ISKANJE / SEARCH: Prispevke na določeno temo dobite tako, da 
v meniju Edit (Urejanje) izberete Find (Najdi) ter vtipkate besedo.

Prva stran

NOVO V TUJINI

Kazalo strani:

• Novi članki in analize ter povezave v tujini

• Spletni naslovi s področja izobraževanja v Evropi

• Iz britanskega tiska  From British Newspapers  (Od - do /  Nov. 2002 to Nov. 2007)

• ZDA USA - Insidehighered  (od/from oct. 2007)

Glej tudi/ See also: 

• evropski in svetovni visokošolski prostor     european and global higher education area

• mednarodno sodelovanje, izmenjava študentov, učiteljev    international cooperation, exchange, mobility

• Evropa, študij v tujini, tuji študenti

• Zgod(b)ovina, študentska gibanja, ... 1968 ... 

Novi članki, analize ter povezave

Bolonjska reforma i javno sveučilište: mene, tekel, fares? N. Vuletić, 7.4.2009
http://www.h-alter.org/vijesti/kultura/bolonjska-reforma-i-javno-sveuciliste-mene-tekel-fares
Kritičen članek  o bolonjski reformi na Hrvaškem:

• Rangiranje evropskih univerz, projekt 
  Ranking Europe's universities. www.europa.eu/rapid/pressReleases 15.12.2008
  J. Figel, komisar EU ugotavlja, da so sedanji sistemi razvrščanja/rangiranja univerz neustrezni, zoženi so le na raziskovalne rezultate. Evropska komisija (EK) je objavila razpis za projekt razvoja novega sistema razvrščanja, ki bi vključeval tudi kakovost poučevanja in sodelovanje z okoljem. Pri tem naj bi upošteval raznovrstnost univerz, tako da bi lahko potencialni študenti, raziskovalci in drugo osebje dobili boljšo sliko določene univerze. Primerljive informacije o institucijah, njihovih študijskih in raziskovalnih programih naj bi omogočile boljše odločitve posameznikov o tem, kje študirati in delati, tistim, ki odločajo na ravni institucij, držav in Evrope pa bi lažje razvijali strategije razvoja visokega izobraževanja.
  EK je za projekt namenila 1,1 milijon evrov. V prvi fazi (209) bi razvili sistem razvrščanja v sodelovanju s partnerji, v drugi (2010- maj 2011) pa bi sistem preizkusili na vzorcu različnih 150 institucij visokega izobraževanja in raziskovanja.  (B.M.) 
  Projekt EK za rangiranje univerz
  Commission launches university ranking project - 12. december 2008
  The European Commission has published a call for tenders, inviting bidders to design and test a new multi-dimensional university ranking system with global outreach. This initiative builds on earlier EU-funded work on mapping the different strengths and missions of universities. The first results of the envisaged pilot project will be available in the first half of 2011. Več/more: <http://ec.europa.eu/education/news/news1103_en.htm>

  Publikacija o rangiranju v visokem izobraževanju - 10. december 2008 
  Publikacijo "Michaela Saisana and Betatrice D'Hombres: Higher Education rankings: Robustness Issues and Critical Assesment". Luxembourg: Publications Office, 2008. - 29 str. - (Scientific and Technical Research Series ; 23487). ISSN 1018-5593 dobite v PDF formatu na naslovu <http://crell.jrc.ec.europa.eu/Publications/CRELL%20Research%20Papers/EUR23487.pdf

   

• Ljubljanska univerza še na Timesovi lestvici. J.K.S. Delo,   ponedeljek, 1. december 2008
  UL se je na nedavno objavljeni Timesovi lestvici univerz znova dobro uvrstila v skupino "od 300 do 400" (op.: pravilno 400-500, B.M.) najboljših univerz in na 184. med  evropskimi univerzami. To je dobrodošlo darilo UL za 89. rojstni dan; naslednje dni se bo na UL množica prireditev.
  Univerza v Ljubljani ponovno med 400 - 500  najboljšimi univerzami sveta po razvrstitvi časnika The Times Higher Education
  University of Ljubljana in group of 400-500 world universities - The Times Higher Education - QS World University Rankings  2008
  http://www.topuniversities.com/worlduniversityrankings/results/2008/overall_rankings/fullrankings/     
  Po razvrstitvi The Times Higher Education - QS World University Rankings  2008 je UL ponovno uvrščena v skupino 400 - 500 najboljših univerz v svetu; prvi je Harvard (ZDA)
  glej: The Complete Rankings, in na 184. mesto med evropskimi univerzami; prvi je Cambridge (UK), glej: Top European Universities  
  The University of LJUBLJANA is an institution with a very rich tradition. With its more than 56,000 undergraduate and post-graduate students, it ranks among the biggest universities in the world scale. A total of 22 faculties, 3 academies of art and 1 university college employ approx. 3500 teaching and research staff, assisted by nearly 900 technical and administrative staff. The UL was established in 1919 on the foundations of a long- established pedagogical tradition. For almost half a century it remained the only Slovenian university until it was joined, about 20 years ago, by the University of Maribor and, last year, by the University of Primorska on the coast of Slovenia.
  The university has its seat in Ljubljana, the capital of Slovenia. Ljubljana is a relatively large central European city with approx. 300,000 inhabitants. Nearly one tenth of its inhabitants are students, which gives Ljubljana a young and lively character. The university was founded in the centre of Ljubljana where the central university building and the majority of its faculties are located. Later on, some new, modern buildings were constructed in the suburbs of the city.
  The UL is famous for the quality of its study courses both in the humanities, and in scientific and technological fields, as well as in medicine, dentistry and veterinary science.  On a domestic and international level, the study courses run at the UL and its projects follow the latest world discoveries and trends in the field of art, science and technology, to which the contribution of numerous Slovenian professors and researchers is of great importance.
   

• Kelo, Maria (ed.), Beyond 2010. Priorities and challenges for higher education in the next decade. Bonn. Lemmens, 2008.
  The publication is a collection of articles by renowned experts in international higher education from Europe and beyond, including contributions by David Coyne, Sir Peter Scott, Ulrich Teichler, Neil Kemp, Jan Sadlak, Joselyne Gacel-Ávila, Catharine Stimpson and Bernd Wächter. The articles are based on papers prepared for the ACA Annual Conference 2008 in Tallinn.
   

• Portugalska uspešna pri izvedbi reforme. šr, Večer, četrtek, 4. december 2008
  V poročilu OECD so pohvalili portugalsko vlada, da je v zadnjih treh letih  izvedla pomembne reforme (visokega) izobraževanja. Pripravila novo zakonodajo o visokem šolstvu,  bolj raznovrstno ponudbo in poudarek na politehnikah ter ustanovila agencijo za zagotavljanje kakovosti v terciarnem izobraževanju z obvezno notranjo in zunanjo evalvacijo. S posojili bodo pomagali terciarnemu izobraževanju in študentom po metodi delitve stroškov. Pospešili so mednarodno sodelovanje. OECD upa, da bodo reformo sprejeli "vsi udeleženci v sistemu" in tako uresničili gospodarske in družbene cilje.
   

• Doktorja iz Kragujevca. B.K.C., Reporter,   ponedeljek, 8. december 2008
  Damjan Žugelj in Đorđe Petrovič sta doktorirala na fakulteti v Srbiji, ki je bila vključena v afero s podkupovanjem. Na PF UL so njuna doktorata nostrificirali, anonimne navedbe o dveh kupljenih doktoratih pa še preverjajo.
   

