudi naš, slovenski? Kaže, da ne bo dovolj samo tržna konkurenca bolj ali manj zasebnih šol, fakultet, univerz. Tudi nam dosti ne pomaga njihovo razvrščanje na lestvice. Samokritični pogled v ogledalo sicer lahko pomaga starim damam iz Ljubibora in tudi nadebudnim princesam z Novega brda.  Danes gospodje lastniki in princi v javnih službah namreč ne gledajo na starost, tudi ne berejo reklamnih prospektov, o usposobljenosti institucij,  diplomantov in diplomantk želijo trdnejše garancije.
Zadnji čas je, da  se temeljito ocenijo naš visokošolski in raziskovalni gozdovi, rudniki, bivališča in dvori. Tudi tuji poznavalci nam lahko pomagajo napisati belo knjigo o tem, kako in kam naprej, ne pravljičnega »nacionalnega« programa, ki ga nihče ne bere. Treba je popraviti zakon in ustanoviti neodvisno agencija, ki bo zagotavljala vsaj minimalno kakovost študija pri nas, ki bo povečala zaupanje v naše institucije in diplome, tudi v mednarodnem okviru. Ne gre za to, katere so (naj)boljše, ampak ali so prav vse  dovolj dobre. In  da  se bodo univerze, njihove fakultete in samostojne visoke šole bolj trudile, da bodo boljše.
Upam le, da  minister G. ne bo tako kot eden pred njim ocenil, da vlada varčuje in da ni denarja za tako ocenjevanje. Vsaka ocena je tudi ocena ocenjevalca, pravijo. In tudi ni dobro razbiti ogledala."

 

Golobič za poseben zakon o kakovosti v visokem šolstvu. STA, splet, 19.1.2009  ponedeljek, 19. januar 2009
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in državni sekretar J. Gyerkos sta predstavila program MVZT v 2009.
G. Golobič se nagiba k temu, da bi vprašanje agencije za kakovost uredili s posebnim zakonom, ki bi ga pripravili do poletja in bi agencija začela delovati že jeseni 2009.
Zaradi odločitve upravnega sodišča o Novi univerzi, ki je odpravilo sklep o vpisu NU v register zavodov, bo G. Golobič na seji vlade predlagal preklic nedavnega sklepa vlade, ki je vpis v razvid zolj razveljavil.
Med prioritetami MVZT sta še zakona o visokem šolstvu in o raziskovanju ter zakon o priznavanju izobraževanja in o strokovnih nazivih.
Pripravili bodo novo uredbo o financiranju visokega šolstva.
Povečali bodo sredstva za raziskovanje in razvoj na 40 milijonov evrov, poleg tega pa ro za RR med ukrepi za izhod iz krize na voljo še 58 milijonov.  Spodbujali bodo inovacije in patente na univerzah in inštitutih in nastajanje t.i. spin-off podjetij.
Reorganizirali bodo nekatere direktorate in ustanovili strateški svet  za informacijsko družbo.
Pripravili bodo tri konference, o visokem šolstvu po 2010 (4.2.2009, op. B.M.), evrosredozemsko ministrsko konferenco o visokem šolstvu (maj 2009) in ministrsko konferenco t.i. Ljubljanskega procesa (junij 2009).

Poseben zakon o kakovosti v visokem šolstvu. STA, Slovenske novice, 20.1.2009  torek , 20. januar 2009
Minister Gregor Golobič: Poseben zakon za visokošolsko agencijo?
J.K.S., Delo, 19.1.2009  torek , 20. januar 2009
G. Golobič se nagiba h temu, da bi agencijo za kakovost izvzeli iz visokošolskega zakona in pred jesenjo uredili posebej.
Napovedal je investicije v MF UM, FKKT in FRI UL ter projektno dokumentacijo za akademije UL, reorganizacijo direktoratov in več denarja za raziskovanje in razvoj.

