ISKANJE / SEARCH: Prispevke na določeno temo dobite tako, da 
v meniju Edit (Urejanje) izberete Find (Najdi) ter vtipkate besedo.

Prva stran

NOVO V TUJINI

Kazalo strani:

• Novi članki in analize ter povezave v tujini

• Spletni naslovi s področja izobraževanja v Evropi

• Iz britanskega tiska  From British Newspapers

• ZDA USA - Insidehighered

Glej tudi/ See also: 

• evropski in svetovni visokošolski prostor     european and global higher education area

• mednarodno sodelovanje, izmenjava študentov, učiteljev    international cooperation, exchange, mobility

• Evropa, študij v tujini, tuji študenti

• Zgod(b)ovina, študentska gibanja, ... 1968 ... 

Novi članki, analize ter povezave

•  3rd International Conference on World-Class Universities (WCU-3) will be held from 2 to 4 November 2009 in Shanghai, China,
  The Center for World-Class Universities of Shanghai Jiao Tong University. 
  WCU-3 will emphasize the institutional perspective in managing and building world-class universities. More specifically this should reflect the following issues:        Strategic planning and leadership of elite higher education institutions;        Global market and institutional policies for the promotion of academic     talent;        Quality assurance in the context of undergraduate and graduate education;    Institutional initiatives for research excellence and innovation and technology;     Institutional responses for accountability: internal evaluation and benchmarking;    Role of elite universities in national higher education and research systems.
  WCU-3 will include a special event during which will be presented the following rankings:
  - Academic Ranking of World Universities – 2009;
  - Academic Ranking of World Universities by Broad Subject Fields – 2009; and
  - Academic Ranking of World Universities by Subject Fields – 2009 [new ranking by subject fields, proposed subject fields include chemistry, physics, mathematics, computer science and engineering, and economics].

• Rangiranje evropskih univerz, projekt 
  Ranking Europe's universities. www.europa.eu/rapid/pressReleases 15.12.2008
  J. Figel, komisar EU ugotavlja, da so sedanji sistemi razvrščanja/rangiranja univerz neustrezni, zoženi so le na raziskovalne rezultate. Evropska komisija (EK) je objavila razpis za projekt razvoja novega sistema razvrščanja, ki bi vključeval tudi kakovost poučevanja in sodelovanje z okoljem. Pri tem naj bi upošteval raznovrstnost univerz, tako da bi lahko potencialni študenti, raziskovalci in drugo osebje dobili boljšo sliko določene univerze. Primerljive informacije o institucijah, njihovih študijskih in raziskovalnih programih naj bi omogočile boljše odločitve posameznikov o tem, kje študirati in delati, tistim, ki odločajo na ravni institucij, držav in Evrope pa bi lažje razvijali strategije razvoja visokega izobraževanja.
  EK je za projekt namenila 1,1 milijon evrov. V prvi fazi (209) bi razvili sistem razvrščanja v sodelovanju s partnerji, v drugi (2010- maj 2011) pa bi sistem preizkusili na vzorcu različnih 150 institucij visokega izobraževanja in raziskovanja.  (B.M.) 
  Projekt EK za rangiranje univerz
  Commission launches university ranking project - 12. december 2008
  The European Commission has published a call for tenders, inviting bidders to design and test a new multi-dimensional university ranking system with global outreach. This initiative builds on earlier EU-funded work on mapping the different strengths and missions of universities. The first results of the envisaged pilot project will be available in the first half of 2011. Več/more: <http://ec.europa.eu/education/news/news1103_en.htm>

  Publikacija o rangiranju v visokem izobraževanju - 10. december 2008 
  Publikacijo "Michaela Saisana and Betatrice D'Hombres: Higher Education rankings: Robustness Issues and Critical Assesment". Luxembourg: Publications Office, 2008. - 29 str. - (Scientific and Technical Research Series ; 23487). ISSN 1018-5593 dobite v PDF formatu na naslovu <http://crell.jrc.ec.europa.eu/Publications/CRELL%20Research%20Papers/EUR23487.pdf

   

• Ljubljanska univerza še na Timesovi lestvici. J.K.S. Delo,   ponedeljek, 1. december 2008
  UL se je na nedavno objavljeni Timesovi lestvici univerz znova dobro uvrstila v skupino "od 300 do 400" (op.: pravilno 400-500, B.M.) najboljših univerz in na 184. med  evropskimi univerzami. To je dobrodošlo darilo UL za 89. rojstni dan; naslednje dni se bo na UL množica prireditev.
  Univerza v Ljubljani ponovno med 400 - 500  najboljšimi univerzami sveta po razvrstitvi časnika The Times Higher Education
  University of Ljubljana in group of 400-500 world universities - The Times Higher Education - QS World University Rankings  2008
  http://www.topuniversities.com/worlduniversityrankings/results/2008/overall_rankings/fullrankings/     
  Po razvrstitvi The Times Higher Education - QS World University Rankings  2008 je UL ponovno uvrščena v skupino 400 - 500 najboljših univerz v svetu; prvi je Harvard (ZDA)
  glej: The Complete Rankings, in na 184. mesto med evropskimi univerzami; prvi je Cambridge (UK), glej: Top European Universities  
  The University of LJUBLJANA is an institution with a very rich tradition. With its more than 56,000 undergraduate and post-graduate students, it ranks among the biggest universities in the world scale. A total of 22 faculties, 3 academies of art and 1 university college employ approx. 3500 teaching and research staff, assisted by nearly 900 technical and administrative staff. The UL was established in 1919 on the foundations of a long- established pedagogical tradition. For almost half a century it remained the only Slovenian university until it was joined, about 20 years ago, by the University of Maribor and, last year, by the University of Primorska on the coast of Slovenia.
  The university has its seat in Ljubljana, the capital of Slovenia. Ljubljana is a relatively large central European city with approx. 300,000 inhabitants. Nearly one tenth of its inhabitants are students, which gives Ljubljana a young and lively character. The university was founded in the centre of Ljubljana where the central university building and the majority of its faculties are located. Later on, some new, modern buildings were constructed in the suburbs of the city.
  The UL is famous for the quality of its study courses both in the humanities, and in scientific and technological fields, as well as in medicine, dentistry and veterinary science.  On a domestic and international level, the study courses run at the UL and its projects follow the latest world discoveries and trends in the field of art, science and technology, to which the contribution of numerous Slovenian professors and researchers is of great importance.
   

• Kelo, Maria (ed.), Beyond 2010. Priorities and challenges for higher education in the next decade. Bonn. Lemmens, 2008.
  The publication is a collection of articles by renowned experts in international higher education from Europe and beyond, including contributions by David Coyne, Sir Peter Scott, Ulrich Teichler, Neil Kemp, Jan Sadlak, Joselyne Gacel-Ávila, Catharine Stimpson and Bernd Wächter. The articles are based on papers prepared for the ACA Annual Conference 2008 in Tallinn.
   

• Portugalska uspešna pri izvedbi reforme. šr, Večer, četrtek, 4. december 2008
  V poročilu OECD so pohvalili portugalsko vlada, da je v zadnjih treh letih  izvedla pomembne reforme (visokega) izobraževanja. Pripravila novo zakonodajo o visokem šolstvu,  bolj raznovrstno ponudbo in poudarek na politehnikah ter ustanovila agencijo za zagotavljanje kakovosti v terciarnem izobraževanju z obvezno notranjo in zunanjo evalvacijo. S posojili bodo pomagali terciarnemu izobraževanju in študentom po metodi delitve stroškov. Pospešili so mednarodno sodelovanje. OECD upa, da bodo reformo sprejeli "vsi udeleženci v sistemu" in tako uresničili gospodarske in družbene cilje.
   

• Doktorja iz Kragujevca. B.K.C., Reporter,   ponedeljek, 8. december 2008
  Damjan Žugelj in Đorđe Petrovič sta doktorirala na fakulteti v Srbiji, ki je bila vključena v afero s podkupovanjem. Na PF UL so njuna doktorata nostrificirali, anonimne navedbe o dveh kupljenih doktoratih pa še preverjajo.
   

• Grčija v plamenih. E.V., Mladina, 12.12.2008
  Protesti mladine v Grčiji  imajo podobne vzroke kot tisti leta 1968 in 2005 (Francija). "Upor mladine" je "reakcija na brezpogojno frustracijo v tej družbi in tovrsten način življenja" (C. Redcliffe, pred 1968).  Če je družbena stiska mladih v Evropi nekaj samoumevnega, je tudi njihov upor nekaj nujnega. Na zidu v Parizu je leta 1968 pisalo:"V družbi, ki je ukinila vse oblike avanture, je edina avantura, ki nam je še ostala, da to družbo ukinemo!"
  Pogreb in nove molotovke. Spopadi na ulicah grških mest so se nadaljevali še četrti dan. sz, agencije, Dnevnik, 10.12.2008
  Zaradi policijskega uboja 15-letnega protestnika je prišlo v Grčiji do množičnih, tudi nasilnih protestov.  "Včeraj so bile grške univerze in šole prazne, v številnih grških mestih pa so se učenci, dijaki in študentje skupaj z učitelji in profesorji udeležili pohodov v spomin ubitega najstnika". Kristos Kitas dekan (?, op. B.M.) atenske univerze je odstopil s položaja in o vzrokih protestov dejal.: "Vsi smo naše otroke pustili na cedilu. Gledam jih vsak dan in vidim, kako v njih raste bes do vseh avtoritet v tej državi!" Analitiki pravijo, da gre za odgovor na gospodarsko krizo in politične zdrahe.
  Kostas Karamanlis, premier pravi, da izgrednikom ne bo popustil: "Nihče nima pravice izrabiti tega tragičnega incidenta kot izgovor za surovo nasilje, za dejanja proti nedolžnim ljudem, njihovem imetju in družbi kot celoti". Treba je "spoštovati institucije in zakone", je dejal v sporočilu za javnost, katere mlajši del ga je preslišal in se znova podal na ulice.
   