• Grčija v plamenih. E.V., Mladina, 12.12.2008
  Protesti mladine v Grčiji  imajo podobne vzroke kot tisti leta 1968 in 2005 (Francija). "Upor mladine" je "reakcija na brezpogojno frustracijo v tej družbi in tovrsten način življenja" (C. Redcliffe, pred 1968).  Če je družbena stiska mladih v Evropi nekaj samoumevnega, je tudi njihov upor nekaj nujnega. Na zidu v Parizu je leta 1968 pisalo:"V družbi, ki je ukinila vse oblike avanture, je edina avantura, ki nam je še ostala, da to družbo ukinemo!"
  Pogreb in nove molotovke. Spopadi na ulicah grških mest so se nadaljevali še četrti dan. sz, agencije, Dnevnik, 10.12.2008
  Zaradi policijskega uboja 15-letnega protestnika je prišlo v Grčiji do množičnih, tudi nasilnih protestov.  "Včeraj so bile grške univerze in šole prazne, v številnih grških mestih pa so se učenci, dijaki in študentje skupaj z učitelji in profesorji udeležili pohodov v spomin ubitega najstnika". Kristos Kitas dekan (?, op. B.M.) atenske univerze je odstopil s položaja in o vzrokih protestov dejal.: "Vsi smo naše otroke pustili na cedilu. Gledam jih vsak dan in vidim, kako v njih raste bes do vseh avtoritet v tej državi!" Analitiki pravijo, da gre za odgovor na gospodarsko krizo in politične zdrahe.
  Kostas Karamanlis, premier pravi, da izgrednikom ne bo popustil: "Nihče nima pravice izrabiti tega tragičnega incidenta kot izgovor za surovo nasilje, za dejanja proti nedolžnim ljudem, njihovem imetju in družbi kot celoti". Treba je "spoštovati institucije in zakone", je dejal v sporočilu za javnost, katere mlajši del ga je preslišal in se znova podal na ulice.
   

• Študentski val, ki bo odnesel vse. A.M., Dnevnik, 15.11.2008
  V Italiji protestirajo dijaki in študenti, a vlada ne popušča pri varčevanju v šolah in na univerzah. Nova generacija italijanskih študentskih protestnikov je na zunaj nerazpoznavno in bolj vase zaprto gibanje. Poimenovali so se "Val", "Plavi val" in na čelu povorke je pisalo (slika, prev.): "Val, ki bo odnesel vse"."Sciopero generale subito! Studenti e precari. Studentesse e precari".
  Mož pri petdesetih, eden od organizatorjev mirnega protesta v Rimu pravi: "Tile tukaj so čisto nekaj drugega, kot smo bili mi. Nam so po glavah krožile ideologije in ideali. Ti pa so ciniki, ki jih briga samo njihova prihodnost.". Organizatorji, študentje sindikalisti, so za prepoznavanje nosili table z napisi: Homer, Spinoza, Fromm, Kafka, Keruac, Svevo, Passolini...
   

• Če bi hotel na prakso v Avstralijo, bi šola za to poskrbela. Dnevnik,  četrtek, 27. november 2008
  O višji turistični poli v Beljaku. Pogovor z Luko Kirnom, študentom turizma in hotelirstva, ki se je tja prepisal z EF UL. Študij na EF se mu je zdel "nekoliko enoličen", po spletu je našel šolo v soseščini, ki je bila bližje njegovim željam. Sestava študentov je mednarodna, v letniku jih je 30, več je stikov s profesorji, študij je povezan s prakso, imajo ekskurzije, tudi v Nemčijo...
   

• O reformiranju univerz za evropski visokošolski  prostor v svetovnem okviru - publikacija  Nemške rektorske konference  - 14. november 2008
  Nemška rektorska konferenca je objavila publikacijo "Educating for a Global World: Reforming German Universities toward the European Higher Education Area" - glej PDF dokument na strani <http://www.eyemag.se/core/items/200810/2794/hrk_global_world.pdf>
   

• Poljska - srce Evrope. Oglasna priloga, Dnevnik 11.11.2008
  Ponosni na kakovost izobraževanja.
  Jagellonska univerza ustanovljena že leta 1364.
  Krakov, srednjeveško mesto mladostnega utripa.
   

• Italijanska vlada sprejela nove smernice za reformo univerz. (Ansa), STA, splet, petek, 7. november 2008
  Zaradi protestov italijanskih študentov je vlada zamrznila svoj odlok o univerzah in dala v razpravo predlog novega, s ciljem zagotoviti "pravico do študija in njegovo učinkovitost". Vlada še vedno predvideva krčenje sredstev. 7% sredstev bi razdelila univerzam glede na kakovost znanstvenega dela in raziskovanja. Tiste fakultete, ki za osebje porabijo preveč denarja, bi ne mogle zaposlovati novih profesorjev,  pospeševali upokojevanje in 60% novih mest naj bi namenili za mlade raziskovalce. Vlada bo namenila sredstva za več mest v študentskih kampusih in za štipendije za nadarjene študente. Rektorji so s smernicami zadovoljni.

• Italijanske univerze na ulicah. A.M., Dnevnik, 22.10.2008
  V  Bologni, Firencah, Palermu, Rimu in drugih mestih na protestnih shodih študenti nasprotujejo vladinemu odloku, po katerem bodo državnim univerzam (oz. 5000 ustanovam, ki dajejo diplome) zmanjšali sredstva  v prihodnjih 5 letih za 20%,  zaradi luknje v proračunu. Na ulicah italijanskih mest potekajo  predavanja, npr. iz kvantne fizike univerze La Sapienza v Rimu. (Fotografija s plakatom: ADOPT AN ITALIAN STUDENT!). Študenti in profesorji so za  30. oktobra napovedali blokado izobraževalnega procesa. Pomanjkanje sredstev je v preteklih letih osiromašilo kakovost visokega izobraževanja, zdaj ne bo mogoče vzdrževati opreme, zmanjšalo se bo delo v laboratorijih. Mnogi študenti ne bodo mogli plačevati študija na zasebnih univerzah.
  Vodstva univerz se načelno strinjajo, da je reforma potrebna, da je potrebno povezovanje z gospodarstvom, vendar zahtevajo, da se vlada pred strateško pomembnimi odločitvami posvetuje z njimi. Ministrica M. Gelmini po mnenju mnogih ni sposobna voditi področja; šolski zakon je nastal na ministrstvu za finance, ki maši luknjo, nastalo zaradi ukinitve davka na nepremičnine.
  Šolska vojna v Italiji se zaostruje. A.M., Dnevnik, 24.10.2008
  Podobno kot 1968 je "vroča jesen" italijanskih študentov usmerjena  proti avtoritarizmu. Na cestah so zato, da bi ohranili institucijo univerze. Z zakonom vlada javnim šolam, tudi univerzam močno krči sredstva. Študentje se bojijo, da bodo postale plen multinacionalk in zasebnega kapitala, opozarjajo pa tudi na zastarelost izobraževalnega programa. Skupine, ki vodijo zasedbo fakultet izvajajo ulične univerze. Lokalna gibanja se povezujejo, trdno je zavezništvo s profesorji, povezani so z osnovnošolci in srednješolci ter njihovimi starši, študenti podpirajo jih tudidrugi. Za konec meseca pripravljajo množično demonstracijo. Premier Berlusconu je zagrozil napraviti s silo red na univerzah v šolah. A. Magneli, šef policije pa  pojasnjuje, da lahko policijo ob izrednih razmerah na ozemlje univerze pozoveta zgolj rektor ali dekan.
   

• Ratzingerjevi kolegi učenjaki tarča kritik. T.H., Delo, 18.10.2008
  Papež Benedikt XVI. očita znanstvenikom, da včasih pozabijo, da je naloga znanosti prispevati k napredku vsega človeštva. Namesto tega delajo za lahek zaslužek. Teologija in filozofija mora preprečiti, da bi znanost skrenila s prave poti, piše v encikliki Vera in razum.
  Na to so se odzvali številni italijanski znanstveniki, ki so papeža spomnili na kleščenje proračuna za univerze in inštitute, na bedne plače znanstvenikov, negotovost njihovega dela in slabe delovne razmere. Univerzitetni profesorji na ulicah protestirajo zaradi šolske reforme in nižanja sredstva za šolstvo in znanost. Lani so na rimski Sapienzi preprečili obisk papeža, ker je leta 1990 zagovarjal proces proti Giordanu Brunu.
   

• Cambridge išče novega Lucasovega profesorja. M.R.,  Delo, 30.10.2008
  Stephe Hawking (67), fizik, profesor na Cambridgeu z motorično živčno boleznijo, se bo zaradi zakonske določbe upokojil.
   

• Najbolj prelomen dogodek v embriologiji. C.R. Delo, 25.10.2008
  Britanski parlament je dovolil uporabo zarodkov pri raziskovanju izvornih celic.
   

• Tuji študenti hočejo študirati blizu Londona. The Guardian, Večer,  torek, 28. oktober 2008
  Pri odločanju za študij v V. Britaniji so tuiji študenti najbolj pozorni na to, kako blizu je univerza Londonu, na kraj študija in na ugled univerze, manj na višino šolnin.
   