Izmikanje odgovornosti v visokem šolstvu. Jasna Kontler - Salamon, Delo, 19.1.2009
J.K.S. v daljšem članku piše o zgodovini (ne)ustanavljanja agencije za visoko šolstvo,  delovanju sveta za visoko šolstvo (SVŠ)  in  Novi univerzi (NU) v primežu zasebnih interesov. Odločitev vlade in upravnega sodišča o NU kažeta na razsežnosti, ki jih je dobila "saga o ustanavljanju NU".  (Tragikomičnimi) zapleti v SVŠ in njegovem senatu za akreditacijo "vplivajo na prihodnost in mednarodni ugled našega visokega šolstva".
Minister Golobič pravi, da je njegova prioritetna naloga ustanovitev neodvisne visokošolske agencije. Marsikdo ob tem pozablja, da smo tako agencijo "skoraj že imeli". Novela visokošolskega zakona (2004) je predvidevala, da mora vlada do konca 2005 sprejeti akt o njeni ustanovitvi in jo nato ustanoviti do konca marca 2006. Jure Zupan, minister v vladi J. Janše je konec 2005 začel prepričevati visokošolsko sfero, da vlada nima denarja za agencijo in da jo lahko nadomesti svet za evalvacijo, ki je bil sicer predviden kot organ agencije. Rektorska konferenca se je nameri sprva uprla, še bolj odločni so bili študenti. J. Zupanu je decembra 2005 na seji Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva (vodil jo je Franci Čuš, sedanji predsednik senata za evalvacijo SVŠ)  uspelo dobiti soglasje za to, imenovali so tudi delovno telo za oblikovanje novega sveta. A. Kocijančič, UL, takrat predsednica rektorske konference je obvestila javnost, da je SRK pristala, da se najprej ustanovi svet za evalvacijo, kar pa ne pomeni, da odstopajo od agencije. Nekaj dni zatem so, po sestanku z ministrom, rektorji izjavili, da ni pomembno ime organa, temveč, da bo deloval neodvisno in kvalitetno. Po dopolnitvi zakona je v 2006 naloge agencije prevzel SVŠ, s področnimi senati za akreditacijo, evalvacijo in habilitacijo. Za to je najbolj zaslužen Peter Jambrek, takratni njegov predsednik, ki pa je v pismu vladi in medijem napisal, da hoče MVZT prek strokovne službe (ki je ostala del ministrstva) nadzorovati delo sveta. Ustavno sodišče je (januarja 2008, op. B.M.) ugotovilo, da taka širitev delovanja SVŠ ne presega ustavnih okvirjev. (US je naročilo le, da se strokovna služba SVŠ izloči iz MVZT, op. B.M.).
P. Jambreka  je nato nadomestil T. Pisanski. O odločitvah senata za akreditacijo pri nastajanju visokošolskih zavodov je bilo nato marsikaj zgrešenega, manj pa javnost ve o odločitvah senatov za evalvacijo in za habilitacijo, tudi zaradi netransparentnosti.
Iz akreditacijskega senata in SVŠ so postopno odhajali "vsi tisti, ki so doslej dajali vtis objektivne presoje", nazadnje so se sodelovanju v SVŠ odpovedali še rektorji javnih univerz. Minister Golobič je ob tem izrazil obžalovanje, saj čakajo svet pomembne naloge, predvsem sprejem bolonjskih programov. Avtorica se sprašuje: "Je to, da sporni visokošolski svet pravočasno sprejme vse bolonjske študije pomembnejše od zavesti, da je bolonjske programe, od katerih si toliko obetamo, potrdil strokovno kompetenten organ"?
Primer ustanavljanja NU, prve čisto zasebne univerze, kaže, "kam privede popuščanje v imenu nujnih interesov". O dvomljivih odločitvah glede NU je javnost izvedela kljub zapiranju sej SVŠ za javnost. (Glej o tem na www.uni-kakovost.netKakovost , evalvacija, izboljšave in Razprave o reformi (visokega šolstva). Ena takšnih je neuspeli poskus dopisne potrditve "Jerovšek-Jambrekove evropske pravne fakultete v času Jambrekovega predsedovanja svetu", ki je bila nato sprejeta na SVŠ. Šokantno je bilo razkritje J. Prunka, da je akreditacijski senat potrdil tretjo fakulteto NU  kljub neizpolnjevanju pogojev. Sporen je bil postopek akreditiranja NU, ignorantski odnos SVŠ do predlogov rektorjev za nova merila za potrjevanje univerz. Nenavadna je bila odločitev ministrice M.Kucler D., pravnice, o nezakonitem vpisu NU v razvid visokošolskih zavodov. Tudi predlagatelji NU so "sami ugledni pravniki", zato tudi minister Golobič pravi, da je zanj NU "preprosto pravno vprašanje". Ima pa NU vseskozi tudi politično nalepko, tudi s tem, da je za rektorja predviden L. Šturm, nekdanji pravosodni minister.
"Kdo vse bo zaradi zgrešenega sistema zagotavljanja kakovosti našega visokega šolstva veliko izgubil?" Bodo med njimi tisti, ki so s svojim ravnanjem takšen sistem tolerirali, predvsem iz "opurtunističnih razlogov".

Kako do večje kakovosti visokega šolstva. Matjaž Omladič, Delo, 13.1.2009
M. Omladič, profesor FMF UL piše, da je "razprava o osnutku Zakona o univerzah" (ZU) - navdušen je nad tem, da bi imela univerza svoj zakon -  (spet) prinesla na površje dileme ki jih zdaj urejata Zakon o visokem šolstvu in Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Najbolj odmevno je vprašanje ureditve ustanavljanja novih univerz. V svetu za visoko šolstvo in njegovem senatu za akreditacijo so dobili večino zagovorniki pospešenega ustanavljanja, sam pa se je zavzemal za bolj pretehtan razvoj. Za nastajanje kakovostne visoke šole, univerze je potreben čas, npr. za nov laboratorij je treba (do)šolati in dobiti strokovnjake in najti sredstva za opremo. V Evropi odločajo o ustanavljanju v nacionalnem  organu (npr. agenciji)  mednarodno uveljavljeni strokovnjaki, ki odločajo z argumenti, ne z argumentom moči. Tako naj bi uredili tudi pri nas, pri sestavi organa daje prednost močnim strokovnjakom, "pred delegati partnerjev".  Od prvega načelnega priznanja (institucije) teče poskusno obdobje, šele po evalvaciji pride do pravega priznanja. Žal se univerze pred 5 leti v času "bolonjske novele" niso ogrele za posebno agencijo, zato smo ostali "zgolj pri svetu za visoko šolstvo". Zdaj je prav glede "potrebe po ustanovitvi agencije az kakovost v Sloveniji dosežena najvišja stopnja soglasja".
(Op.: Zakona 2004 je vseboval določbe o taki agenciji, vendar je bil zakon ponovno spremenjen 2006 in je predvidel le svet za visoko šolstvo s trema senati, za akreditacijo, evalvacijo in habilitacijo. Poleg tega je Zakon o visokem šolstvu 1996 uvedel Nacionalno komisijo za kvaliteto visokega šolstva, ki je delovala do 28.9.  2007, predvsem s spodbujanjem samoevalvacij, v zadnjih letih pa je izpeljala nekaj zunanjih evalvacij fakultet in visokih strokovnih šol; njeno delo zaenkrat nadaljuje senat za evalvacijo.
Glej: kakovost , evalvacija, izboljšave/ quality assurance , kjer so tudi "evropski" dokumenti o tem. Op. B.M.)
V razpravi o ZU je čutiti strah pred centralizacijo univerz. Ker se univerze razlikujejo, na UL je npr. vpisanih 60% naših študentov, predlaga, da naj zakon ne bo prepodroben in da vsaka po svoje uredi svoje notranje strukture.
V osnutku ZU je najbolj sporno poglavje o financiranju. Sedanja ureditev z "glavarino" (upoštevanjem števila študentov in diplomantov) je vedno manj ustrezna, spodbuja tudi k popuščanju zahtevnosti do študentov, ki bi jih morali izobraževati "na evropski in svetovni ravni". Univerze se med seboj borijo za državni denar, kar nas "pelje proč od resnih univerz", v "sistem strokovnih in poslovnih šol", ki med seboj tekmujejo, "katera bo drugi prevzela več surovin - študentov". Po principu reductio ad absurdum bi bilo najceneje, da bi diploma država vsakemu Slovencu "kar podarila za 24 rojstni dan". Pri financiranju bi morali upoštevati število učiteljev, ki so tudi bistveni sestavni del universitas magistrorum et scholarum .  Za dolgoročno uspešnost bo morala Evropa "še naprej razvijati svojo raziskovalno misel", pri tem bi se morali tekmeci/sosedi povezati, saj so osnovne surovine - sive celice omejene. Francoski minister za znanost je nekoč dejal: "Notre seule matiere premiere, c'est la matiere grise."