• Študentski val, ki bo odnesel vse. A.M., Dnevnik, 15.11.2008
  V Italiji protestirajo dijaki in študenti, a vlada ne popušča pri varčevanju v šolah in na univerzah. Nova generacija italijanskih študentskih protestnikov je na zunaj nerazpoznavno in bolj vase zaprto gibanje. Poimenovali so se "Val", "Plavi val" in na čelu povorke je pisalo (slika, prev.): "Val, ki bo odnesel vse"."Sciopero generale subito! Studenti e precari. Studentesse e precari".
  Mož pri petdesetih, eden od organizatorjev mirnega protesta v Rimu pravi: "Tile tukaj so čisto nekaj drugega, kot smo bili mi. Nam so po glavah krožile ideologije in ideali. Ti pa so ciniki, ki jih briga samo njihova prihodnost.". Organizatorji, študentje sindikalisti, so za prepoznavanje nosili table z napisi: Homer, Spinoza, Fromm, Kafka, Keruac, Svevo, Passolini...
   

• Če bi hotel na prakso v Avstralijo, bi šola za to poskrbela. Dnevnik,  četrtek, 27. november 2008
  O višji turistični poli v Beljaku. Pogovor z Luko Kirnom, študentom turizma in hotelirstva, ki se je tja prepisal z EF UL. Študij na EF se mu je zdel "nekoliko enoličen", po spletu je našel šolo v soseščini, ki je bila bližje njegovim željam. Sestava študentov je mednarodna, v letniku jih je 30, več je stikov s profesorji, študij je povezan s prakso, imajo ekskurzije, tudi v Nemčijo...
   

• O reformiranju univerz za evropski visokošolski  prostor v svetovnem okviru - publikacija  Nemške rektorske konference  - 14. november 2008
  Nemška rektorska konferenca je objavila publikacijo "Educating for a Global World: Reforming German Universities toward the European Higher Education Area" - glej PDF dokument na strani <http://www.eyemag.se/core/items/200810/2794/hrk_global_world.pdf>
   

• Poljska - srce Evrope. Oglasna priloga, Dnevnik 11.11.2008
  Ponosni na kakovost izobraževanja.
  Jagellonska univerza ustanovljena že leta 1364.
  Krakov, srednjeveško mesto mladostnega utripa.
   

• Italijanska vlada sprejela nove smernice za reformo univerz. (Ansa), STA, splet, petek, 7. november 2008
  Zaradi protestov italijanskih študentov je vlada zamrznila svoj odlok o univerzah in dala v razpravo predlog novega, s ciljem zagotoviti "pravico do študija in njegovo učinkovitost". Vlada še vedno predvideva krčenje sredstev. 7% sredstev bi razdelila univerzam glede na kakovost znanstvenega dela in raziskovanja. Tiste fakultete, ki za osebje porabijo preveč denarja, bi ne mogle zaposlovati novih profesorjev,  pospeševali upokojevanje in 60% novih mest naj bi namenili za mlade raziskovalce. Vlada bo namenila sredstva za več mest v študentskih kampusih in za štipendije za nadarjene študente. Rektorji so s smernicami zadovoljni.

• Italijanske univerze na ulicah. A.M., Dnevnik, 22.10.2008
  V  Bologni, Firencah, Palermu, Rimu in drugih mestih na protestnih shodih študenti nasprotujejo vladinemu odloku, po katerem bodo državnim univerzam (oz. 5000 ustanovam, ki dajejo diplome) zmanjšali sredstva  v prihodnjih 5 letih za 20%,  zaradi luknje v proračunu. Na ulicah italijanskih mest potekajo  predavanja, npr. iz kvantne fizike univerze La Sapienza v Rimu. (Fotografija s plakatom: ADOPT AN ITALIAN STUDENT!). Študenti in profesorji so za  30. oktobra napovedali blokado izobraževalnega procesa. Pomanjkanje sredstev je v preteklih letih osiromašilo kakovost visokega izobraževanja, zdaj ne bo mogoče vzdrževati opreme, zmanjšalo se bo delo v laboratorijih. Mnogi študenti ne bodo mogli plačevati študija na zasebnih univerzah.
  Vodstva univerz se načelno strinjajo, da je reforma potrebna, da je potrebno povezovanje z gospodarstvom, vendar zahtevajo, da se vlada pred strateško pomembnimi odločitvami posvetuje z njimi. Ministrica M. Gelmini po mnenju mnogih ni sposobna voditi področja; šolski zakon je nastal na ministrstvu za finance, ki maši luknjo, nastalo zaradi ukinitve davka na nepremičnine.
  Šolska vojna v Italiji se zaostruje. A.M., Dnevnik, 24.10.2008
  Podobno kot 1968 je "vroča jesen" italijanskih študentov usmerjena  proti avtoritarizmu. Na cestah so zato, da bi ohranili institucijo univerze. Z zakonom vlada javnim šolam, tudi univerzam močno krči sredstva. Študentje se bojijo, da bodo postale plen multinacionalk in zasebnega kapitala, opozarjajo pa tudi na zastarelost izobraževalnega programa. Skupine, ki vodijo zasedbo fakultet izvajajo ulične univerze. Lokalna gibanja se povezujejo, trdno je zavezništvo s profesorji, povezani so z osnovnošolci in srednješolci ter njihovimi starši, študenti podpirajo jih tudidrugi. Za konec meseca pripravljajo množično demonstracijo. Premier Berlusconu je zagrozil napraviti s silo red na univerzah v šolah. A. Magneli, šef policije pa  pojasnjuje, da lahko policijo ob izrednih razmerah na ozemlje univerze pozoveta zgolj rektor ali dekan.
   

• Ratzingerjevi kolegi učenjaki tarča kritik. T.H., Delo, 18.10.2008
  Papež Benedikt XVI. očita znanstvenikom, da včasih pozabijo, da je naloga znanosti prispevati k napredku vsega človeštva. Namesto tega delajo za lahek zaslužek. Teologija in filozofija mora preprečiti, da bi znanost skrenila s prave poti, piše v encikliki Vera in razum.
  Na to so se odzvali številni italijanski znanstveniki, ki so papeža spomnili na kleščenje proračuna za univerze in inštitute, na bedne plače znanstvenikov, negotovost njihovega dela in slabe delovne razmere. Univerzitetni profesorji na ulicah protestirajo zaradi šolske reforme in nižanja sredstva za šolstvo in znanost. Lani so na rimski Sapienzi preprečili obisk papeža, ker je leta 1990 zagovarjal proces proti Giordanu Brunu.
   

• Cambridge išče novega Lucasovega profesorja. M.R.,  Delo, 30.10.2008
  Stephe Hawking (67), fizik, profesor na Cambridgeu z motorično živčno boleznijo, se bo zaradi zakonske določbe upokojil.
   

• Najbolj prelomen dogodek v embriologiji. C.R. Delo, 25.10.2008
  Britanski parlament je dovolil uporabo zarodkov pri raziskovanju izvornih celic.
   

• Tuji študenti hočejo študirati blizu Londona. The Guardian, Večer,  torek, 28. oktober 2008
  Pri odločanju za študij v V. Britaniji so tuiji študenti najbolj pozorni na to, kako blizu je univerza Londonu, na kraj študija in na ugled univerze, manj na višino šolnin.
   

• Zagreb: za nakup izpita pogojna kazen. STA, splet,  torek, 28. oktober 2008
  Zagrebško sodišče je študentko EF zaradi nakupa izpita obsodilo na 6 mesecev zapora, pogojno. Posredniku je plačala 1200 evrov za vpis ocene, ta se je dogovril s profesorjem. Doslej so enako kaznovali že enega študenta EF. Med osumljenimi, v treh ločenih poreiskavah, je tudi 20 profesorjev EF in PF v Zagrebu. Za vpis naj bi bila cena 9000 evrov, za izpit 400 do 2000 evrov.

• Nizozemsko terciarno izobraževanje - poročilo OECD - 28. oktober 2008
  OECD je objavila publikacijo "OECD Reviews of Tertiary Education - The Netherlands" - glej <http://www.oecd.org/document/47/0,3343,en_2649_39263238_41570095_1_1_1_37455,00.html>
   

• Finska - spremembe zakona o univerzitetnem izobraževanju - 26. oktober 2008
  Gradiva o spreminjanju finskega zakon o univerzitetnem izobraževanju. (v angleščini) najdete na strani:  <http://www.minedu.fi/OPM/Koulutus/koulutuspolitiikka/Hankkeet/Yliopistolaitoksen_uudistaminen/index.html?lang=en>
  The draft law will further extend the autonomy of universities by giving them an independent legal personality, either as public corporations or as foundations under private law. At the same time, the universities’ management and decision-making system will be reformed.
  Main points of the university reform (pdf)
  The network of universities and institutions for higher education is also changing; merging of institutions will increase efficiency and effectiveness.
  Objectives and key impacts:  Its purpose is for universities to be better able to: react to changes in the operational environment; diversify their funding base; compete for international research funding; cooperate with foreign universities and research institutes; allocate resources to top-level research and their strategic focus areas; ensure the quality and effectiveness of their research and teaching; strengthen their role within the system of innovation.
  - Universities to become independent legal personalities;
  - The autonomy of universities will enlarge further.
  - Universities will take the place of the State as employers.
  - Universities will have more latitude in the management of their finances.
  - The composition of the university boards will change in line with the strategic management responsibility.
  - Students will continue to be regarded as full members of the university. They are automatically members of the students’ union and are represented on the   governing bodies .
  - Degree education will still be provided free of charge. The legislative reforms will, however, make it possible to charge tuition fees on a trial basis to students from outside EU/EEA countries who are taking part in separate master’s programmes, provided that the arrangements include a scholarship scheme.
  Proposal for the new Universities Act in Brief (pdf)
  University Reform. Brochure (pdf)
  The Government is planning to submit its proposal for a new Universities Act to Parliament in the spring of 2009.