• Zagreb: za nakup izpita pogojna kazen. STA, splet,  torek, 28. oktober 2008
  Zagrebško sodišče je študentko EF zaradi nakupa izpita obsodilo na 6 mesecev zapora, pogojno. Posredniku je plačala 1200 evrov za vpis ocene, ta se je dogovril s profesorjem. Doslej so enako kaznovali že enega študenta EF. Med osumljenimi, v treh ločenih poreiskavah, je tudi 20 profesorjev EF in PF v Zagrebu. Za vpis naj bi bila cena 9000 evrov, za izpit 400 do 2000 evrov.

• Nizozemsko terciarno izobraževanje - poročilo OECD - 28. oktober 2008
  OECD je objavila publikacijo "OECD Reviews of Tertiary Education - The Netherlands" - glej <http://www.oecd.org/document/47/0,3343,en_2649_39263238_41570095_1_1_1_37455,00.html>
   

  Finska - spremembe zakona o univerzitetnem izobraževanju - 26. oktober 2008
  Gradiva o spreminjanju finskega zakon o univerzitetnem izobraževanju. (v angleščini) najdete na strani:  <http://www.minedu.fi/OPM/Koulutus/koulutuspolitiikka/Hankkeet/Yliopistolaitoksen_uudistaminen/index.html?lang=en>
  The draft law will further extend the autonomy of universities by giving them an independent legal personality, either as public corporations or as foundations under private law. At the same time, the universities’ management and decision-making system will be reformed.
  Main points of the university reform (pdf)
  The network of universities and institutions for higher education is also changing; merging of institutions will increase efficiency and effectiveness.
  Objectives and key impacts:  Its purpose is for universities to be better able to: react to changes in the operational environment; diversify their funding base; compete for international research funding; cooperate with foreign universities and research institutes; allocate resources to top-level research and their strategic focus areas; ensure the quality and effectiveness of their research and teaching; strengthen their role within the system of innovation.
  - Universities to become independent legal personalities;
  - The autonomy of universities will enlarge further.
  - Universities will take the place of the State as employers.
  - Universities will have more latitude in the management of their finances.
  - The composition of the university boards will change in line with the strategic management responsibility.
  - Students will continue to be regarded as full members of the university. They are automatically members of the students’ union and are represented on the   governing bodies .
  - Degree education will still be provided free of charge. The legislative reforms will, however, make it possible to charge tuition fees on a trial basis to students from outside EU/EEA countries who are taking part in separate master’s programmes, provided that the arrangements include a scholarship scheme.
  Proposal for the new Universities Act in Brief (pdf)
  University Reform. Brochure (pdf)
  The Government is planning to submit its proposal for a new Universities Act to Parliament in the spring of 2009.

   

• Najboljše univerze Velike Britanije, 2008 
  http://www.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/education/good_university_guide/
  Razvrstitev in glavni kazalci 113 institucij v VB na lestvici "Good University Guide" časnika "Times" za leto 2008, tudi po področjih. 
  Merila:  zadovoljstvo študentov, raziskovanje, število študentov na učitelja, vpisne točke, dokončanje študija, diplome druge stopnje, zaposljivost diplomantov. (Povezave na spletne naslove.)

• Švicarske univerze na lestvici Times Higher 2008.
  http://www.unisg.ch/org/hsg/rankings.nsf/df76d44a9ef44c6cc12568e400393eb2/9bbe481406e3c96cc125733c00437f2a/$FILE/THES_HSG.pdf
  Uvrstitev in glavni kazalci: ETH Zurich (24.), Univ. Ženeva/Geneve (39.) , Univ. Lozana/Laussane (89.), Univ. Zurich (109.), Univ. St. Gallen ( - ).
  Merila: Mnenje profesorjev (peer), mnenje zaposlovalcev, število študentov na učitelja, število citatov na učitelja, tuji učitelji, tuji študenti.
  Glej   http://www.universityrankings.ch/de/methodology/times_higher_education
            http://www.unisg.ch/org/hsg/rankings.nsf/wwwPubhomepage/webhomepageger?opendocument
  in tudi: http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1
   

• Najboljša univerza Harvard, najboljši MBA v Švici.  D. T., Finance,  petek, 10. oktober 2008
  Times Higher Education je objavil lestvico najboljših. Najboljši je Harvard. Med 200 najboljšimi univerzami ni nobene slovenske.
  Pri razvrščajo upoštevajo tudi mnenja delodajalcev (in profesorjev, op. B.M.), razmerje med številom študentov in profesorjev, mednarodnost univerze, delež raziskovalcev, citiranost profesorjev idr. Glej lestvico 200 najboljših: http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1
  The Economist je objavil lestvico programov (poslovnega) študija MBA; najboljša je vicarska šola IMD, kjer je 97% študentov tujcev.

  THE the Top 200 Worl Universities. World University Ranking 2008.  10. 10. 2008,  http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1 
  V lestvici časnika Times je med najboljših dvajset  14 univerz iz ZDA, 4 iz Velike Britanije, ter po ena iz Avstralije in Japonska. Prvi je Harvard, sledi Yale, nato Cambridge, Oxford itd. Na lestvici so do 60 mesta - poleg še nekaterih britanskih univerz  - iz drugih evropskih držav še:Ž
   ETH Zurich in EPF Lausanne (Švica), Ecole Politechnique  (Francija), Univ. of Copenhagen (Danska), Trinity Coll. Dublin (Irska), Univ. of Amsterdam (Nizozemska) in Heidelberg (Nemčija).  Od univerz v sosednjih državah je dunajska  na 115. mestu in  bolonjska na 192. mestu.
  Iz Slovenije in drugih dežel SJV Evrope ni nobene univerze med prvih 200.
  Podatki o uvrstitvah univerz od 200 do 500 mesta so dostopni samo v tiskani obliki v posebni publikaciji Timesa. (Naslov za naročilo:  www.timeshighereducation.co.uk ).

  The world top 200 universities  Sciences   Top 50 universities for natural sciences    Top 50 universities for life sciences and biomedicine     Technology and social sciences    Top 50 universities for technology    Top 50 universities for social sciences     Arts and humanities    Top 50 universities for arts and humanities
  Analysis   Methodology .
  Lestvica za letu 2007 s komentarji je na: Download a full-colour PDF version of the World University Rankings 2007 (460k).

   

• Najboljša univerza Harvard, najboljši MBA v Švici.  D. T., Finance,  petek, 10. oktober 2008
  Times Higher Education je objavil lestvico najboljših. Najboljši je Harvard. Med 200 univerzami ni nobene slovenske.
  Pri razvrščajo upoštevajo tudi mnenja delodajalcev (in profesorjev, op. B.M.), razmerje med številom študentov in profesorjev, mednarodnost univerze, delež raziskovalcev, citiranost profesorjev idr.
  The Economist pa je objavil lestvico programov (poslovnega) študija MBA, kjer je najboljša švicarska šola IMD, kjer je 97% študentov tujcev.
   

• Timesova lestvica univerz za 2008  bo objavljena 9.10.2008
  World University Ranking 2008 - Times Higher Education
  Časnik Times Higher Education www.timeshighereducation.co.uk  bo objavil svojo lestvico najboljših univerz 9. oktobra 2008.
  Sprejema prednaročila za razširjeno tiskano verzijo rezultatov dostopnih na spletu, v kateri bodo objavljene uvrstitve 500  univerz na svetu.
   Times Higher Education QWS World university rankings 2007
  http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=144
   

• Svetovna lestvica visokošolskih zavodov - ruska verzija
  Moskovska univerza Lomonosova in agencija  «РейтОР», ki objavlja lestvice visokošolskih zavodov v Ruski federaciji, pripravljajta novo svetovno lestvico, v kateri bi pri ocenjevanju večji poudarek dali na kakovost visokega izobraževanja.  Sicer se ruske univerze ne uvrščajo med vodilne na svetu (glej: Академический рейтинг университетов мира - 2008). Najboljše ocene na svetovnih in domačih lestvicah dobiva omenjena univerza, glej: http://www.reitor.ru/ru/raitings/ , http://www.msu.ru/en/ in tudi: Moskovski državni univerzitet Lomonosov - Википедија. (B.M:)
  Мировой рейтинг вузов: российская версия
  В России впервые составляют мировой рейтинг вузов. По мнению его идеологов — из Московского госуниверситета им. М.В. Ломоносова и независимого агентства «РейтОР», существующие не учитывают главного критерия — качества образования. Именно поэтому позиции вузов России год от года ухудшаются. Например, в Шанхайском рейтинге МГУ не поднимался выше 66-го места, а СПбГУ находится лишь в четвёртой сотне.
   