V evropski register vpisane prve agencije
European Quality Assurance Register (EQAR)
- 22. december 2008
V začetku decembra 2008 so bile vpisane v Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR)  prve tri agencije za zagotavljanje kakovosti:
ANECA - Spain (Agencia Nacional de Evaluación de la Calidad y Acreditación);
AQU - (Agència per a la Qualitat del Sistema Universitari de Catalunya);
NVAO - Accreditation Organisation of the Netherlands and Flanders (Nederlands-Vlaamse Accreditatieorganisatie)
Več informacij na strani <http://www.eua.be/eua-news/view-item/article/727/>
 

Publikacija o rangiranju visokošolskih institucij - vprašanja in kritična ocena  - 29. december 2008
Publikacijo "Michaela Saisana and Beatrice D'Hombres: Higher Education Rankings: Robustness Issues and Critical Assessment (How much confidence can we have in Higher Education Rankings?)" v PDF formatu dobite na naslovu <http://crell.jrc.ec.europa.eu/Publications/CRELL%20Research%20Papers/EUR23487.pdf>
The questions addressed in the analysis is whether the Jiao Tong  ranking serves the purposes it is used for, and whether its immediate  European alternative, the British THES, can do better.  Jiao Tong is only robust in the identification of the top  performers, on either side of the Atlantic, but quite unreliable on the ordering of all other institutes. Focuses only on the  research performance of universities, and hence is based on the strong assumption that research is a universal proxy for education. THES is a  step in the right direction in that it includes some measure of education  quality, but is otherwise fragile in its ranking, undeniably biased towards   British institutes
JRC analysis is based on 88 universities for which both the THES and  Jiao Tong rank were available. Yet the fact that we are unable to reliably rank even
the best European universities (apart from the 5 at the top) is a strong call for a better system, whose need is made acute by today’s policy focus on the reform of higher education. For most European students, teachers or researchers not even the Shanghai ranking – taken at face value and  leaving aside the reservations raised in the present study – would tell  which university is best in their own country. This is a problem for Europe, committed to make its education more comparable, its students more   mobile and its researchers part of a European Research Area.  The study offers elements of analysis of which measurement problem could be  addressed at the EU scale. 
We recommend that the university ranking systems can and should be improved: (1) the indicators should be revisited along the lines of the recommendations  and suggestions already provided by the Berlin Principles; (2) the compilation of university rankings should always be accompanied by a robustness analysis based on a multi modeling approach; (3) the assessment of the universities performance based on the hybrid set  of the twelve indicators used in the THES and SJTU rankings provides a more  reliable average rank of the institutions.
 

Rangiranje evropskih univerz, projekt 
Ranking Europe's universities. www.europa.eu/rapid/pressReleases 15.12.2008
J. Figel, komisar EU ugotavlja, da so sedanji sistemi razvrščanja/rangiranja univerz neustrezni, zoženi so le na raziskovalne rezultate. Evropska komisija (EK) je objavila razpis za projekt razvoja novega sistema razvrščanja, ki bi vključeval tudi kakovost poučevanja in sodelovanje z okoljem. Pri tem naj bi upošteval raznovrstnost univerz, tako da bi lahko potencialni študenti, raziskovalci in drugo osebje dobili boljšo sliko določene univerze. Primerljive informacije o institucijah, njihovih študijskih in raziskovalnih programih naj bi omogočile boljše odločitve posameznikov o tem, kje študirati in delati, tistim, ki odločajo na ravni institucij, držav in Evrope pa bi lažje razvijali strategije razvoja visokega izobraževanja.
EK je za projekt namenila 1,1 milijon evrov. V prvi fazi (209) bi razvili sistem razvrščanja v sodelovanju s partnerji, v drugi (2010- maj 2011) pa bi sistem preizkusili na vzorcu različnih 150 institucij visokega izobraževanja in raziskovanja.  (B.M.)
 