   

• Najboljše univerze Velike Britanije, 2008 
  http://www.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/education/good_university_guide/
  Razvrstitev in glavni kazalci 113 institucij v VB na lestvici "Good University Guide" časnika "Times" za leto 2008, tudi po področjih. 
  Merila:  zadovoljstvo študentov, raziskovanje, število študentov na učitelja, vpisne točke, dokončanje študija, diplome druge stopnje, zaposljivost diplomantov. (Povezave na spletne naslove.)

• Švicarske univerze na lestvici Times Higher 2008.
  http://www.unisg.ch/org/hsg/rankings.nsf/df76d44a9ef44c6cc12568e400393eb2/9bbe481406e3c96cc125733c00437f2a/$FILE/THES_HSG.pdf
  Uvrstitev in glavni kazalci: ETH Zurich (24.), Univ. Ženeva/Geneve (39.) , Univ. Lozana/Laussane (89.), Univ. Zurich (109.), Univ. St. Gallen ( - ).
  Merila: Mnenje profesorjev (peer), mnenje zaposlovalcev, število študentov na učitelja, število citatov na učitelja, tuji učitelji, tuji študenti.
  Glej   http://www.universityrankings.ch/de/methodology/times_higher_education
            http://www.unisg.ch/org/hsg/rankings.nsf/wwwPubhomepage/webhomepageger?opendocument
  in tudi: http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1
   

• Najboljša univerza Harvard, najboljši MBA v Švici.  D. T., Finance,  petek, 10. oktober 2008
  Times Higher Education je objavil lestvico najboljših. Najboljši je Harvard. Med 200 najboljšimi univerzami ni nobene slovenske.
  Pri razvrščajo upoštevajo tudi mnenja delodajalcev (in profesorjev, op. B.M.), razmerje med številom študentov in profesorjev, mednarodnost univerze, delež raziskovalcev, citiranost profesorjev idr. Glej lestvico 200 najboljših: http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1
  The Economist je objavil lestvico programov (poslovnega) študija MBA; najboljša je vicarska šola IMD, kjer je 97% študentov tujcev.

  THE the Top 200 Worl Universities. World University Ranking 2008.  10. 10. 2008,  http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1 
  V lestvici časnika Times je med najboljših dvajset  14 univerz iz ZDA, 4 iz Velike Britanije, ter po ena iz Avstralije in Japonska. Prvi je Harvard, sledi Yale, nato Cambridge, Oxford itd. Na lestvici so do 60 mesta - poleg še nekaterih britanskih univerz  - iz drugih evropskih držav še:Ž
   ETH Zurich in EPF Lausanne (Švica), Ecole Politechnique  (Francija), Univ. of Copenhagen (Danska), Trinity Coll. Dublin (Irska), Univ. of Amsterdam (Nizozemska) in Heidelberg (Nemčija).  Od univerz v sosednjih državah je dunajska  na 115. mestu in  bolonjska na 192. mestu.
  Iz Slovenije in drugih dežel SJV Evrope ni nobene univerze med prvih 200.
  Podatki o uvrstitvah univerz od 200 do 500 mesta so dostopni samo v tiskani obliki v posebni publikaciji Timesa. (Naslov za naročilo:  www.timeshighereducation.co.uk ).

  The world top 200 universities  Sciences   Top 50 universities for natural sciences    Top 50 universities for life sciences and biomedicine     Technology and social sciences    Top 50 universities for technology    Top 50 universities for social sciences     Arts and humanities    Top 50 universities for arts and humanities
  Analysis   Methodology .
  Lestvica za letu 2007 s komentarji je na: Download a full-colour PDF version of the World University Rankings 2007 (460k).

   

• Najboljša univerza Harvard, najboljši MBA v Švici.  D. T., Finance,  petek, 10. oktober 2008
  Times Higher Education je objavil lestvico najboljših. Najboljši je Harvard. Med 200 univerzami ni nobene slovenske.
  Pri razvrščajo upoštevajo tudi mnenja delodajalcev (in profesorjev, op. B.M.), razmerje med številom študentov in profesorjev, mednarodnost univerze, delež raziskovalcev, citiranost profesorjev idr.
  The Economist pa je objavil lestvico programov (poslovnega) študija MBA, kjer je najboljša švicarska šola IMD, kjer je 97% študentov tujcev.
   

• Timesova lestvica univerz za 2008  bo objavljena 9.10.2008
  World University Ranking 2008 - Times Higher Education
  Časnik Times Higher Education www.timeshighereducation.co.uk  bo objavil svojo lestvico najboljših univerz 9. oktobra 2008.
  Sprejema prednaročila za razširjeno tiskano verzijo rezultatov dostopnih na spletu, v kateri bodo objavljene uvrstitve 500  univerz na svetu.
   Times Higher Education QWS World university rankings 2007
  http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=144
   

• Svetovna lestvica visokošolskih zavodov - ruska verzija
  Moskovska univerza Lomonosova in agencija  «РейтОР», ki objavlja lestvice visokošolskih zavodov v Ruski federaciji, pripravljajta novo svetovno lestvico, v kateri bi pri ocenjevanju večji poudarek dali na kakovost visokega izobraževanja.  Sicer se ruske univerze ne uvrščajo med vodilne na svetu (glej: Академический рейтинг университетов мира - 2008). Najboljše ocene na svetovnih in domačih lestvicah dobiva omenjena univerza, glej: http://www.reitor.ru/ru/raitings/ , http://www.msu.ru/en/ in tudi: Moskovski državni univerzitet Lomonosov - Википедија. (B.M:)
  Мировой рейтинг вузов: российская версия
  В России впервые составляют мировой рейтинг вузов. По мнению его идеологов — из Московского госуниверситета им. М.В. Ломоносова и независимого агентства «РейтОР», существующие не учитывают главного критерия — качества образования. Именно поэтому позиции вузов России год от года ухудшаются. Например, в Шанхайском рейтинге МГУ не поднимался выше 66-го места, а СПбГУ находится лишь в четвёртой сотне.
   

• Univerzi, ki se dobro uvršča, se splača verjeti v lestvice. Rangiranje univerz. J.K.S., Sobotna priloga, Delo, 20.9.2008  sobota, 20. september 2008
  Uvrstitev UL med najboljših 500 na  t.i. šanghajski lestvici je "povečalo zanimanje in tudi naklonjenost za tovrstno razvrščanje univerz". V množici univerz je tovrstna "opredelitev kakovosti neke univerze" postala "ključni podatek, na podlagi katerega študenti izbirajo univerze". Le-te pa se zaradi uvrstitve bolje ali slabše "prodajajo" na globalnem trgu znanja.
  Z razvrščanjem so začeli v ZDA, sledile so Šanghajska, Timesova, španska in druga rangiranja. Vodilna mesta na lestvicah zasedajo univerze iz ZDA (prvi je povsod Harvard), a precej evropskih je  na  lestvicah dobro uvrščenih. Najboljši, Cambridge, je letos za šest mest prehitel Oxfordskega tekmeca, ki je blizu kjotske univerze, najboljše v Aziji.
  Peter Maček, prorektor UL, opozarja na drugo plat dobrih uvrstitev ameriških univerz. V ZDA je 7000 univerz (op. bolje rečeno visokošolskih institucij, B.M.) in le 614 jih izvaja doktorske programe. Veliko je takih, "na katere se, če bi bile pri nas, vsaj ambicioznejši ne bi hoteli vpisati".
  Ocenjevalci na šanghajski univerzi Jiao Tong primerjajo le 2000 univerz, ki premorejo kakšnega nobelovca, imajo velikokrat citirane raziskovalce in objave v Science in Nature ali drugih upoštevanih revijah. Institucije, specializirane za družboslovje in humanistiko se praviloma slabše uvrščajo. P. Maček pravi, da je UL pri tem prikrajšana, saj nekateri dosežki sodelavcev UL nastajajo v inštitutih izven nje.  Na vprašanje o verodostojnosti šanghajske lestvice, je P. Maček odgovoril, da se tisti univerzi, ki se dobro uvršča, vsekakor splača verjeti v lestvice.
  UL je v primerjavi s tujimi videti zelo velika le po številu vpisanih, bistveno manjša pa je po številu zaposlenih, pravi P. Maček. Nobena vlada se ni lotila izboljšanja kadrovskih razmer v visokem šolstvu, dodatna sredstva so šla za nove inštitucije in programe.  Univerze se razlikujejo po tem, koliko sredstev jim namenijo država, gospodarstvo in donatorji. Državnih spodbud so deležne zlasti stare univerze v prestopnicah. V Nemčiji pa država posebej podpira odlične univerze.
  Peter Glavič je v svoji analizi za vladni svet za konkurenčnost "objavil tudi analizo kakovosti univerz po vedah", ki je pokazala, da UL prekaša UM skoraj na vseh področjih, izjema sta matematika in zgodovina. Tu se lahko UM kosa z najboljšimi evropskimi univerzami.
  Univerze bodo ob tuji konkurenci dolgoročno preživele preživele "le s priznano kakovostjo. Ker Slovenija zaradi znane zgodbe o spodleteli visokošolski agenciji še vedno ne premore evropsko priznanega akreditacijskega sistema", si morajo univerze pomagati same. Ljubljanski to očitno uspeva, a "kaj nam pomagajo uvrstitve na lestvice", če ji država "ne zagotavlja niti osnovnih razmer za normalno delovanje", pravi P. Maček.
  (Glej več prispevkov na www.uni-kakovost.net  o rangiranju  in zagotavljanju kakovosti na:  ... iz tujine / international news ,  kakovost , evalvacija, izboljšave/ quality assurance , ter o  zagotavljanju pogojev za delo univerz : Razprave o reformi (visokega šolstva)
  