• Univerzi, ki se dobro uvršča, se splača verjeti v lestvice. Rangiranje univerz. J.K.S., Sobotna priloga, Delo, 20.9.2008  sobota, 20. september 2008
  Uvrstitev UL med najboljših 500 na  t.i. šanghajski lestvici je "povečalo zanimanje in tudi naklonjenost za tovrstno razvrščanje univerz". V množici univerz je tovrstna "opredelitev kakovosti neke univerze" postala "ključni podatek, na podlagi katerega študenti izbirajo univerze". Le-te pa se zaradi uvrstitve bolje ali slabše "prodajajo" na globalnem trgu znanja.
  Z razvrščanjem so začeli v ZDA, sledile so Šanghajska, Timesova, španska in druga rangiranja. Vodilna mesta na lestvicah zasedajo univerze iz ZDA (prvi je povsod Harvard), a precej evropskih je  na  lestvicah dobro uvrščenih. Najboljši, Cambridge, je letos za šest mest prehitel Oxfordskega tekmeca, ki je blizu kjotske univerze, najboljše v Aziji.
  Peter Maček, prorektor UL, opozarja na drugo plat dobrih uvrstitev ameriških univerz. V ZDA je 7000 univerz (op. bolje rečeno visokošolskih institucij, B.M.) in le 614 jih izvaja doktorske programe. Veliko je takih, "na katere se, če bi bile pri nas, vsaj ambicioznejši ne bi hoteli vpisati".
  Ocenjevalci na šanghajski univerzi Jiao Tong primerjajo le 2000 univerz, ki premorejo kakšnega nobelovca, imajo velikokrat citirane raziskovalce in objave v Science in Nature ali drugih upoštevanih revijah. Institucije, specializirane za družboslovje in humanistiko se praviloma slabše uvrščajo. P. Maček pravi, da je UL pri tem prikrajšana, saj nekateri dosežki sodelavcev UL nastajajo v inštitutih izven nje.  Na vprašanje o verodostojnosti šanghajske lestvice, je P. Maček odgovoril, da se tisti univerzi, ki se dobro uvršča, vsekakor splača verjeti v lestvice.
  UL je v primerjavi s tujimi videti zelo velika le po številu vpisanih, bistveno manjša pa je po številu zaposlenih, pravi P. Maček. Nobena vlada se ni lotila izboljšanja kadrovskih razmer v visokem šolstvu, dodatna sredstva so šla za nove inštitucije in programe.  Univerze se razlikujejo po tem, koliko sredstev jim namenijo država, gospodarstvo in donatorji. Državnih spodbud so deležne zlasti stare univerze v prestopnicah. V Nemčiji pa država posebej podpira odlične univerze.
  Peter Glavič je v svoji analizi za vladni svet za konkurenčnost "objavil tudi analizo kakovosti univerz po vedah", ki je pokazala, da UL prekaša UM skoraj na vseh področjih, izjema sta matematika in zgodovina. Tu se lahko UM kosa z najboljšimi evropskimi univerzami.
  Univerze bodo ob tuji konkurenci dolgoročno preživele preživele "le s priznano kakovostjo. Ker Slovenija zaradi znane zgodbe o spodleteli visokošolski agenciji še vedno ne premore evropsko priznanega akreditacijskega sistema", si morajo univerze pomagati same. Ljubljanski to očitno uspeva, a "kaj nam pomagajo uvrstitve na lestvice", če ji država "ne zagotavlja niti osnovnih razmer za normalno delovanje", pravi P. Maček.
  (Glej več prispevkov na www.uni-kakovost.net  o rangiranju  in zagotavljanju kakovosti na:  ... iz tujine / international news ,  kakovost , evalvacija, izboljšave/ quality assurance , ter o  zagotavljanju pogojev za delo univerz : Razprave o reformi (visokega šolstva)
  
  Objavljena šanghajska lestvica najboljših univerz za leto 2008.   http://www.sjtu.edu.cn/english/index/index.htm 15.8.2008
  http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm
  Vodi Harvard Univ (glej: Top 100 ) med 500 uvrščenimi je tudi Univerza v Ljubljani (402-503).   V Evropi je najboljša Univ Cambridge, UL pa je v skupini 169-201. (Top 100 European Universities ).
  Glej: Ranking Methodology .
   

• Študenti proti šolski reformi. T.H., Delo, 11.10.2008
  V Italiji se dijaki in študenti pridružujejo učiteljem in sindikatom v nasprotovanju vladni reformi šole, s katero zmanjšujejo število učiteljev, uvajajo halje in strogo domovinsko vzgojo. Po mnenju študentov to vrača državo za pol stoletja v preteklost. 
   

• Študent obsojen prvi. 24ur.com, splet,  petek, 17. oktober 2008
  V Zagrebu so obsodili študenta, ki je kupil izpit,  na 6 mesecev pogojno. Sicer je na Hrvaškem 67 profesorjev, asistentov, študentov in drugih obsumljenih, da so sprejemali in dajali podkupnine za vpis, izpite...
   

• Zaprli trgovino z izpiti. Operacija indeks. D.H.,  Žurnal24, 19.9.2008 petek, 19. september 2008
  V Zagrebu je policija preiskala več fakultet (ekonomsko, prometno, gradbeno, strojno, eno visoko šolo), stanovanj  profesorjev in avtomobilov. Pridržali so 21 profesorjev, osumljenih pobiranja podkupnine za vpis in izpite.
  Z UL in MVZT so sporočili, da tega problema pri nas ni, tudi J. Mencinger, nekdanji rektor UL ne pozna nobenega takega primera. D. Kos, protikorupcijska komisija pravi, da doslej ni bilo prijav, nekaj je bilo pritožb o izvajanju programov, ki niso "nostrificirani" (pravilni "akreditirani",  op. B.M.) pri svetu za visoko šolstvo. Pozorni pa so na profesorje, ki "prikazujejo večje obremenitve, kot bi jih posameznik zmogel".
  Hrvaške kupljene diplome pri nas kot kaže nikogar ne skrbijo. B.Č., Finance,   24.9.2008
  V 2007 so v Srbiji obtožili precej profesorjev pravnih fakultet iz Kragujevca, Beograda in Niša ter Smedereva, da so prodajali izpite in diplome. Tudi v BiH teže preiskava zoper profesorje. Na Hrvaškem so nedavno več profesorjev prometne in ekonomske fakultete obtožili prodaje izpitov in diplom.
  Na MVZT pravijo, da o podobnih primerih v Sloveniji nimajo podatkov. Pač pa so reševali vloge za nostrifikacije iz Srbije, Hrvaške in drugih držav (v letu 2007 več kot 700). Leta 2003 so bile ugodno rešene ena vloga zagrebške prometne fakultete, 6 z zagrebške ekonomske fakultete in dve s pravne fakultete v Kragujevcu. Na MVZT preverjajo sum v zvezi z dvema doktoratoma, pridobljenima na pravni fakulteti v Kragujevcu.