Zlom "bolonjske" hrbtenice. J.J., Večer,   četrtek, 18. december 2008
Pavle Zgaga, PeF UL, podpisnik "bolonjske deklaracije", v pogovoru kritično govori o njeni realizaciji pri nas.
Kar se je v zadnjih letih dogajalo pri nas je zloraba "bolonje".  Razprava se vrti okrog popularnih tem, ki jih je vsilila politizacija visokega šolstva. Ne okrog strateških in vsebinskih vprašanj, pač pa o pravnih postopkih in legitimnostih posameznih visokošolskih ustanov. (Verjetno je mišljena Nova univerza, op. B.M.)
"Potrebni sta radikalna kritika in podrobna prevetritev nacionalne interpretacije vstopa v evropski visokošolski prostor". Takoj bi morali vzpostaviti agencijo za kakovost in jo v razumnem času vključiti v ENQAo in evropski register agencij ter vzpostaviti evropsko primerljivo nacionalno ogrodje kvalifikacij (diplom).
Spremembo visokošolskega zakona leta 2006 označuje za  "zlom hrbtenice" "prave bolonje", zato smo "z reformami padali nazaj", koncept se je pri nas "sfižil".
Leta 2006 je bila odpravljeno določilo zakona iz leta 2004 o agenciji. Vsaj pet let je jasno, da morajo države vzpostaviti agencije. "Albanija danes že ima takšno agencijo, Slovenija je nima."
Zakon je leta 2006 določil, da študenti na naših univerzah po 5 letih dosežejo stopnjo, za katero je bilo prej treba študirati tri leta in pol. Evropska "bolonjska" stopnja, imenovana "master" je izginila. Študente smo prisilili k daljšemu študiju, evropski trend je skrajševanje, intenziviranje študija in zagotavljanje kakovosti. Nekdanjim diplomantom se ni treba vračati v študij, ker so "več vredni" od sedanjih.
Potreben je primerjalen študij napredka in mednarodne "atraktivnosti visokega šolstva pr srednjih in malih visokošolskih sistemih (Finska, Danska, Nizozemska, Estonija). In predvsem "resna, odkrita in kritična analiza zagat, ki jih zdaj imamo ter  produktivna razprava "o konceptih in strategijah, primerjavah in ciljih itd."
Pričakuje hitro spremembo glede agencije za zagotavljanje kakovosti, glede sistema kvalifikacij oz. diplom pa ni mogoče pričakovati hitrih rešitev.
 

Visokošolki namigi iz Nemčije. F.Ž., Večer,  petek, 12. december 2008
Na seji sveta za visoko šolstvo (SVŠ) je A. Hopbach, podpredsednik ENQA dejal, da vsaka država po svoje uredi sistem zagotavljanja kakovosti. Slovenski sistem "se približuje evropskim standardom in smernicam, še vedno pa je prostor za razvoj in izboljšanje". Pogoj za vključitev Slovenije (t.j. njenega nacionalnega organa, SVŠ ali agencije, op. B.M.) mreži agencij za visokošolsko kakovost, je popolna neodvisnost od visokošolskih ustanov in države.
T. Pisanski, predsednik SVŠ je dejal da bo potrebno spremeniti zakonske podlage. Poudaril je tudi posebnost našega visokega šolstva v evropskem merilu, to je masovni izredni študij in pozdravil namero MVZT, da zmanjša število izrednih oz. da bistveno spremeni ta sistem.
 

Pisanski pričakuje samo prenovo. Svet za visoko šolstvo žrtev sistema?  J.K.S.,  Delo, 13.12.2008  sobota, 13. december 2008
Na (nesklepčni) seji Sveta RS za visoko šolstvo (SVŠ) je Achim Hopbach, podpredsednik ENQA www.enqa.eu,   dejal, da to evropsko združenje visokošolskih agencij želi zagotoviti enakovredno kakovost bolonjskega procesa, z standardi iz Bergna 2005 (ESG,  Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area (pdf) ( 2005, glej prevod B.M.v
:  NOTRANJE ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V VISOKOŠOLSKIH INŠTITUCIJAH ). Obisk SVŠ še ni začetek njegove uradne evalvacije. Meni, da je pozitivno, da se je sekretariat SVŠ izločil iz ministrstva, negativna pa kadrovska sestava sveta. Poudaril je, da morajo ocenjevalci biti ločeni od visokošolskih institucij in vlade.
T. Pisanski, predsednik SVŠ je dejal, da si je za vstop v ENQAo prizadevala že Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva. SVŠ se obeta temeljita temeljita  prenova in njegov naslednik bo lahko nadaljeval vstop v združenje agencij. Glede Nove univerze je dejal, da imajo podobne težave durfi drugod, predvsem v Vzhodni Evropi in da člani SVŠ niso krivi za nepravilnosti, ki jih lahko odpravi samo zakonodajalec.

Neuradno: tožba za odpravo sporne odločbe je že vložena
. R.I. Dnevnik, 13.12.2008  sobota, 13. december 2008
Minister Golobič je prepričan, da odločba o vpisu Nove univerze v razvid 18. oktobra 2008 še ni bila pravnomočna. Pravi, da ni "noben resen pravnik oporekal temu, da svet za visoko šolstvo oz. senat za akreditacijo mora odločiti o pritožbi rektorske konference".
A. Hopbach, podpredsednik ENQA je dejal, da se je v Sloveniji sistem  zagotavljanja kakovosti v zadnjih letih zelo razvil. Vendar pa bi se svet za visoko šolstvo lahko vključil v EBQAo le če bi se sekretariat SVŠ ločil od vlade, "članov pa nikakor ne more s seznama izbirati minister".
T. Pisanski, predsednik SVŠ pa je dejal, da je treba SVŠ zakonsko prenoviti, da bi postal član EVGAe. Glede NU pa je dejal, da bi moralo biti v zakonu jasno določeno, ali mora imeti univerza tri področja ali tri podpodročja ISCED klasifikacije.
 