  Objavljena šanghajska lestvica najboljših univerz za leto 2008.   http://www.sjtu.edu.cn/english/index/index.htm 15.8.2008
  http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm
  Vodi Harvard Univ (glej: Top 100 ) med 500 uvrščenimi je tudi Univerza v Ljubljani (402-503).   V Evropi je najboljša Univ Cambridge, UL pa je v skupini 169-201. (Top 100 European Universities ).
  Glej: Ranking Methodology .
   

• Študenti proti šolski reformi. T.H., Delo, 11.10.2008
  V Italiji se dijaki in študenti pridružujejo učiteljem in sindikatom v nasprotovanju vladni reformi šole, s katero zmanjšujejo število učiteljev, uvajajo halje in strogo domovinsko vzgojo. Po mnenju študentov to vrača državo za pol stoletja v preteklost. 
   

• Študent obsojen prvi. 24ur.com, splet,  petek, 17. oktober 2008
  V Zagrebu so obsodili študenta, ki je kupil izpit,  na 6 mesecev pogojno. Sicer je na Hrvaškem 67 profesorjev, asistentov, študentov in drugih obsumljenih, da so sprejemali in dajali podkupnine za vpis, izpite...
   

• Zaprli trgovino z izpiti. Operacija indeks. D.H.,  Žurnal24, 19.9.2008 petek, 19. september 2008
  V Zagrebu je policija preiskala več fakultet (ekonomsko, prometno, gradbeno, strojno, eno visoko šolo), stanovanj  profesorjev in avtomobilov. Pridržali so 21 profesorjev, osumljenih pobiranja podkupnine za vpis in izpite.
  Z UL in MVZT so sporočili, da tega problema pri nas ni, tudi J. Mencinger, nekdanji rektor UL ne pozna nobenega takega primera. D. Kos, protikorupcijska komisija pravi, da doslej ni bilo prijav, nekaj je bilo pritožb o izvajanju programov, ki niso "nostrificirani" (pravilni "akreditirani",  op. B.M.) pri svetu za visoko šolstvo. Pozorni pa so na profesorje, ki "prikazujejo večje obremenitve, kot bi jih posameznik zmogel".
  Hrvaške kupljene diplome pri nas kot kaže nikogar ne skrbijo. B.Č., Finance,   24.9.2008
  V 2007 so v Srbiji obtožili precej profesorjev pravnih fakultet iz Kragujevca, Beograda in Niša ter Smedereva, da so prodajali izpite in diplome. Tudi v BiH teže preiskava zoper profesorje. Na Hrvaškem so nedavno več profesorjev prometne in ekonomske fakultete obtožili prodaje izpitov in diplom.
  Na MVZT pravijo, da o podobnih primerih v Sloveniji nimajo podatkov. Pač pa so reševali vloge za nostrifikacije iz Srbije, Hrvaške in drugih držav (v letu 2007 več kot 700). Leta 2003 so bile ugodno rešene ena vloga zagrebške prometne fakultete, 6 z zagrebške ekonomske fakultete in dve s pravne fakultete v Kragujevcu. Na MVZT preverjajo sum v zvezi z dvema doktoratoma, pridobljenima na pravni fakulteti v Kragujevcu.

• V Zagrebu prijeli 21 profesorjev zaradi suma korupcije. STA, splet,  petek, 19. september 2008
  Afera Indeks tudi na Hrvaškem. Morel, splet,  petek, 19. september 2008
  Uprava za boj proti organiziranemu kriminalu in državno tožilstvo je na zagrebški univerzi izvedlo protikorupcijsko akcijo. Dovoljenje za vstop policije v prostore nekaj fakultet (ekonomska, pravna idr.) je dal prorektor T. Čurko. Priprli so 31 ljudi, 21 profesorjev, ostali so asistenti, posredniki in drugi pomočniki.
  Zaprli trgovino z izpiti. Operacija indeks. D.H.,  Žurnal24, 19.9.2008  petek, 19. september 2008
  V Zagrebu je policija preiskala več fakultet (ekonomsko, prometno, gradbeno, strojno, eno visoko šolo), stanovanj  profesorjev in avtomobilov. Pridržali so 21 profesorjev, osumljenih pobiranja podkupnine za vpis in izpite.
  Z UL in MVZT so sporočili, da tega problema v Sloveniji ni.  Tudi J. Mencinger, nekdanji rektor UL ne pozna nobenega takega primera. D. Kos, protikorupcijska komisija pravi, da doslej ni bilo prijav, nekaj je bilo pritožb o izvajanju programov, ki niso "nostrificirani" (pravilni "akreditirani",  op. B.M.) pri svetu za visoko šolstvo. Pozorni pa so na profesorje, ki "prikazujejo večje obremenitve, kot bi jih posameznik zmogel".
  Hrvaška: Preiskava proti 69 osebam zaradi korupcije na zagrebški univerzi. STA, splet,  23.9.2008
  Po policijski akciji na  zagrebških fakultetah (prometna, ekonomska in druge) so vložili zahteve za sodno preiskavo proti 69  profesorjem ni drugim osebam. Osumljena je tudi Deša Mikotin Tomič, profesorica EF, sicer predsednica parlamentarne komisije za preprečevanje navzkrižja interesov. Jadranka Kosor, podpredsednica vlade pravi, da bodo o korupciji na univerzi ugotovili celotno resnico, tudi zaradi zaščite nedolžnih. Del osumljenih profesorjev napoveduje tožbe zaradi blatenja dobrega imena.

• Hrvaške kupljene diplome pri nas kot kaže nikogar ne skrbijo. B.Č., Finance,   24.9.2008
  V 2007 so v Srbiji obtožili precej profesorjev pravnih fakultet iz Kragujevca, Beograda in Niša ter Smedereva, da so prodajali izpite in diplome. Tudi v BiH teže preiskava zoper profesorje. Na Hrvaškem so nedavno več profesorjev prometne in ekonomske fakultete obtožili prodaje izpitov in diplom.
  Na MVZT pravijo, da o podobnih primerih v Sloveniji nimajo podatkov. Pač pa so reševali vloge za nostrifikacije iz Srbije, Hrvaške in drugih držav (v letu 2007 več kot 700). Leta 2003 so bile ugodno rešene ena vloga zagrebške prometne fakultete, 6 z zagrebške ekonomske fakultete in dve s pravne fakultete v Kragujevcu. Na MVZT preverjajo sum v zvezi z dvema doktoratoma, pridobljenima na pravni fakulteti v Kragujevcu.
   
   

• Students more satisfied than ever before, Thimes Higher Education, 11 September 2008
  http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?sectioncode=26&storycode=403497&c=2
  Overall student satisfaction is higher than ever before, according to the results of the 2008 National Student Survey.

  For universities in England, students' overall satisfaction rate rose slightly from 81 %  last year to 82 %, while satisfaction scores in six specific areas, including teaching, assessment and academic support, also all increased. Students are most satisfied with the teaching they receive, with 83 % reporting general satisfaction. But satisfaction with "assessment and feedback" remained lower than in other areas, at 64 %.

   

• Objavljena šanghajska lestvica najboljših univerz za leto 2008.   http://www.sjtu.edu.cn/english/index/index.htm 15.8.2008
  http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm
  Vodi Harvard Univ (glej: Top 100 ) med 500 uvrščenimi je tudi Univerza v Ljubljani (402-503).
  V Evropi je najboljša Univ Cambridge, UL pa je v skupini 169-201. (Top 100 European Universities ).
  Glej: Ranking Methodology .
   

• V vrhu so še vedno ameriške univerze. J.K.S., Delo,  ponedeljek, 1. september 2008
  Inštitut za visokošolsko izobraževanje ene od šanghajskih univerz je objavil rezultate primerjanja univerz v svetu http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm. Med 500 najboljših se je tretjič zapored uvrstila tudi UL. Prva mesta zasedajo Harvard, Stanford in Berkeley (ZDA), četrti je Cambridge (V. Britanija), nato spet MIT, KIT, Columbia, Princeton in univ. Chichago, deseti pa je Oxford (V. Britanija).  ZDA ima med 500 najboljših kar 159 univerz, V. Britanija jih ima 42, Japonska 31, Nemčija 40, precej pa tudi Kanada, Švedska, Francija, Avstralija, Švica in Nizozemska. Evropska regija ima med najboljšimi 210 univerz, Severna in Južna Amerika pa skupaj 190. Azija napreduje, med najboljšimi je petina njenih univerz, iz Afrike pa se le tri. Slovenija je med 37 državami, ki imajo vsaj eno uvrščeno univerzo. V isti skupini kot UL (402-503) so ugledne univerze: Linkoping (Švedska), Tehniška univ. Dunaj, Medicinska univ. Gradec, Tehniška univ. Helsinki itd.
   