• V Zagrebu prijeli 21 profesorjev zaradi suma korupcije. STA, splet,  petek, 19. september 2008
  Afera Indeks tudi na Hrvaškem. Morel, splet,  petek, 19. september 2008
  Uprava za boj proti organiziranemu kriminalu in državno tožilstvo je na zagrebški univerzi izvedlo protikorupcijsko akcijo. Dovoljenje za vstop policije v prostore nekaj fakultet (ekonomska, pravna idr.) je dal prorektor T. Čurko. Priprli so 31 ljudi, 21 profesorjev, ostali so asistenti, posredniki in drugi pomočniki.
  Zaprli trgovino z izpiti. Operacija indeks. D.H.,  Žurnal24, 19.9.2008  petek, 19. september 2008
  V Zagrebu je policija preiskala več fakultet (ekonomsko, prometno, gradbeno, strojno, eno visoko šolo), stanovanj  profesorjev in avtomobilov. Pridržali so 21 profesorjev, osumljenih pobiranja podkupnine za vpis in izpite.
  Z UL in MVZT so sporočili, da tega problema v Sloveniji ni.  Tudi J. Mencinger, nekdanji rektor UL ne pozna nobenega takega primera. D. Kos, protikorupcijska komisija pravi, da doslej ni bilo prijav, nekaj je bilo pritožb o izvajanju programov, ki niso "nostrificirani" (pravilni "akreditirani",  op. B.M.) pri svetu za visoko šolstvo. Pozorni pa so na profesorje, ki "prikazujejo večje obremenitve, kot bi jih posameznik zmogel".
  Hrvaška: Preiskava proti 69 osebam zaradi korupcije na zagrebški univerzi. STA, splet,  23.9.2008
  Po policijski akciji na  zagrebških fakultetah (prometna, ekonomska in druge) so vložili zahteve za sodno preiskavo proti 69  profesorjem ni drugim osebam. Osumljena je tudi Deša Mikotin Tomič, profesorica EF, sicer predsednica parlamentarne komisije za preprečevanje navzkrižja interesov. Jadranka Kosor, podpredsednica vlade pravi, da bodo o korupciji na univerzi ugotovili celotno resnico, tudi zaradi zaščite nedolžnih. Del osumljenih profesorjev napoveduje tožbe zaradi blatenja dobrega imena.

• Hrvaške kupljene diplome pri nas kot kaže nikogar ne skrbijo. B.Č., Finance,   24.9.2008
  V 2007 so v Srbiji obtožili precej profesorjev pravnih fakultet iz Kragujevca, Beograda in Niša ter Smedereva, da so prodajali izpite in diplome. Tudi v BiH teže preiskava zoper profesorje. Na Hrvaškem so nedavno več profesorjev prometne in ekonomske fakultete obtožili prodaje izpitov in diplom.
  Na MVZT pravijo, da o podobnih primerih v Sloveniji nimajo podatkov. Pač pa so reševali vloge za nostrifikacije iz Srbije, Hrvaške in drugih držav (v letu 2007 več kot 700). Leta 2003 so bile ugodno rešene ena vloga zagrebške prometne fakultete, 6 z zagrebške ekonomske fakultete in dve s pravne fakultete v Kragujevcu. Na MVZT preverjajo sum v zvezi z dvema doktoratoma, pridobljenima na pravni fakulteti v Kragujevcu.
   
   

• Students more satisfied than ever before, Thimes Higher Education, 11 September 2008
  http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?sectioncode=26&storycode=403497&c=2
  Overall student satisfaction is higher than ever before, according to the results of the 2008 National Student Survey.

  For universities in England, students' overall satisfaction rate rose slightly from 81 %  last year to 82 %, while satisfaction scores in six specific areas, including teaching, assessment and academic support, also all increased. Students are most satisfied with the teaching they receive, with 83 % reporting general satisfaction. But satisfaction with "assessment and feedback" remained lower than in other areas, at 64 %.

   

• Objavljena šanghajska lestvica najboljših univerz za leto 2008.   http://www.sjtu.edu.cn/english/index/index.htm 15.8.2008
  http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm
  Vodi Harvard Univ (glej: Top 100 ) med 500 uvrščenimi je tudi Univerza v Ljubljani (402-503).
  V Evropi je najboljša Univ Cambridge, UL pa je v skupini 169-201. (Top 100 European Universities ).
  Glej: Ranking Methodology .
   

• V vrhu so še vedno ameriške univerze. J.K.S., Delo,  ponedeljek, 1. september 2008
  Inštitut za visokošolsko izobraževanje ene od šanghajskih univerz je objavil rezultate primerjanja univerz v svetu http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm. Med 500 najboljših se je tretjič zapored uvrstila tudi UL. Prva mesta zasedajo Harvard, Stanford in Berkeley (ZDA), četrti je Cambridge (V. Britanija), nato spet MIT, KIT, Columbia, Princeton in univ. Chichago, deseti pa je Oxford (V. Britanija).  ZDA ima med 500 najboljših kar 159 univerz, V. Britanija jih ima 42, Japonska 31, Nemčija 40, precej pa tudi Kanada, Švedska, Francija, Avstralija, Švica in Nizozemska. Evropska regija ima med najboljšimi 210 univerz, Severna in Južna Amerika pa skupaj 190. Azija napreduje, med najboljšimi je petina njenih univerz, iz Afrike pa se le tri. Slovenija je med 37 državami, ki imajo vsaj eno uvrščeno univerzo. V isti skupini kot UL (402-503) so ugledne univerze: Linkoping (Švedska), Tehniška univ. Dunaj, Medicinska univ. Gradec, Tehniška univ. Helsinki itd.
   

• Sedemnajst od dvajsetih najboljših univerz na svetu je ameriških. (Guardian), Večer,  četrtek, 4. september 2008
  Prevod iz angleškega časnika o uvrstitvi univerz na lestvici šanghajske univerze Jiao Tong. Med stotimi najboljšimi je 11 britanskih in 54 ameriških univerz. Lestvica 20 najboljših univerz v Evropi.
   

• Poraz visokošolskih lestvic - poročilo člana francoskega senata  http://www.senat.fr/rap/r07-442/r07-442-syn.pdf
  M. J. Bourdin v svojem kritičnem poročilu predstavlja najpomembnejše načine rangiranja svetovnih univerz. Očita jim predvsem pretirano uporabo bibliometričnih kazalcev, ki so npr. pomanjkljivi na področju humanistike in družboslovja. Lestvice zato ne dajejo dobre informacije tistim, ki (se) odločajo o študiju na univerzah v raznih državah.  Predlaga ustreznejše načine informiranja o študijskih možnostih.
  Enseignement supérieur : le défi des classements, M. Joël Bourdin,  http://www.senat.fr/rap/r07-442/r07-442-syn.pdf
  Dans son rapport M.J. Bourdin, Président de la Délégation du Sénat pour la Planification, tire les enseignements des classements internationaux, dont le succès est particulièrement retentissant en France. L’objectif de placer deux établissements dans les 20 premiers mondiaux, et 10 parmi les 100 premiers témoigne de
  la légitimité accordée, au plus haut niveau, à cette forme d’évaluation.  La critique des classements porte, d’une part, sur la légitimité de la mesure, et, d’autre part, sur la
  pertinence de la méthode. Le rôle central de la bibliométrie dans les classements actuels est problématique en raison des lacunes des bases de données utilisées, notamment dans le domaine des sciences humaines et sociales, et de la focalisation sur le nombre d’articles et de citations, au détriment des autres débouchés de la recherche et de toute considération de l’enseignement. Le rapport esquisse les contours d’un véritable système d’information public, susceptible de produire des classements « à la carte », qui regrouperait toutes les informations utiles aux étudiants, aux chercheurs, des acteurs du monde universitaire, aux pouvoirs publiqs ainsi gu'aux enterprises.
   

• Univerza v Ljubljani ponovno uvrščena med 3% najboljših univerz na svetu - 1. september 2008
  UL se je tretjič zapored uvrstila med 500 najboljših univerz na svetu na Academic Word Ranking of Universities 2008 lestvici (Šanghajska lestvica). UL se je uvrstila v razred med 402-503 izmed 20.000 univerz iz celega sveta. V evropski regiji (Top European Universities) se je UL uvrstila v skupino 169 - 201, kar je boljša ocena kot v letu 2007. Vodilna univerza  je Harvard , v Evropi pa Cambridge. Uvrstitev UL hkrati uvršča Slovenijo med 37 držav sveta, ki imajo univerze med 500 najboljših na svetu.      Več: <http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm> in   <http://www.uni-kakovost.net/>
   

• Top 4000 Universities. World Universities' ranking on the Web   http://www.webometrics.info/ , July 2008
  16,000 Higher Education Institutions worldwide listed in the  directory of world universities are ranked according their presence on the Web.
  Web presence measures the activity and visibility of the institutions and it is a good indicator of impact and prestige of universities. Rank summarizes the global performance of the University, provides information for candidate students and scholars, and reflects the commitment to the dissemination of scientific knowledge.
  Three slovenian universities (from five in the evidence, see: Slovenia  ) are on the list - University of Ljubljana 324., University of Maribor 804. and University of Primorska 3.124. (Univerza v Ljubljani  ,  Univerza v Mariboru  ,  Univerza na Primorskem ).
  Рейтинг университетских Интернет-сайтов   Составлена версия рейтинга Webometrics-2008
   