Projekt EK za rangiranje univerz
Commission launches university ranking project
- 12. december 2008
The European Commission has published a call for tenders, inviting bidders to design and test a new multi-dimensional university ranking system with global outreach. This initiative builds on earlier EU-funded work on mapping the different strengths and missions of universities. The first results of the envisaged pilot project will be available in the first half of 2011. Več/more: <http://ec.europa.eu/education/news/news1103_en.htm>

Publikacija o rangiranju v visokem izobraževanju - 10. december 2008 
Publikacijo "Michaela Saisana and Betatrice D'Hombres: Higher Education rankings: Robustness Issues and Critical Assesment". Luxembourg: Publications Office, 2008. - 29 str. - (Scientific and Technical Research Series ; 23487). ISSN 1018-5593 dobite v PDF formatu na naslovu <
http://crell.jrc.ec.europa.eu/Publications/CRELL%20Research%20Papers/EUR23487.pdf

 

Kocijančičeva in Gantar za spremembe zakona o visokem šolstvu. STA, splet,  petek, 5. december 2008
Rektorica UL in predsednik Državnega zbora sta se pogovarjala o spreminjanju zakonodaje, financiranju, nacionalnem programu visokega šolstva in izrednem študiju
P. Gantar, predsednik DZ meni, da je treba popraviti Zakon o visokem šolstvu kar zadeva ustanovitev agencije za akreditacije in evalvacije. Napovedal je široko razpravo pri spreminjanju zakonodaje. zakonodajalec mora povezovati različne ideje; v preteklosti je bilo v DZ na tem področju preveč konfliktov.
A. Kocijančič je predlagala analizo o tem, kaj je/ni bilo uresničeno v nacionalnem programu in opozorila na upadanje sredstev. meni, da bi morali najti način za nagrajevanje kakovosti, za dobre ustanove, da so še boljše. Glede izrednega študija meni, da je treba razmisliti o 25% zaposlenih izrednih, za katere bo verjetno ostal plačljiv študij. Namesto omejevanja vpisa je treba visokošolskim inštitucijam omogočiti pogoje za sprejem več študentov. Strinja pa se z ministrom Golobičem, da je treba odpraviti krivično plačevanje šolnine tistih, ki na običajen način niso mogli vstopiti v študij.
Spremembe zakona o visokem šolstvu. Slovenske novice, STA,   petek, 5. december 2008
P. Gantar, predsednik DZ je po srečanju z A. Kocijančič, rektorico UL dejal, da je treba  najprej popraviti Zakon o visokem šolstvu v točki o ustanovitvi samostojne in neodvisne agencije za akreditacije in evalvacije. To je prva naloga ministra, vlade in parlamenta, pričakujejo sodelovanje vseh univerz in visokih šol.
 

Misija nemogoče. Ranka Ivelja, Dnevnik,   četrtek, 4. december 2008
Komentatorka piše, da je v zgodbi o ustanavljanju Nove univerze vse, "kar  potrebuje scenarist za družbeno dramo z elementi kriminalke in politične srhljivke".
Ministrica se je odločila vpisati NU v razvid teden pred zamenjavo vlade, ne da bi počakala na obravnavo pritožbe zoper NU. Ta ima "le peščico zaposlenih profesorjev, ima le zasilno knjižnico, najete predavalnice in skromno opremo"; od nje študirajoči "upravičeno pričakujejo univerzitetno kakovost".
V zapletu najde: "konspirativno tovarišijo z jasnimi cilji in visokimi zavezniki v vladi /.../ brilijantne pravnike v boju za svoj osebni interes in pravniške outsiderje v neenakem boju za javni interes". Eden od profesorjev je celo sodeloval pri odločanju o akreditaciji NU.
Novi minister še molči, čaka na pravne rešitve. Komentatorka meni, da bi morali postaviti pravila enaka za vse univerze, "da bi skrb za kakovost prevladala nad interesi posameznikov". A predpisi ne morejo veljati za nazaj. ustanovitelji menijo, da rektorji konkurenčnih univerz - pritožniki nimajo pravnega interesa v tej zadevi.  Nekateri drugi pravniki menijo drugače. Minister Golobič bo moral biti zelo spreten.
 

Ljubljanska univerza še na Timesovi lestvici. J.K.S. Delo,   ponedeljek, 1. december 2008
UL se je na nedavno objavljeni Timesovi lestvici univerz znova dobro uvrstila v skupino "od 300 do 400" (op.: pravilno 400-500, B.M.) najboljših univerz in na 184. med  evropskimi univerzami. To je dobrodošlo darilo UL za 89. rojstni dan; naslednje dni se bo na UL množica prireditev.

Univerza v Ljubljani ponovno med 400 - 500  najboljšimi univerzami sveta po razvrstitvi časnika
The Times Higher Education
University of Ljubljana in group of 400-500 world universities - The Times Higher Education - QS World University Rankings  2008