• Sedemnajst od dvajsetih najboljših univerz na svetu je ameriških. (Guardian), Večer,  četrtek, 4. september 2008
  Prevod iz angleškega časnika o uvrstitvi univerz na lestvici šanghajske univerze Jiao Tong. Med stotimi najboljšimi je 11 britanskih in 54 ameriških univerz. Lestvica 20 najboljših univerz v Evropi.
   

• Poraz visokošolskih lestvic - poročilo člana francoskega senata  http://www.senat.fr/rap/r07-442/r07-442-syn.pdf
  M. J. Bourdin v svojem kritičnem poročilu predstavlja najpomembnejše načine rangiranja svetovnih univerz. Očita jim predvsem pretirano uporabo bibliometričnih kazalcev, ki so npr. pomanjkljivi na področju humanistike in družboslovja. Lestvice zato ne dajejo dobre informacije tistim, ki (se) odločajo o študiju na univerzah v raznih državah.  Predlaga ustreznejše načine informiranja o študijskih možnostih.
  Enseignement supérieur : le défi des classements, M. Joël Bourdin,  http://www.senat.fr/rap/r07-442/r07-442-syn.pdf
  Dans son rapport M.J. Bourdin, Président de la Délégation du Sénat pour la Planification, tire les enseignements des classements internationaux, dont le succès est particulièrement retentissant en France. L’objectif de placer deux établissements dans les 20 premiers mondiaux, et 10 parmi les 100 premiers témoigne de
  la légitimité accordée, au plus haut niveau, à cette forme d’évaluation.  La critique des classements porte, d’une part, sur la légitimité de la mesure, et, d’autre part, sur la
  pertinence de la méthode. Le rôle central de la bibliométrie dans les classements actuels est problématique en raison des lacunes des bases de données utilisées, notamment dans le domaine des sciences humaines et sociales, et de la focalisation sur le nombre d’articles et de citations, au détriment des autres débouchés de la recherche et de toute considération de l’enseignement. Le rapport esquisse les contours d’un véritable système d’information public, susceptible de produire des classements « à la carte », qui regrouperait toutes les informations utiles aux étudiants, aux chercheurs, des acteurs du monde universitaire, aux pouvoirs publiqs ainsi gu'aux enterprises.
   

• Univerza v Ljubljani ponovno uvrščena med 3% najboljših univerz na svetu - 1. september 2008
  UL se je tretjič zapored uvrstila med 500 najboljših univerz na svetu na Academic Word Ranking of Universities 2008 lestvici (Šanghajska lestvica). UL se je uvrstila v razred med 402-503 izmed 20.000 univerz iz celega sveta. V evropski regiji (Top European Universities) se je UL uvrstila v skupino 169 - 201, kar je boljša ocena kot v letu 2007. Vodilna univerza  je Harvard , v Evropi pa Cambridge. Uvrstitev UL hkrati uvršča Slovenijo med 37 držav sveta, ki imajo univerze med 500 najboljših na svetu.      Več: <http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm> in   <http://www.uni-kakovost.net/>
   

• Top 4000 Universities. World Universities' ranking on the Web   http://www.webometrics.info/ , July 2008
  16,000 Higher Education Institutions worldwide listed in the  directory of world universities are ranked according their presence on the Web.
  Web presence measures the activity and visibility of the institutions and it is a good indicator of impact and prestige of universities. Rank summarizes the global performance of the University, provides information for candidate students and scholars, and reflects the commitment to the dissemination of scientific knowledge.
  Three slovenian universities (from five in the evidence, see: Slovenia  ) are on the list - University of Ljubljana 324., University of Maribor 804. and University of Primorska 3.124. (Univerza v Ljubljani  ,  Univerza v Mariboru  ,  Univerza na Primorskem ).
  Рейтинг университетских Интернет-сайтов   Составлена версия рейтинга Webometrics-2008
   

• Slovenske visokošolske inštitucije v mednarodnem registru
  Slovenian higher education institutions in directory "International Colleges & Universities"
  Univerza v Ljubljani Univerza v Mariboru Univerza na Primorskem Universita' del Litorale Univerza v Novi Gorici
  Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana  Visoka komercialna šola celje
   4 International Colleges & Universities is an international education directory selecting and reviewing worldwide accredited Colleges and Universities. 4icu.org http://www.4icu.org/  or http://www.4icu.org/reviews/4217.htm   includes 8000 Colleges and Universities ranked by web popularity in 200 countries.
  Top 200 Universities in the world  Top 100 Universities in Europe
  
  Leidenska lestvica univerz (2007) 
  http://www.cwts.nl/cwts/LeidenRankingWebSite.html
  V razvrstitvi evropskih univerz (z izraelskimi), ki jo je v 2007 izvedla skupina na Univerzi v Leidnu sta (po različnih kombinacijah bibliometričnih indikatorjev v petih lestvicah)  na vrhu angleška Oxford in Cambridge (po dvakrat), enkrat pa univerza v Lozani (Švica). Slovenskih univerz na teh lestvicah ni.
  The Challenges of University Ranking
  The Center for Science and Technology Studies (CWTS), Leiden University, is developing a new ranking system entirely based on its own bibliometric indicators. The work focuses on all universities worldwide with more than 5,000 publications (Web of Science indexed, for the 8-year period 1997-2004) -   the 400 largest (in terms of number of publications) universities in the world.   The first ranking results for the 100 largest universities in Europe. (2007).

  Rangiranje univerz - mednarodni observatorij
  International Observatory on Academic Ranking and Excellence
  http://www.ireg-observatory.org/
  In 2006 of the Berlin Principles on Ranking of Higher Education Institutions   articulated 16 standards of good practice. International Ranking Expert Group (IREG)  has become an internationally recognized platform for dialogue on various aspects of ranking in higher education.  On April 18, 2008 an decision was reached  to consolidate its partnership arrangement with the   creation of the IREG-International Observatory on Academic Ranking and Excellence. 

  Najpomembnejše lestvice najboljših svetovnih univerz
  http://www.socialcapitalgateway.org/eng-rankings.htm
  Rankings of World Universities and Departments
  Times Higher World University Rankings  is the first to use peer review to establish a global pecking order. In addition to a poll of 1,300 academics in 88 countries, the ranking takes account of staffing levels and research citations. The ranking is edited by the Times Higher Education Supplement.

  Academic Ranking of World Universities  The 2004 edition of the world university rankings edited by the Institute of Higher Education of the Shanghai Jiao Tong University. The ranking takes account of the quality of education, the quality of faculty, the research output and the size of the institutions.
  Ranking of World Universities in the Web   A collection of university rankings edited by InternetLab (Observatorio de Ciencia y Tecnologia en Internet). Starting from the assumption that the Web has become one of the main sources to obtain information on academic and scientific activities, these rankings are based on several "webometrics" indicators: size, visibility, popularity and number of rich files.

  Академический рейтинг университетов мира - 2008
  В середине августа Институт высшего образования (Institute of Higher Education) Шанхайского университета Цзяо Тунг (Shanghai Jiao Tong University) в шестой раз опубликовал Академический рейтинг университетов мира.

  Prevelik strošek, da bi bil zastonj. S.D., Večer,  torek, 16. september 2008
  O študiju tujcev na Finskem in Švedske. Večina od več kot 500 teh študentov na Finskem in 13.000 na Švedskem je iz Azije. Finsko ministrstvo je predlagalo zanje šolnino od 3.500 do 12.000 evrov na švedskem pa bodo višino določale univerze same; ustanovili bodo tudi posebej fond štipendij za tujce.

   

• Drage volilne obljube v Avstriji.   Dnevnik, 3.9.2008
  Pred volitvami v avstrijske politične stranke dajejo obljube, ki bi izpraznile državno blagajno, če bi se vse uresničile. V populizmu tekmujejo tudi "resne" stranke, socialdemokrati in ljudska stranka. Tako bodo npr. socialdemokrati v parlamentu poiskali večino za to, da bi odpravili šolnine na univerzah, ki jih je uvedla črno-modra vlada. Ljudska stranka napoveduje "avstrijsko vozovnico" za javni promet. Zeleni pa zahtevajo med drugim brezplačne vožnje za šolarje in študente. Njihov kandidat A.V. dr Bellen, profesor ekonomije na dunajski univerzi je povedal, da bodo vsa predvolilna darila plačali davkoplačevalci.
   

• K nam prihajajo tudi iz sosednje Koroške. sam, Dnevnik, petek, 29. avgust 2008
  Koroška univerza uporabnih znanosti (Carintia University of Applied Scinces), ustanovljena 1995 ponuja v Beljaku tudi možnost podiplomskega študija mednarodnega poslovnega upravljanja.
   

• Rangiranje univerz, uvrstitev švicarskih
  International ranking of universities.
  http://www.sbf.admin.ch/htm/dokumentation/publikationen/grundlagen/factsheets/FS08_ranking_e_fev%202008.pdf
  Predstavitev načinov rangiranja svetovnih univerz s primerjavo uvrstitve najboljših in univerz v Švici (2005 - 2007).  Na treh lestvicah - "šanghajski", Timesovi in "leidenski" - je naboljje uvrščena ETH Zurich.
   