• Slovenske visokošolske inštitucije v mednarodnem registru
  Slovenian higher education institutions in directory "International Colleges & Universities"
  Univerza v Ljubljani Univerza v Mariboru Univerza na Primorskem Universita' del Litorale Univerza v Novi Gorici
  Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana  Visoka komercialna šola celje
   4 International Colleges & Universities is an international education directory selecting and reviewing worldwide accredited Colleges and Universities. 4icu.org http://www.4icu.org/  or http://www.4icu.org/reviews/4217.htm   includes 8000 Colleges and Universities ranked by web popularity in 200 countries.
  Top 200 Universities in the world  Top 100 Universities in Europe
  
  Leidenska lestvica univerz (2007) 
  http://www.cwts.nl/cwts/LeidenRankingWebSite.html
  V razvrstitvi evropskih univerz (z izraelskimi), ki jo je v 2007 izvedla skupina na Univerzi v Leidnu sta (po različnih kombinacijah bibliometričnih indikatorjev v petih lestvicah)  na vrhu angleška Oxford in Cambridge (po dvakrat), enkrat pa univerza v Lozani (Švica). Slovenskih univerz na teh lestvicah ni.
  The Challenges of University Ranking
  The Center for Science and Technology Studies (CWTS), Leiden University, is developing a new ranking system entirely based on its own bibliometric indicators. The work focuses on all universities worldwide with more than 5,000 publications (Web of Science indexed, for the 8-year period 1997-2004) -   the 400 largest (in terms of number of publications) universities in the world.   The first ranking results for the 100 largest universities in Europe. (2007).

  Rangiranje univerz - mednarodni observatorij
  International Observatory on Academic Ranking and Excellence
  http://www.ireg-observatory.org/
  In 2006 of the Berlin Principles on Ranking of Higher Education Institutions   articulated 16 standards of good practice. International Ranking Expert Group (IREG)  has become an internationally recognized platform for dialogue on various aspects of ranking in higher education.  On April 18, 2008 an decision was reached  to consolidate its partnership arrangement with the   creation of the IREG-International Observatory on Academic Ranking and Excellence. 

  Najpomembnejše lestvice najboljših svetovnih univerz
  http://www.socialcapitalgateway.org/eng-rankings.htm
  Rankings of World Universities and Departments
  Times Higher World University Rankings  is the first to use peer review to establish a global pecking order. In addition to a poll of 1,300 academics in 88 countries, the ranking takes account of staffing levels and research citations. The ranking is edited by the Times Higher Education Supplement.

  Academic Ranking of World Universities  The 2004 edition of the world university rankings edited by the Institute of Higher Education of the Shanghai Jiao Tong University. The ranking takes account of the quality of education, the quality of faculty, the research output and the size of the institutions.
  Ranking of World Universities in the Web   A collection of university rankings edited by InternetLab (Observatorio de Ciencia y Tecnologia en Internet). Starting from the assumption that the Web has become one of the main sources to obtain information on academic and scientific activities, these rankings are based on several "webometrics" indicators: size, visibility, popularity and number of rich files.

  Академический рейтинг университетов мира - 2008
  В середине августа Институт высшего образования (Institute of Higher Education) Шанхайского университета Цзяо Тунг (Shanghai Jiao Tong University) в шестой раз опубликовал Академический рейтинг университетов мира.

  Prevelik strošek, da bi bil zastonj. S.D., Večer,  torek, 16. september 2008
  O študiju tujcev na Finskem in Švedske. Večina od več kot 500 teh študentov na Finskem in 13.000 na Švedskem je iz Azije. Finsko ministrstvo je predlagalo zanje šolnino od 3.500 do 12.000 evrov na švedskem pa bodo višino določale univerze same; ustanovili bodo tudi posebej fond štipendij za tujce.

   

• Drage volilne obljube v Avstriji.   Dnevnik, 3.9.2008
  Pred volitvami v avstrijske politične stranke dajejo obljube, ki bi izpraznile državno blagajno, če bi se vse uresničile. V populizmu tekmujejo tudi "resne" stranke, socialdemokrati in ljudska stranka. Tako bodo npr. socialdemokrati v parlamentu poiskali večino za to, da bi odpravili šolnine na univerzah, ki jih je uvedla črno-modra vlada. Ljudska stranka napoveduje "avstrijsko vozovnico" za javni promet. Zeleni pa zahtevajo med drugim brezplačne vožnje za šolarje in študente. Njihov kandidat A.V. dr Bellen, profesor ekonomije na dunajski univerzi je povedal, da bodo vsa predvolilna darila plačali davkoplačevalci.
   

• K nam prihajajo tudi iz sosednje Koroške. sam, Dnevnik, petek, 29. avgust 2008
  Koroška univerza uporabnih znanosti (Carintia University of Applied Scinces), ustanovljena 1995 ponuja v Beljaku tudi možnost podiplomskega študija mednarodnega poslovnega upravljanja.
   

• Rangiranje univerz, uvrstitev švicarskih
  International ranking of universities.
  http://www.sbf.admin.ch/htm/dokumentation/publikationen/grundlagen/factsheets/FS08_ranking_e_fev%202008.pdf
  Predstavitev načinov rangiranja svetovnih univerz s primerjavo uvrstitve najboljših in univerz v Švici (2005 - 2007).  Na treh lestvicah - "šanghajski", Timesovi in "leidenski" - je naboljje uvrščena ETH Zurich.
   

• Planiramo gradnju novih fakulteta. M.L., Vjesnik, 21.7.2008
  R. Fuchs, državni tajnik za visoko izobraževanje Hrvaške pravi da vlagajo velika sredstva v infrastrukturo visokošolskih inštitucij. Cilj je omogočiti primerne standarde in pogoje za študij. Od 2004 so izgradili 123.000 kv.metrov prostorov, planirajo še 190.000. Država bo določala obseg vpisa, ki bo financiran iz proračuna, univerze pa bodo odločale o vpisu glede na kapacitete, pri čemer del študentov (tudi rednih) plačuje šolnine. Vlada si prizadeva za večje zaposlovanje diplomantov prve bolonjske stopnje in za zaustavljanje odliva znanstvenikov. Nacionalni svet za visoko šolstvo izvaja evalvacijo visokošolskih institucij, kar bo lahko tudi osnova za ukinjanje posameznih programov oz.zavodov.
   

• Pilot projekt neovisne vanjske prosudbe sustava osiguravanja kvalitete. Agencija za znanost i visoko obrazovanje, Hrvatska, 7.7.2008
  http://www.azvo.hr/Default.aspx?sec=6

  Izvješće o provedenoj neovisnoj vanjskoj prosudbi sustava osiguravanja kvalitete Fakulteta organizacije i informatike Varaždin, Sveučilište u Zagrebu Izvješće o provedenoj neovisnoj vanjskoj prosudbi sustava osiguravanja kvalitete Tehničkog fakulteta, Sveučilišta u Rijeci NEOVISNA VANJSKA PROSUDBA SUSTAVA OSIGURAVANJA KVALITETE TEHNIČKOG FAKULTETA SVEUČILIŠTA U RIJECI. Duško Pavletič,  Hrčak - Engineering Review, Vol.28 No.1 Srpanj 2008.  hrcak.srce.hr/file/40628  Izvješće o provedenoj neovisnoj periodičnoj prosudbi sustava osiguravanja kvalitete Građevinskog fakulteta, Sveučilišta u Osijeku

   

• Centar za obrazovne politike (Srbija) http://www.cep.edu.rs/
  Centre for Educational Policy
  Misija COP je unapređenje sistema obrazovanja u Srbiji kroz pružanje stručne podrške formulisanju obrazovnih politika
  putem multidisciplinarnih istraživanja, edukacije relevantnih aktera u procesu reforme obrazovnih sistema, prikupljanja i diseminacije informacija.
  Visoko obrazovanje     Finansiranje visokog obrazovanja   Uslovi rada akademskog osoblja 
  Uzroci niske efikasnosti studiranja u Srbiji  Inkluzivnost i efikasnost visokog obrazovanja u Srbiji
  
   

• Kdaj do slovenskega pouka. L.A., Primorske novice,  četrtek, 17. julij 2008
  Tržaški  konservatorij Giuseppe Tartini med prvimi uvaja bolonjski študijski sistem. Ima 26 študijskih programov, letos uvaja še program za harmoniko. Pogoj za vpis  na konzervatorij je matura in ustrezno glasbeno znanje.
   