http://www.topuniversities.com/worlduniversityrankings/results/2008/overall_rankings/fullrankings/     
Po razvrstitvi The Times Higher Education - QS World University Rankings  2008 je UL ponovno uvrščena v skupino 400 - 500 najboljših univerz v svetu; prvi je Harvard (ZDA)
glej:
The Complete Rankings, in na 184. mesto med evropskimi univerzami; prvi je Cambridge (UK), glej: Top European Universities  
The
University of LJUBLJANA is an institution with a very rich tradition. With its more than 56,000 undergraduate and post-graduate students, it ranks among the biggest universities in the world scale. A total of 22 faculties, 3 academies of art and 1 university college employ approx. 3500 teaching and research staff, assisted by nearly 900 technical and administrative staff. The UL was established in 1919 on the foundations of a long- established pedagogical tradition. For almost half a century it remained the only Slovenian university until it was joined, about 20 years ago, by the University of Maribor and, last year, by the University of Primorska on the coast of Slovenia.
The university has its seat in Ljubljana, the capital of Slovenia. Ljubljana is a relatively large central European city with approx. 300,000 inhabitants. Nearly one tenth of its inhabitants are students, which gives Ljubljana a young and lively character. The university was founded in the centre of Ljubljana where the central university building and the majority of its faculties are located. Later on, some new, modern buildings were constructed in the suburbs of the city.
The UL is famous for the quality of its study courses both in the humanities, and in scientific and technological fields, as well as in medicine, dentistry and veterinary science.  On a domestic and international level, the study courses run at the UL and its projects follow the latest world discoveries and trends in the field of art, science and technology, to which the contribution of numerous Slovenian professors and researchers is of great importance.
 

Merila za razvrstitev: raziskovanje, izobraževanje in odnos do okolja. Peter Glavič, Rebeka Lukman, Delo, 17.11.2009
Avtorja z FKKT UM predstavljata nov model za primerjave/razvrščanje univerz.  Uporabili so tri vidike delovanja univerz: raziskovanje, izobraževanje in okoljske dejavnosti (za trajnostni razvoj). Strokovnjaki iz 16 držav so določili relativno pomembnost kazalcev. Uporabili so tudi zastopanost na drugih lestvicah. Dobili so naslednji vrstni red slovenskih univerz: UL, UM, UP, UNG in Nova univerza.  Ob upoštevanju univerz v soseščini je razvrstitev naslednja: Uni. KF Gradec, UL, UM, Univ. Trst, Univ. Celovec, Univ. Zagreb in Univ. Reka.
Glavna težava pri razvrščanju univerz v lestvice (Šanghajska, Times...) je pridobivanje objektivnih podatkov. Zaradi nestrinjanja z metodami razvrščanja vedno več univerz odklanja posredovanje podatkov. Letos je 60 ustanov bojkotiralo ameriško lestvico US News (and Word Report).
(Opomba: O razvrščanju univerz glej več prispevkov na www.uni-kakovost.net , npr. v ... iz tujine / international news in kakovost , evalvacija, izboljšave/ quality assurance. )
 

Skrb za kakovost v evropskem visokošolskem prostoru - drugo poročilo ENQA - 28. november 2008
Publikacijo "Quality Procedures in the European Higher Education Area and Beyond – Second ENQA Survey. Helsinki, 2008." v PDF formatu dobite na naslovu <
http://www.enqa.eu/files/ENQA%20Occasional%20papers%2014.pdf>

Evropska klasifikacija visokega šolstva - 14. november 2008
Odprta je U-Map - tretja faza raziskovalnega projekta, ki razvija evropsko klasifikacijo visokega šolstva (doslej CEIHE projekt). 
Več: <http://www.u-map.eu/>

Tretji evropski forum o kakovosti v visokem izobraževanju, Budimpešta, november 2008
3rd European Quality Assurance Forum
, Budapest, 20.- 22.11.2008

Programme: http://www.eua.be/events/quality-assurance-forum-2008/programme/
- European developments in higher education
- Different forms of accountability
- The European Quality Assurance Register (EQAR)
- The impact of rankings on quality
- The cost/benefits of quality assurance
List of workshops: http://www.eua.be/fileadmin/user_upload/files/QAForum_2008/EQAF08_List_of_workshops_26.09.08.pdf
- Curriculum design: A pluralistic approach
- Institutional reviews and audits: Possibilities for promoting new ways of teaching and learning
- The challenge of writing competency-based learning outcomes
- Students’ QA experiences: An introduction to the institutional audits and programme accreditation
- The terminology of quality assurance: On the way to a mutual understanding
- Student reviewers: Engaging students in internal and external review
- Qualification Frameworks: Their development, use, revision and self certification
- Quality procedures in the European Higher Education Area: “Lessons” from the ENQA 2008 survey – and future directions
- Using Diploma Supplement
Preparatory reading :
Standards and Guidelines for European Quality Assurance in the European Higher Education Area 
Embedding Quality Culture in Higher Education: A Selection of papers from the 1st EQAF
Implementing and Using Quality Assurance: Strategy and Practice. A Selection of Papers from the 2d EQAF

Ko sem prvič prišel na sejo akreditacijskega senata, sem samo debelo gledal...  J.K.S., Delo, 17.11.2008
Pogovor z akademikom Brankom Stanovnikom (FKKT UL) pred nadaljevanjem odločanja o Novi univerzi (NU).
Senat za akreditacijo (Sveta za visoko šolstvo, SVŠ) je pred časom podprl ustanovitev NU. Glasovanje na seji je bilo tesno, po seji sta protestno odstopila Dejan Škorjanc (predsednik) in član Janko Prunk. Iz pogovora je mogoče sklepati, da je B. Stanovnik nasprotoval ustanovitvi NU. Pred letom je bil imenovan v senat in je bil presenečen nad načinom obravnave vlog za nove inštitucije, najbolj pa nad tem, da večina predvidenih učiteljev na teh institucijah "nima relevantnega znanstvenega opusa" in da so v odločanju sodelovali taki, ki so povezani z novimi institucijami. Nihče ne skrbi dovolj za ocenjevanje akademske kakovosti. Ne moremo si privoščiti (pod)povprečnih univerz, tako kot narod s 100 univerzami. Zabolela ga je odgovor "visokega  vladnega uradnika", kaj bo z diplomanti, če se bo pokazala slabša kakovost univerz, da bodo "to presodili delodajalci teh diplomantov". nepopravljiva škoda je, če ob koncu študija ugotovite, da "vaše znanje ni dovolj kakovostno, ker ste se vpisali na slabo univerzo". Fakultete, ki bi se želele združiti v NU, samo s tem ne bi postale nič boljše, univerza pa ima pravico do  habilitiranja, in "to bi dolgoročno lahko pomenilo veliko škodo".