• Planiramo gradnju novih fakulteta. M.L., Vjesnik, 21.7.2008
  R. Fuchs, državni tajnik za visoko izobraževanje Hrvaške pravi da vlagajo velika sredstva v infrastrukturo visokošolskih inštitucij. Cilj je omogočiti primerne standarde in pogoje za študij. Od 2004 so izgradili 123.000 kv.metrov prostorov, planirajo še 190.000. Država bo določala obseg vpisa, ki bo financiran iz proračuna, univerze pa bodo odločale o vpisu glede na kapacitete, pri čemer del študentov (tudi rednih) plačuje šolnine. Vlada si prizadeva za večje zaposlovanje diplomantov prve bolonjske stopnje in za zaustavljanje odliva znanstvenikov. Nacionalni svet za visoko šolstvo izvaja evalvacijo visokošolskih institucij, kar bo lahko tudi osnova za ukinjanje posameznih programov oz.zavodov.
   

• Pilot projekt neovisne vanjske prosudbe sustava osiguravanja kvalitete. Agencija za znanost i visoko obrazovanje, Hrvatska, 7.7.2008
  http://www.azvo.hr/Default.aspx?sec=6

  Izvješće o provedenoj neovisnoj vanjskoj prosudbi sustava osiguravanja kvalitete Fakulteta organizacije i informatike Varaždin, Sveučilište u Zagrebu Izvješće o provedenoj neovisnoj vanjskoj prosudbi sustava osiguravanja kvalitete Tehničkog fakulteta, Sveučilišta u Rijeci NEOVISNA VANJSKA PROSUDBA SUSTAVA OSIGURAVANJA KVALITETE TEHNIČKOG FAKULTETA SVEUČILIŠTA U RIJECI. Duško Pavletič,  Hrčak - Engineering Review, Vol.28 No.1 Srpanj 2008.  hrcak.srce.hr/file/40628  Izvješće o provedenoj neovisnoj periodičnoj prosudbi sustava osiguravanja kvalitete Građevinskog fakulteta, Sveučilišta u Osijeku

   

• Centar za obrazovne politike (Srbija) http://www.cep.edu.rs/
  Centre for Educational Policy
  Misija COP je unapređenje sistema obrazovanja u Srbiji kroz pružanje stručne podrške formulisanju obrazovnih politika
  putem multidisciplinarnih istraživanja, edukacije relevantnih aktera u procesu reforme obrazovnih sistema, prikupljanja i diseminacije informacija.
  Visoko obrazovanje     Finansiranje visokog obrazovanja   Uslovi rada akademskog osoblja 
  Uzroci niske efikasnosti studiranja u Srbiji  Inkluzivnost i efikasnost visokog obrazovanja u Srbiji
  
   

• Kdaj do slovenskega pouka. L.A., Primorske novice,  četrtek, 17. julij 2008
  Tržaški  konservatorij Giuseppe Tartini med prvimi uvaja bolonjski študijski sistem. Ima 26 študijskih programov, letos uvaja še program za harmoniko. Pogoj za vpis  na konzervatorij je matura in ustrezno glasbeno znanje.
   

• Rute bodo strmoglavile Erdogana. A.G., Dnevnik, 7.6.2008
  Turško ustavno sodišče je zavrnilo odlok vlade, ki je dovoljeval nošenje naglavnih rut na turških univerzah. Vladajoča islamistična stranka je odlok opravičevala z enakopravnimi možnostmi izobrazbe. Dekleta iz tradicionalnih družin se zaradi strahu pred razkazovanjem gole glave niso odločale za študij.
   

• Hrvaški študenti protestirali. Dnevnik, 8.5.2008
  Svoje nezadovoljstvo zaradi izvajanja bolonjskega proces so na ulicah večine univerzitetnih mest na Hrvaškem izražali študenti. V Zagrebu se jih je zbralo 3000.
   

• Visoko izobraževanje na Poljskem - poročilo OECD
  OECD reviews of tertiary education : Poland - 10. januar 2008
  Publikacijo "OECD reviews of tertiary education : Poland / Oliver Fulton [et al.]".- Paris : OECD, 2007. - (152 str. ISBN 978-92-64-03912-4) v PDF formatu dobite na naslovu <http://www.oecd.org/dataoecd/23/31/39321279.pdf>

  Predstavljamo ACA - The Academic Co-operation Association. M.S., Študent, www.student-on.net , december 2007
  ACA http://www.aca-secretariat.be/ deluje na področju managementa, analiz in izboljšav izobraževanja v visokem šolstvu. V združenju so organizacije iz 16 evropskih držav (brez Slovenije) ter Avstralije in ZDA. Med uspešnimi projekti je Zveza Erasmus Mundus Alumni (EMA), med drugimi pa teče projekt o presoji kakovosti internacionalizacije.
   

• Ni še enotnosti za priznanje Kosova. L.C., Žurnal24, 16.2.2008
  Po razglasitvi neodvisnosti Kosova tam pričakujejo gospodarske premike. Povprečna starost prebivalcev je 25 let, brezposelnost je po uradnih podatkih 50%, po neuradnih 70%. Povprečna plača okoli 2.500 profesorjev prištinske univerze je 300 evrov.
   

• Večina bi študirala v prestolnici. S. D., Večer,  torek, 12. februar 2008
  O študiju na Finskem, kjer imajo kandidati prav tako težave pri izbiri študija.težave imajo s prestopanjem med študijem, tudi zaradi novih "bolonjskih" programov, ki so jih uvedli v 2005. Po novem morajo triletno 1.stopnjo končati v 5 letih, 2. stopnjo magisterij pa tako, da  skupaj študij traja največ v 8 leti.
   

• Univerza pride na dom. J.M. Kiraly, Delo,  torek, 12. februar 2008
  Na Madžarskem  z pestrimi oglasnimi akcijami pridobivajo študente za višje in visokošolske ustanove. Nova Univerza zahodne madžarske (Univerzitetno središče Savaria, Sombotelj, Železna županija) se popularizira s potujočim pogovornim šovom.
   

• Študentsko dodatno delo. Ustavite Zemljo, rad bi izstopil! Zoran Senković.
  V Franciji so ugotovili, da si 40.000 študentk popravlja prihodke s prostitucijo. Ministrica za visoko šolstvo V. Pecresse je zato napovedala povišanje štipendij, gradnjo novih študentskih domov ni iskanje dodatnih možnosti za študentsko delo.  "Če pomislim na slovenske štipendije in na naše visokošolsko ministrstvo, ki hoče na vsak način omejiti študentsko delo, se mi zdi, da bomo kmalu imeli podobno študiji s podobnimi izsledki!".
   

• Do primerljivosti nazivov in študijskih programov. Bolonja na Finskem. S. D. Večer,  sreda, 9. januar 2008
  Finska ima 20 univerz in 28 visokih šol, ki jih v 70% financira država, ki daje za to 6,4% BDP. Študij je brezplačen, (doslej) tudi za tujce. V št. letu 2005/2006 so po daljših pripravah uvedli bolonjski sistem študija s kreditnimi točkami. Dvostopenjski sistem velja le za študij na univerzah, ne za visoke šole.  Za diplomo prve stopnje (bachelor) je potrebno tri leta 180 KT, za magisterij še dodatnih 120 oz. dve leti študija. Omejili so čas študija do magisterija na 8 let. Nazivi so ostali enaki. Delodajalce so o spremembah obvestili z mnogimi seminarji. V celoti bodo bolonjski sistem uvedli 2010.
   

• Predavatelji in študenti proti papeževemu obisku. A.M., Dnevnik, 16.1.2008
  Na rimski univerzi La Sapienza, ki je s 155.000 največja na svetu (*1303) mnogi študenti in profesorji nasprotujejo udeležbi Benedikta XVI. na slovesnosti ob začetku akademskega leta. Vzrok so njegove izjave (kot kardinala 1990) o upravičenosti procesa proti G.Galileju in  o odnosu znanosti in vere.
  Papež Benedikt XVI. popustil. A.M., Dnevnik, 16.1.2008
  Zaradi protesta skupine predavateljev in napovedi študentskih demonstracij je papež odpovedal udeležbo na svečani otvoritvi študijskega leta. Predsednik republike in predsednik vlade sta ocenila kot nedopusten tak nestrpen odnos do papeža. Profesorji so v pismu rektorju opozorili na sporna stališča v zvezi z "znanstvenim delom, z vprašanji, ki zadevajo evolucijo, rodne celice, umetno oplojevanje ipd."
  Ovacije za papeža. A.M., Dnevnik, 21.1.2007
  V Rimu se je dvestotisočglava množica odzvala na poziv za podporo papežu zaradi odpovedanega obiska na univerzi La Sapienza. "V ozračju, ki se je ustvarilo, je moj obisk na univerzi postal neoportun", je zbranim dejal Benedikt XVI. "Kot bivši profesor, ki je v življenju srečal številne študente, vas vse pripadnike univerze spodbujam, da spoštujete mnenje drugih in da s svobodnim duhom in odgovornostjo iščete resnico in dobro". Obisku je nasprotovalo 67 predavateljev in skupine študentov. Odpovedan je bil zaradi napetosti med policijo in protestniki in zato, ker papež po svojem govoru ni želel razprave.
   