• Rute bodo strmoglavile Erdogana. A.G., Dnevnik, 7.6.2008
  Turško ustavno sodišče je zavrnilo odlok vlade, ki je dovoljeval nošenje naglavnih rut na turških univerzah. Vladajoča islamistična stranka je odlok opravičevala z enakopravnimi možnostmi izobrazbe. Dekleta iz tradicionalnih družin se zaradi strahu pred razkazovanjem gole glave niso odločale za študij.
   

• Hrvaški študenti protestirali. Dnevnik, 8.5.2008
  Svoje nezadovoljstvo zaradi izvajanja bolonjskega proces so na ulicah večine univerzitetnih mest na Hrvaškem izražali študenti. V Zagrebu se jih je zbralo 3000.
   

• Visoko izobraževanje na Poljskem - poročilo OECD
  OECD reviews of tertiary education : Poland - 10. januar 2008
  Publikacijo "OECD reviews of tertiary education : Poland / Oliver Fulton [et al.]".- Paris : OECD, 2007. - (152 str. ISBN 978-92-64-03912-4) v PDF formatu dobite na naslovu <http://www.oecd.org/dataoecd/23/31/39321279.pdf>

  Predstavljamo ACA - The Academic Co-operation Association. M.S., Študent, www.student-on.net , december 2007
  ACA http://www.aca-secretariat.be/ deluje na področju managementa, analiz in izboljšav izobraževanja v visokem šolstvu. V združenju so organizacije iz 16 evropskih držav (brez Slovenije) ter Avstralije in ZDA. Med uspešnimi projekti je Zveza Erasmus Mundus Alumni (EMA), med drugimi pa teče projekt o presoji kakovosti internacionalizacije.
   

• Ni še enotnosti za priznanje Kosova. L.C., Žurnal24, 16.2.2008
  Po razglasitvi neodvisnosti Kosova tam pričakujejo gospodarske premike. Povprečna starost prebivalcev je 25 let, brezposelnost je po uradnih podatkih 50%, po neuradnih 70%. Povprečna plača okoli 2.500 profesorjev prištinske univerze je 300 evrov.
   

• Večina bi študirala v prestolnici. S. D., Večer,  torek, 12. februar 2008
  O študiju na Finskem, kjer imajo kandidati prav tako težave pri izbiri študija.težave imajo s prestopanjem med študijem, tudi zaradi novih "bolonjskih" programov, ki so jih uvedli v 2005. Po novem morajo triletno 1.stopnjo končati v 5 letih, 2. stopnjo magisterij pa tako, da  skupaj študij traja največ v 8 leti.
   

• Univerza pride na dom. J.M. Kiraly, Delo,  torek, 12. februar 2008
  Na Madžarskem  z pestrimi oglasnimi akcijami pridobivajo študente za višje in visokošolske ustanove. Nova Univerza zahodne madžarske (Univerzitetno središče Savaria, Sombotelj, Železna županija) se popularizira s potujočim pogovornim šovom.
   

• Študentsko dodatno delo. Ustavite Zemljo, rad bi izstopil! Zoran Senković.
  V Franciji so ugotovili, da si 40.000 študentk popravlja prihodke s prostitucijo. Ministrica za visoko šolstvo V. Pecresse je zato napovedala povišanje štipendij, gradnjo novih študentskih domov ni iskanje dodatnih možnosti za študentsko delo.  "Če pomislim na slovenske štipendije in na naše visokošolsko ministrstvo, ki hoče na vsak način omejiti študentsko delo, se mi zdi, da bomo kmalu imeli podobno študiji s podobnimi izsledki!".
   

• Do primerljivosti nazivov in študijskih programov. Bolonja na Finskem. S. D. Večer,  sreda, 9. januar 2008
  Finska ima 20 univerz in 28 visokih šol, ki jih v 70% financira država, ki daje za to 6,4% BDP. Študij je brezplačen, (doslej) tudi za tujce. V št. letu 2005/2006 so po daljših pripravah uvedli bolonjski sistem študija s kreditnimi točkami. Dvostopenjski sistem velja le za študij na univerzah, ne za visoke šole.  Za diplomo prve stopnje (bachelor) je potrebno tri leta 180 KT, za magisterij še dodatnih 120 oz. dve leti študija. Omejili so čas študija do magisterija na 8 let. Nazivi so ostali enaki. Delodajalce so o spremembah obvestili z mnogimi seminarji. V celoti bodo bolonjski sistem uvedli 2010.
   

• Predavatelji in študenti proti papeževemu obisku. A.M., Dnevnik, 16.1.2008
  Na rimski univerzi La Sapienza, ki je s 155.000 največja na svetu (*1303) mnogi študenti in profesorji nasprotujejo udeležbi Benedikta XVI. na slovesnosti ob začetku akademskega leta. Vzrok so njegove izjave (kot kardinala 1990) o upravičenosti procesa proti G.Galileju in  o odnosu znanosti in vere.
  Papež Benedikt XVI. popustil. A.M., Dnevnik, 16.1.2008
  Zaradi protesta skupine predavateljev in napovedi študentskih demonstracij je papež odpovedal udeležbo na svečani otvoritvi študijskega leta. Predsednik republike in predsednik vlade sta ocenila kot nedopusten tak nestrpen odnos do papeža. Profesorji so v pismu rektorju opozorili na sporna stališča v zvezi z "znanstvenim delom, z vprašanji, ki zadevajo evolucijo, rodne celice, umetno oplojevanje ipd."
  Ovacije za papeža. A.M., Dnevnik, 21.1.2007
  V Rimu se je dvestotisočglava množica odzvala na poziv za podporo papežu zaradi odpovedanega obiska na univerzi La Sapienza. "V ozračju, ki se je ustvarilo, je moj obisk na univerzi postal neoportun", je zbranim dejal Benedikt XVI. "Kot bivši profesor, ki je v življenju srečal številne študente, vas vse pripadnike univerze spodbujam, da spoštujete mnenje drugih in da s svobodnim duhom in odgovornostjo iščete resnico in dobro". Obisku je nasprotovalo 67 predavateljev in skupine študentov. Odpovedan je bil zaradi napetosti med policijo in protestniki in zato, ker papež po svojem govoru ni želel razprave.
   

• Največje razvojno tveganje je ne tvegati. ISTA - bodoči superinštitut na Dunaju. J.K.S., Delo, 3.1.2007
  V Avstriji vlada ustanavlja inštitut odličnosti ISTA, ki bo vključeval še elitno podiplomsko šolo. Imajo sicer ugledne univerze in inštitute, a niso v samem svetovnem vrhu. V inštitutu bodo zbrali vrhunske znanstvenike, in podiplomske študente, ne glede na narodnost. Ukvarjal se bo s temeljnimi raziskavami, ustvarjal pa bo tudi "spin-off" mala in srednja podjetja. Za inštitutski kampus so namenili bivšo psihiatrično bolnišnico v Klostenbourgu.
   

• Brez vrhunskih profesorjev ni vrhunske univerze. J.K.S.,   Delo, ponedeljek 31. decembra 2007
  Pogovor z Martinom Novakom, Avstrijcem, ki je študiral na Dunaju in Oxfordu, zdaj pa je profesor na harvardski univerzi.
  Pravi, da so  Harvardu v ZDA po kakovosti blizu še Stanford, Princeton, Yale in druge. Vse so zasebne in odvisne od medsebojne konkurenčnosti. Zanje ni nobenih omejitev. "Profesorje lahko plačajo kolikor želijo, od študentov lahko terjajo takšne šolnine, kakršne pač določijo." A če bi popustili v prizadevanju za izboljšavami bi jih drugi prehiteli in bi imeli težave spet pridobiti imidž.
  V Evropi je drugače, univerze so večinoma financirane iz državnih proračunov. Pomembni pa so tudi drugi viri financiranja, zatosi morajo univerze prizadevati za večjo kakovost.
  Pozna veliko odličnih javnih univerz. Težje se mu zdi na novo ustvariti odlično zasebno univerzo. Najpomembnejši je izbor profesorjev. Brez "top" profesorjev ni "top" univerz. Na najboljših ameriških je desetina zares vrhunskih, takšni za seboj povlečejo še druge in študente. Na evropskih univerzah je težko dobiti najboljše študente, predvsem na dodiplomski študij, lažje na podiplomski. Zato naj bi se univerze (v Avstriji) usmerile na mednarodni podiplomski študij.