 

Zagotavljanje kakovosti v izobraževanju učiteljev v Evropi. Eurydice, EC, Ljubljana, april 2008
Prevod publikacije, ki jo je pripravilo Eurydice, informacijsko omrežje o izobraževanju v Evropi, objavljena tudi na www.mszs.si/eurydice .
Opisuje zunanjo in notranjo evalvacijo začetnega izobraževanja učiteljev njihovega strokovnega spopolnjevanja v državah EU, Norveški, Islandiji in Turčiji, z mnogimi informacijami o ureditvi v teh državah. Dodane so definicije pojmov in druge informacije. 
Glavne ugotovitve
o stanju v Evropi in Sloveniji:
1. Skoraj povsod mora zunanja evalvacija temeljiti na rezultatih notranje evalvacije; ta se opravi lahko v istih obdobjih kot zunanja ali pa pogosteje . Objava ugotovitev evalvacije je splošno razširjena, rezultati so dostopni vodstvu institucij, zaposlenim in študentom. Kazalniki še niso splošno uveljavljeni.
2. Za notranjo evalvacijo je odgovorno predvsem vodstvo institucije ali za to ustanovljena komisija. Skoraj povsod sodelujejo strokovni delavci in študenti. Ureja jo zakonodaja in merila, ki se sicer uporabljajo za zunanjo evalvacijo.
V Sloveniji univerze svojim članicam močno priporočajo notranjo evalvacijo. Pravila o financiranju visokošolskih zavodov (2003) so določala, da visokošolski zavodi, ki ne izdelajo poročila, niso upravičeni do financiranja. Zanjo so po Zakonu o visokem šolstvu (2004) odgovorni rektorji in dekani;interni akti določajo, da jo vodi komisija, ki jo imenuje rektor/dekan. V teh komisijah so predstavniki učiteljev, strokovnih delavcev in študentov.
3. V večini držav zunanjo evalvacijo opravi agencija, komisija ali drug neodvisen organ. Ureja jo zakonodaja in merila za evalvacijo. Ocenjujejo se predvsem vsebine študijskih programov, metode poučevanja in preverjanja in tudi pripravništvo. V več kot polovici držav se upoštevajo tudi mnenja študentov. Evalvacija navadno temelji na obisku šole, pogovorih z vodstvom, zaposlenimi in tudi s študenti. Opravlja se v različnih obdobjih -  vsako leto ali do 12 let. Ugotovitve se v večini držav uporabljajo za odločanje o akreditaciji in reakreditaciji institucij oz.  programov, lahko pa tudi pri odločanju o upravičenosti do javnega financiranja. Če so rezultati slabi  mora institucija pripraviti načrt za izboljšave. Negativni rezultati so lahko razlog za prenehanje programa ali institucije. Delovni sestanki "sveta za visoko šolstvo, ki je pristojen za zunanjo evalvacijo" so javni. Informacije objavijo sredstva javnega obveščanja. (Op: Mišljen je Svet RS za visoko šolstvo, SVŠ, ki senat za akreditacijo, senat za evalvacijo in senat za habilitacijo. Iz povzetkov nekaterih člankov na www.uni-kakovost.net je razvidno, da so bile v zadnjih letih večkrat seje SVŠ zaprte za javnost, o delu senata za akreditacijo pa je bilo več javnih razprav.)
V Sloveniji zunanja evalvacija temelji na dokumentaciji, ki jo dostavijo visokošolski zavodi, ki zaprosijo za evalvacijo. (Op.: Po letu 2007 se izvajajo tudi zunanje evalvacije, pri katerih se poleg dokumentacije  upoštevajo tudi ugotovitve 1-2 dnevnega obiska posebne komisije Senata za evalvacijo SVŠ na zavodu. B.M.)
Zakon o visokem šolstvu (2004) je uvedel načelo obvezne ponovne akreditacije na 7 let, ki je začelo veljati 2005. Uporabljalo se bo, ko bodo zavodi za izobraževanje učiteljev študijske programe oblikovali "po bolonjsko".  Uporabljajo se tudi študentske ankete o študiju in učiteljevi/asistentovi sposobnosti za izvajanje predmeta. Oddelek ali fakulteta rezultate uporabljajo za spremljanje, analizirajo pa tudi "zadeve, kot so pomen spola in ustreznost metodologije poučevanja". (Op.: rezultati teh anket se uporabljajo tudi pri odločitvah o habilitaciji in napredovanju v nazive. B.M.) 
( Povzel: B.M. Ureditev evalvacije za zavode/programe, ki usposabljajo učitelje, je podobna kot  na drugih področjih v visokem šolstvu.)
 