• Največje razvojno tveganje je ne tvegati. ISTA - bodoči superinštitut na Dunaju. J.K.S., Delo, 3.1.2007
  V Avstriji vlada ustanavlja inštitut odličnosti ISTA, ki bo vključeval še elitno podiplomsko šolo. Imajo sicer ugledne univerze in inštitute, a niso v samem svetovnem vrhu. V inštitutu bodo zbrali vrhunske znanstvenike, in podiplomske študente, ne glede na narodnost. Ukvarjal se bo s temeljnimi raziskavami, ustvarjal pa bo tudi "spin-off" mala in srednja podjetja. Za inštitutski kampus so namenili bivšo psihiatrično bolnišnico v Klostenbourgu.
   

• Brez vrhunskih profesorjev ni vrhunske univerze. J.K.S.,   Delo, ponedeljek 31. decembra 2007
  Pogovor z Martinom Novakom, Avstrijcem, ki je študiral na Dunaju in Oxfordu, zdaj pa je profesor na harvardski univerzi.
  Pravi, da so  Harvardu v ZDA po kakovosti blizu še Stanford, Princeton, Yale in druge. Vse so zasebne in odvisne od medsebojne konkurenčnosti. Zanje ni nobenih omejitev. "Profesorje lahko plačajo kolikor želijo, od študentov lahko terjajo takšne šolnine, kakršne pač določijo." A če bi popustili v prizadevanju za izboljšavami bi jih drugi prehiteli in bi imeli težave spet pridobiti imidž.
  V Evropi je drugače, univerze so večinoma financirane iz državnih proračunov. Pomembni pa so tudi drugi viri financiranja, zatosi morajo univerze prizadevati za večjo kakovost.
  Pozna veliko odličnih javnih univerz. Težje se mu zdi na novo ustvariti odlično zasebno univerzo. Najpomembnejši je izbor profesorjev. Brez "top" profesorjev ni "top" univerz. Na najboljših ameriških je desetina zares vrhunskih, takšni za seboj povlečejo še druge in študente. Na evropskih univerzah je težko dobiti najboljše študente, predvsem na dodiplomski študij, lažje na podiplomski. Zato naj bi se univerze (v Avstriji) usmerile na mednarodni podiplomski študij.

   
• Profesor fizike internetni zvezdnik. M.G.R. Delo, 29. 12.2007
  Walter H.G. Lewin, profesor na ameriški univerzi MIT je dovolil snemati predavanja in jih objaviti na Internetu ( www.ocw.mit.edu in YouTube). Predavanja so zanimiva, polna dogajanja in obogatena z zabavnimi poiskusi, zato je postal priljubljen. Študentje so med teoretičnimi predavanji (Uvod v fiziko) čisto tiho, med izvajanjem poiskusov pa kričijo od navdušenja. Za pripravo na predavanje porabi vsaj 25 ur, saj načrtuje vsako kretnjo in besedo.
   
• Mednarodna konferenca o visokem šolstvu in znanosti.  Sviz, Šolski razgledi 8. 12. 2007
  V Malagi so predstavniki sindikatov razpravljali o Unescovih priporočilih o statusu visokošolskih učiteljev, zaščiti akademske svobode, pravicah zaposlenih za določen čas, enakosti spolov, o Bolonjskem procesu, komercializaciji in privatizaciji v visokem šolstvu in raziskovanju.
   
• Če jih Zahod noče, so odslej dobrodošli na Češkem.  L. J., Dnevnik, 7.12. 2007
  Nezaposlene strokovnjake z zahodnega Balkana in EU bi vzela v službo češka podjetja s področja strojne industrije. V Zahodnoevropskih državah je prišlo do prenasičenosti trga delovne sile, ko je zaradi širitve EU prišlo tja veliko delovne sile iz novih članic, predvsem s Poljske.
   
• Vaclav Havel razočaral češke študente. L.J., Dnevnik, 16.11.2007
  Ob obletnici "žametne revolucije", ki so jo izvedli (1989, tudi) študenti na Karlovi univerzi v Pragi, je 20 študentov te univerze ob podpori več tisoč kolegov naslovilo protestno pismo na vodjo tega projekta in nekdanjega predsednika V.Havla. Očitajo mu, da je s podporo protiraketnemu ščiti, ne da bi izvedli referendum o tem, odstopil od stališč, s katerimi je pred 20 leti navduševal češko mladino. Takrat je govoril, da si želi državo, v kateri bodo imeli ljudje sami možnost vplivati na ključne odločitve.
   

• V Beogradu slavili sto let slovenščine. zk, Večer,   ponedeljek, 3. december 2007
  P.Popović je v 1907/08 v Beogradu začel poučevati slovensko književnost, pozneje še jezik, na filološki fakulteti.
  Od letos je možno v Beogradu študirati slovenščino na diplomski ravni.
   

• Spopad znanosti in biotehnoloških podjetij. S.D.  Objektiv, Dnevnik, 8.12.2007
  I. Chapela, mikrobiolog s kalifornijske univerze Berkeley je leta 2001 s svojim študentom D. Quistom v reviji "Nature" objavil članek o tem, da avtohtona koruza v mehiškem višavju ni več "naravna", saj ima  nekaj genov iz koruze, ki so jo v  ZDA "izboljšali" z metodami sodobne biotehnologije. Kritiki, npr. znanstveniki ki so živeli od projektov velikih podjetij, so našli v članku nekaj nepomembnih napak. Revija "Nature" se  je kljub ugodnim recenzijam po objavi odrekla članka. Vprašanje je, koliko je na to vplivalo dejstvo, da v reviji objavljajo oglase biotehnološka podjetja.
  I. Chapela je 1997 nasprotoval sporazumu med univerzo Berkeley in podjetjem Novartisom, po katerem bi le-to dobilo vpogled v raziskave pred objavo v znanstvenih revijah. Kljub protestom nekaterih profesorjev in študentov je bil sporazum sklenjen, saj so "zaradi manjšega državnega financiranja nujno potrebovali zasebne vire". Zaradi nasprotovanja in kljub podpori kolegov I. Chapela niso izvolili za rednega profesorja (tenure). Takrat je dejal: "Univerza je občutljiv organizem. Ko je njeno poslanstvo kompromitirano, je konec. Korporativna biotehnologija ubija to univerzo". Po treh letih, ko se je zamenjalo vodstvo univerze, mu je uspelo pridobiti redno profesuro.
   

• Mi tukaj zgoraj, vi tam spodaj. Die Zeit, Večer, sreda, 19.december 2007
  V akademski svetovni ligi (šanghajska lestvica) sodi med elito devet nemških univerz: FU Berlin, LMU Munchen, Gotingen, Freiburg, Konstanz, TU Munchen, Karlsruhe, Heidelberg in TH Aachen. Nemški časnik  piše, da  so te univerze tudi med 25 najboljših na lestvici Nemške znanstvene organizacije (DFG), kar je povezano tudi s sredstvi za raziskovanje. Posledica je utrjevanje monopolov in oligarhičnih struktur na področju raziskovanja, ločevanje med raziskovanjem in poučevanjem ter zaostajanje regij. "Regije, kjer elitnih univerz ni, so namreč prikrajšane za svoj inovacijski potencial in se tako v gospodarskem in tehnološkem smislu ne morejo dobro razvijati". 

• Seznam najboljših J. M. Kiraly, Delo, torek, 4.december 2007
  Na Madžarskem je bila  objavljena publikacija Diploma 2008, s seznamom najboljših madžarskih fakultet. Pripravlja jo vodilni gospodarski časnik in državni visokošolski izpitni (?, B.M.) center.  Najboljša je FF univerze v Budimpešti (Eotvos Lorand Egyetem ?, BM), druga je Medicinska fakulteta v Pečuhu/Pecs, tretja FF kampusa v Debrecenu.
  V prvo polovico seznama, na 44. mesto se je uvrstila Visoka šola Berzsenyi Daniel, Sombotel/Szombathely, Železna županija, kjer je tudi katedra za slovanske jezike s študijem slovenščine za Porabske Slovence. Na 23. mestu je Fakulteta za naravoslovje istega univerzitetnega središča Savaria, ki bo s 1.1.2008 delovalo v sklopu Univerze zahodne Madžarske. Karoly Gadnyi, sombotelski rektor je ponosen na to: "Študenti so lahko prepričani, da je vredno študirati pri nas".
   

• Ideas without borders as exelence goes global. (M.Ince, ed.) THES, 9.11.2007
  Najboljše univerze so iz angleško govorečega dela sveta, vendar so na listi 200 najboljših univerze iz 28 držav. Večina jih je iz Evrope (86, od tega 32 iz V.Britanije) , pred ZDA (71). Četrto THES-ovo razvrščanje je potrdilo nauk iz prejšnjih, da so najboljše univerze zelo odvisne od državnega financiranja, vendar so neodvisne od vlad.  Niso slonokoščeni stolpi, ampak aktivne v ustvarjanju novih tehnologij in idej ter  tesno povezane z gospodarstvom in družbo v svojem okolju.
   