Leva, desna, leva  ... Univerza? Jasna Kontler Salamon, Delo,  ponedeljek, 20. oktober 2008
Pri dolžniških zapletih zaradi stavb UP gre za vladni politični obračun z domnevno preveč "levo" univerzo, v "levem" okolju.  Po nedavnih protestih študentov in vodstva je vlada sporočila, da  UP za stavbe ne bo dala proračunskega denarja, pri čemer se je sklicevala na domnevne nezakonitosti pri obnovi stavb.   Nedavno je na televizijski okrogli mizi vladna predstavnica v zvezi vladinim političnim kadrovanjem omenila levo vodstvo ljubljanske in primorske univerze. V primeru UL je utemeljevanje, da je rektorica A. Kocijančič "žena svojega moža", nerodno, kadrovanje na univerzah pa tudi ni primerljivo z vladinim, saj je rektor izvoljen z večino akademskega zbora.  Politična navezava je očitna tudi pri Novi univerzi in pri visokošolskem svetu (SVŠ), ki izgublja celo zaupanje lastnih članov. Odpoved (včerajšnje) seje je menda protest tistih članov, ki z delom SVŠ že dolgo niso zadovoljni.
Pogodba koalicijskih partnerjev v (novi) vladi predvideva ustanovitev agencije za kakovost, ki naj bi prevzala delo SVŠ in naj bi delala po mednarodnih standardih. Sprejeli naj bi novi zakon o univerzah, ki bi jim zagotovil več avtonomije. Bo z boljšimi časi za univerze tudi "konec preštevanja na leve in desne univerze. Bomo kdaj izvedeli tudi, katere so dobre in katere slabe?"
Delo: Leva, desna, leva... Univerza? STA, splet,
ponedeljek, 20. oktober 2008
 

Bo počilo še kje? Vrednost diplom. Jasna Kontler - Salamon, Šolski razgledi, 4.10.2008
Kolumnistko je pretresel  naslov  v hrvaškem časopisu: "Akcija indeks: privedli 95 profesorjev in študentov. Vpis 9.000, izpis 2.000 evrov". Med aretiranimi profesorji je bila celo ena ugledna poslanka. Novice o kupovanju izpitov in diplom z denarjem in spolnimi uslugami prihajajo tudi iz BiH. Sprašuje se: "Je slovensko visoko šolstvo povsem varno pred takšnimi razkritji?" Sodeč po govoricah se je dogajalo marsikaj, a dokazov ni. Pred leti je bila na UM afera z italijanskimi študenti, ki naj bi za plačilo prišli do diplom na neobstoječem študiju. Legalni študij jim je kasneje omogočila Ul, da je država ušla sramoti.
Vzrokov za kupovanje izpitov je več: pritisk tistih ki se ne morejo vpisati ali opraviti težkega izpita, slabe plače in pomanjkljiv nadzor. Podkupljivost je verjetnejša tam, "kjer  ne skrbijo zadosti za visokošolsko kakovost, ki zajema tudi nadzor nad izpeljevanjem študija. Slovenija še vedno ne premore neodvisne agencije, ki bi zagotavljala tak nadzor. Morda zdaj prihaja čas, da jo dobimo".  Kajti - "ena sporna diploma okuži še vse druge".
 

 Zakaj ne bi univerze poslovale v angleščini? Ivan Leban, Delo,  ponedeljek, 14. julij 2008
 Bralec se odziva na pisanje M. Kosa (Delo, 30.6.2008) in meni, da že zdaj lahko članice UL v skladu s predpisi nekatere predmete izvajajo v tujem jeziku, sicer pa je slovenščina učni jezik na UL (in uradni jezik v RS). Na Danskem so nedavno predlagali spremembo zakona, da bi preprečili izginotje danščine na univerzah. Rezultati raziskovanja so nedostopni širši javnosti tudi zato, ker je večina objavljena v angleščini.
Ne drži trditev M. Kosa, da so  univerze neambiciozne in opozarja na pomanjkanje denarja ter dodaja: "V danih razmerah moramo vztrajati, da bomo imeli kakovostno visoko šolstvo. Če že oblast noče ustanoviti slovenske neodvisne agencije za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, lahko sami zaprosimo tuje agencije, ki so vpisane v register evropskih agencij, da nam akreditirajo študijske programe. Seveda pa potrebujemo čimprejšnjo analizo sistema našega visokega šolstva, raziskovalne, razvojne in inovativne dejavnosti - OECD je pravi naslov za takšne študije."
(Citirane stavke je uredništvo posebej izpostavilo pod naslovom: Predolg jezik., Op. B.M.)
Zakaj ne bi univerze poslovale v angleščini?  Marko Kos, Delo,  ponedeljek, 30. junij 2008
Tudi slovenske univerze si morajo prizadevati pridobiti več tujih študentov. Zaradi nepripravljenosti javnih univerz na spremembe se širijo zasebne univerze, z začasnimi profesorji. Delež diplomantov tehnike je premajhen, brez povečanja števila razvijalcev v gospodarstvu ne bomo ujeli Avstrije in Finske. "Univerze bi lahko z reformo študija in z uvedbo angleščine pritegnile tuje študente z najboljšimi ocenami in si tako tudi gmotno opomogle." Z mednarodno reklamo morajo "pritegniti nadarjene iz Vzhodne Evrope. /.../ Uvoz intelektualcev, ki naj bi ostali po diplomi pri nas, se bo bogato poplačal." "Slovenske univerze niso ambiciozne zato, ker jih vodijo netehniki, katerim je uvajanje angleščine ogrožanje njihovih položajev". Tudi vlada ne vidi v njih tvorca visoko konkurenčnega gospodarstva. Slovenija v terciarno izobraževanje vlaga 1,2 BDP, ZDA 2,7, Kitajska načrtuje dvig na 4% do 2010.  Harvard iz svojega premoženja omogoča študij otrok iz družin, ki imajo manj od 60.000 USD prihodka. Gre za "svetovno tekmo za vrhunske talente, ki bodo odločali o tehnološkem prvenstvu v prihodnjih dveh desetletjih. Ali vlada to ve, ko tehta organizacijo univerz za njihovo kakovost, vpliv in imidž v tem delu Evrope?"