• THES lestvica najboljši univerz 2007
  The Times Higher World University Rankings 2007  http://www.thes.co.uk/worldrankings/
  V razvrstitvi britanskega časnika Times Higher Education Supplement (THES) je najboljših 12 univerz:
  Harvard Univ       ZDA
  Univ Cambridge   VB
  Univ Oxford  VB
  Yale Univ  ZDA
   Imperial Coll London  VB
  Princeton Univ  ZDA
  California Inst Tech   ZDA
   Univ Chicago     ZDA
   Univ Coll London VB
   Massachusetts Inst Tech (MIT)  ZDA
  Columbia Univ  ZDA
  McGill Univ  Kanada
  Med 100 najboljših so se iz Evrope poleg še nekaterih britanskih univerz uvrstile tudi:
   Swiss Fed Inst Tech - Zurich (ETH Švica),  Ecole Normale Super Paris  in Ecole Politechnique (Francija) ,  Trinity College Dublin (Irska), Univ Heidelberg , Univ Munich  Tech Univ Munich (Nemčija), Katolike Universiteit Leuven,  Uppsala Univ (Švedska), Univ Leiden in Univ Utrecht  (Nizozemska), Univ. Dunaj Univ Vienna   (Avstrija), Univ Copenhagen (Danska) in Univ Helsinki  (Finska).
  Od avstralskih univerz je najbolje uvrščena Australian Natl Univ , od azijskih pa Tokyo Univ  in Honkong univ.
  Prve tri najboljše po področjih so:
  v naravoslovju so: Univ. California Berkeley, MIT in Univ.Cambridge;
  v vedah o življenju in biomedicini: Harvard, Cambridge in Oxford;
  v tehnologiji MIT, Univ.California Berkeley in Stanford Univ.;
  v družboslovju Harvard, Univ.California Berkeley in London School of Economics (LSE),
  v (arts and) humanistiki: Harvard, Univ.California Berkeley in Oxford.
  Pri ocenjevanju so upoštevali:
  oceno iz ankete, na katero so odgovarjali profesorji mnogih univerz (peer rewiew) 40%, anketno oceno zaposlovalcev, podjetij (10%), delež tujih učiteljev (5%), delež tujih študenov (5%),  število študentov na zaposlenega/učitelja (20%) in število citatov na učitelja (20%).
  Profesorji so med najboljše dali: Univ.California Berkeley, Harvard in Cambridge;  zaposlovalci: Cambridge, Oxford in LSE;
   največji delež tujih učiteljev imajo Hong Kong univ. of Sc.andTech.; tujih študentov: LSE, Cranfield univ. in Sch.of Oriental and African Studies; najugodnejše razmerje števila študentov in zaposlenih/učiteljev je na Calif.Inst.of Technol., Ecole Normale Superiore de Lyon in Yale; največ citatov na zaposlenega imajo: Calif.Inst. of Technol., Stanford in MIT.
  Glej: World rankings, THES 2007:  The world's top 200 universities   The world's top 50 science universities The world's top 50 biomedicine universities  The world's top 50 technology universities The world's top 50 social science universities The world's top 50 arts and humanities universities   The world's top 10 in each criteria
  Glej tudi: www.en.wikipedia.org/wiki/THES

  Univerze zavračajo primerjavo. (Neue Zurcher Zeitung), Večer, sreda, 14. november 2007
  Švicarske univerze so izstopile iz primerjalne lestvice univerz v Nemčiji, Avstriji in Švici, ki jo pripravlja CHE (Centrum für Hochschulentwicklung www.che.de ). Niso zadovoljne z uvrstitvami ekonomije, prava, naravoslovja in medicine v 2005 in 2006 in imajo pripombe na merjenje. Lestvica CHE upošteva poučevanje in raziskovanje na posameznih enotah (npr. fizika, ekonomija), s kazalci npr. svetovanje, opremljenost z računalniki, raziskovanje. Šanghajska lestvica je površna, upošteva le Nobelovce in objave v revijah Science in Nature. Pripombe so na zapostavljanje humanistike in družboslovja, kjer ni podobnih revij. V Švici so zapostavljene univerze na frankofonem območju. Nekatere lestvice upoštevajo tudi mnenje študentov o počutju. Navedene so uvrstitve švicarskih univerz v šanghajski in Timesovi lestvici. Strokovnjak  za bibliometrijo  A.van Raan, s Centra za znanost in tehnologijo univerze v Leidnu (CWST) pravi, da je na svetu izvrstnih strokovnjakov le za 200 univerz; pomembno uvrstiti se med 200 najboljših, ni pa toliko pomembno ali na 10. ali 110. mesto. 

  
   

• Moja dilema je zelo preprosta. Reforme ali propad. Ferenc Gyurcsany, premier Madžarske.  E.H.M., Objektiv, Dnevnik, 20.10.2007
  F.Gyurcsany v pogovoru pojasnjuje svoj koncept  družbenih reform, tudi visokega šolstva.  Javni zdravstveni sistem, visoko šolstvo ipd. so servisne dejavnosti države, ki jih mora nekdo plačati. V zadnjih 15 letih se tem sistemom ni uspelo spremeniti. V zadnjem letu so jih začeli reformirati, obremenili so socialne kapacitete, to je edina pot naprej. Ljudem hoče pojasniti, da se mora vsak posameznik boriti zase, da je čim boljši. Ne verjame v čisti individualizem, potrebna je solidarnost, a ne moremo pričakovati, da bodo "drugi  to storili zate". A težko je spremeniti ljudi. Na vprašanje, kaj to za politika levice praktično pomeni, pravi, da  se zavzema za odpiranje univerze za otroke iz nižjih slojev.  "Ljudi iz nižjih razredov skoraj ni med študenti. Študenti iz  srednjega in višjega razreda so zavzeli vsa mesta. /.../ Razbiti je treba sistemske privilegije, ki so nastali v družbi. Naše javne storitve in socialne službe so ostale enake, kot so bile v socializmu starega tipa. /.../ Še vedno živijo na principu sodelovanja elit pri redistribuciji dobrin. Sistem temelji na tem, da si elite delajo usluge." 
   

• Študentke v Cambridgeu - dekleta na poziv. Dnevnik, 15.10.2007
  Po raziskavi študentske dnevnika Varity, se več sto študentk v Cambridgea prodaja, da bi plačale šolnino (okoli 4500 evrov), knjige in stroške življenja. Samo agencija "Pelji me na večerjo" ima v katalogu 450 trenutnih ali nekdanjih študentk te univerze.
   

  Najboljše nemške univerze. Klein-Harward im Gluck, Der Spiegel, 22.10.2007
  V letu 2006 so bile na razpisu za najboljše univerze v Nemčiji izbrane in finančno nagrajene univerze:
   Karlsruhe http://www.uni-karlsruhe.de/    Munchen http://www.uni-muenchen.de/   TU Munchen http://www.tum.de
  Za leto 2007 so bile izbrane univerze:
  Aaachen, http://www.rwth-aachen.de/   FU Berlin http://www.fu-berlin.de/  Freiburg http://www.uni-freiburg.de   Gotingen http://www.uni-goettingen.de/
  Heidelberg http://www.uni-heidelberg.de/  Konstanz  http://www.uni-konstanz.de/  M. Wintermantel, predsednica nemške rektorske konference HRK http://www.hrk.de/  pravi,
  da bodo poleg tega razpisa, ki upošteva predvsem odličnost  v raziskovanju, predlagali tudi razpis za  univerze z najboljšim študijem:
  "Če želimo imeti jutri dobre raziskovalce, moramo danes dobro izobraževati študente", pravi.

  Študentski vdor s severa. Avstrija bi rada zaščito EU. B.K., Delo, 6.10.2007
  Avstrijske fakultete za medicino, biologijo, farmacijo, psihologijo, veterino in zobozdravstvo oblegajo Nemci in Južni Tirolci. Ponekod jih je že tretjina. Zato so uvedli kvote za tuje študente, da bi zagotovili prednost domačih študentov. Na (državnih) univerzah pride od 100 do 300 študentov na profesorja, primanjkuje vsega. Zdaj se bojijo, da bo EU novembra odpravila kvote za tujce.

   

• IBM in Google skupaj pomagata študentom. Dnevnik, 11.10.2007
  Računalniška velikana bosta namenila 30 milijonov dolarjev za računalniške centre, kjer bodo na voljo povezani računalniki, prek katerih bodo dijaki in študenti spoznavali omrežno programiranje, z odprtokodno kodno programsko opremo. Zaenkrat sodeluje 6 univerz v ZDA.
   

• Ameriško visokošolsko izobraževanje. Preteklost in pasivnost ameriških univerz, C.Newfield, Le Monde Diplomatique v slovenščini, september 2007
  V ZDA je 40.000 visokošolskih ustanov in 17 milijonov študentov, od katerih 2 milijona pripravljata magisterij ali doktorat. Od 4000 kolidžev jih 2500 nudi štiriletne študijske programe, ostali pa dvoletne. Od teh 2500 jih je 1800 zasebnih. Šolnine so od 3000 do 30.000 dolarjev. Za pripravo na vpisno izbiro na uglednih univerzah najame 20%  kandidatov osebnega coucha (do 30.000 dolarjev). 35 najboljših sprejme manj kot enega kandidata od štirih, 100 prvih sprejme enega od dveh, ostale sprejmejo vse. 
  Danes je na ameriških univerzah položaj nasproten tistemu po 2.vojni. Takrat so imele univerze nalogo zmanjšati družbeno neenakost, v času hladne vojne (z ZSSR) je vlada velikodušno financirala študij in raziskovanje. Naloga univerz je bila socializacija "delavcev znanja", podpora mnogorasni demokraciji in razvoju države. Univerze so imele avtonomijo pri upravljanju, vodili so jih profesorji, vsak oddelek je bil odgovoren za zaposlovanje in učne programe.  Ravnale so se po tradicionalnem načelu "raziskovanja, svobodnega finančnih in političnih pritiskov" in univerzitetno osebje je imelo pravico da "samo nadzira kakovost svojega dela na podlagi meril za vrednotenje, ki jih določajo njiho