   
• Profesor fizike internetni zvezdnik. M.G.R. Delo, 29. 12.2007
  Walter H.G. Lewin, profesor na ameriški univerzi MIT je dovolil snemati predavanja in jih objaviti na Internetu ( www.ocw.mit.edu in YouTube). Predavanja so zanimiva, polna dogajanja in obogatena z zabavnimi poiskusi, zato je postal priljubljen. Študentje so med teoretičnimi predavanji (Uvod v fiziko) čisto tiho, med izvajanjem poiskusov pa kričijo od navdušenja. Za pripravo na predavanje porabi vsaj 25 ur, saj načrtuje vsako kretnjo in besedo.
   
• Mednarodna konferenca o visokem šolstvu in znanosti.  Sviz, Šolski razgledi 8. 12. 2007
  V Malagi so predstavniki sindikatov razpravljali o Unescovih priporočilih o statusu visokošolskih učiteljev, zaščiti akademske svobode, pravicah zaposlenih za določen čas, enakosti spolov, o Bolonjskem procesu, komercializaciji in privatizaciji v visokem šolstvu in raziskovanju.
   
• Če jih Zahod noče, so odslej dobrodošli na Češkem.  L. J., Dnevnik, 7.12. 2007
  Nezaposlene strokovnjake z zahodnega Balkana in EU bi vzela v službo češka podjetja s področja strojne industrije. V Zahodnoevropskih državah je prišlo do prenasičenosti trga delovne sile, ko je zaradi širitve EU prišlo tja veliko delovne sile iz novih članic, predvsem s Poljske.
   
• Vaclav Havel razočaral češke študente. L.J., Dnevnik, 16.11.2007
  Ob obletnici "žametne revolucije", ki so jo izvedli (1989, tudi) študenti na Karlovi univerzi v Pragi, je 20 študentov te univerze ob podpori več tisoč kolegov naslovilo protestno pismo na vodjo tega projekta in nekdanjega predsednika V.Havla. Očitajo mu, da je s podporo protiraketnemu ščiti, ne da bi izvedli referendum o tem, odstopil od stališč, s katerimi je pred 20 leti navduševal češko mladino. Takrat je govoril, da si želi državo, v kateri bodo imeli ljudje sami možnost vplivati na ključne odločitve.
   

• V Beogradu slavili sto let slovenščine. zk, Večer,   ponedeljek, 3. december 2007
  P.Popović je v 1907/08 v Beogradu začel poučevati slovensko književnost, pozneje še jezik, na filološki fakulteti.
  Od letos je možno v Beogradu študirati slovenščino na diplomski ravni.
   

• Spopad znanosti in biotehnoloških podjetij. S.D.  Objektiv, Dnevnik, 8.12.2007
  I. Chapela, mikrobiolog s kalifornijske univerze Berkeley je leta 2001 s svojim študentom D. Quistom v reviji "Nature" objavil članek o tem, da avtohtona koruza v mehiškem višavju ni več "naravna", saj ima  nekaj genov iz koruze, ki so jo v  ZDA "izboljšali" z metodami sodobne biotehnologije. Kritiki, npr. znanstveniki ki so živeli od projektov velikih podjetij, so našli v članku nekaj nepomembnih napak. Revija "Nature" se  je kljub ugodnim recenzijam po objavi odrekla članka. Vprašanje je, koliko je na to vplivalo dejstvo, da v reviji objavljajo oglase biotehnološka podjetja.
  I. Chapela je 1997 nasprotoval sporazumu med univerzo Berkeley in podjetjem Novartisom, po katerem bi le-to dobilo vpogled v raziskave pred objavo v znanstvenih revijah. Kljub protestom nekaterih profesorjev in študentov je bil sporazum sklenjen, saj so "zaradi manjšega državnega financiranja nujno potrebovali zasebne vire". Zaradi nasprotovanja in kljub podpori kolegov I. Chapela niso izvolili za rednega profesorja (tenure). Takrat je dejal: "Univerza je občutljiv organizem. Ko je njeno poslanstvo kompromitirano, je konec. Korporativna biotehnologija ubija to univerzo". Po treh letih, ko se je zamenjalo vodstvo univerze, mu je uspelo pridobiti redno profesuro.
   

• Mi tukaj zgoraj, vi tam spodaj. Die Zeit, Večer, sreda, 19.december 2007
  V akademski svetovni ligi (šanghajska lestvica) sodi med elito devet nemških univerz: FU Berlin, LMU Munchen, Gotingen, Freiburg, Konstanz, TU Munchen, Karlsruhe, Heidelberg in TH Aachen. Nemški časnik  piše, da  so te univerze tudi med 25 najboljših na lestvici Nemške znanstvene organizacije (DFG), kar je povezano tudi s sredstvi za raziskovanje. Posledica je utrjevanje monopolov in oligarhičnih struktur na področju raziskovanja, ločevanje med raziskovanjem in poučevanjem ter zaostajanje regij. "Regije, kjer elitnih univerz ni, so namreč prikrajšane za svoj inovacijski potencial in se tako v gospodarskem in tehnološkem smislu ne morejo dobro razvijati". 

• Seznam najboljših J. M. Kiraly, Delo, torek, 4.december 2007
  Na Madžarskem je bila  objavljena publikacija Diploma 2008, s seznamom najboljših madžarskih fakultet. Pripravlja jo vodilni gospodarski časnik in državni visokošolski izpitni (?, B.M.) center.  Najboljša je FF univerze v Budimpešti (Eotvos Lorand Egyetem ?, BM), druga je Medicinska fakulteta v Pečuhu/Pecs, tretja FF kampusa v Debrecenu.
  V prvo polovico seznama, na 44. mesto se je uvrstila Visoka šola Berzsenyi Daniel, Sombotel/Szombathely, Železna županija, kjer je tudi katedra za slovanske jezike s študijem slovenščine za Porabske Slovence. Na 23. mestu je Fakulteta za naravoslovje istega univerzitetnega središča Savaria, ki bo s 1.1.2008 delovalo v sklopu Univerze zahodne Madžarske. Karoly Gadnyi, sombotelski rektor je ponosen na to: "Študenti so lahko prepričani, da je vredno študirati pri nas".
   

• Ideas without borders as exelence goes global. (M.Ince, ed.) THES, 9.11.2007
  Najboljše univerze so iz angleško govorečega dela sveta, vendar so na listi 200 najboljših univerze iz 28 držav. Večina jih je iz Evrope (86, od tega 32 iz V.Britanije) , pred ZDA (71). Četrto THES-ovo razvrščanje je potrdilo nauk iz prejšnjih, da so najboljše univerze zelo odvisne od državnega financiranja, vendar so neodvisne od vlad.  Niso slonokoščeni stolpi, ampak aktivne v ustvarjanju novih tehnologij in idej ter  tesno povezane z gospodarstvom in družbo v svojem okolju.
   

• THES lestvica najboljši univerz 2007
  The Times Higher World University Rankings 2007  http://www.thes.co.uk/worldrankings/
  V razvrstitvi britanskega časnika Times Higher Education Supplement (THES) je najboljših 12 univerz:
  Harvard Univ       ZDA
  Univ Cambridge   VB
  Univ Oxford  VB
  Yale Univ  ZDA
   Imperial Coll London  VB
  Princeton Univ  ZDA
  California Inst Tech   ZDA
   Univ Chicago     ZDA
   Univ Coll London VB
   Massachusetts Inst Tech (MIT)  ZDA
  Columbia Univ  ZDA
  McGill Univ  Kanada
  Med 100 najboljših so se iz Evrope poleg še nekaterih britanskih univerz uvrstile tudi:
   Swiss Fed Inst Tech - Zurich (ETH Švica),  Ecole Normale Super Paris  in Ecole Politechnique (Francija) ,  Trinity College Dublin (Irska), Univ Heidelberg , Univ Munich  Tech Univ Munich (Nemčija), Katolike Universiteit Leuven,  Uppsala Univ (Švedska), Univ Leiden in Univ Utrecht  (Nizozemska), Univ. Dunaj Univ Vienna   (Avstrija), Univ Copenhagen (Danska) in Univ Helsinki  (Finska).
  Od avstralskih univerz je najbolje uvrščena Australian Natl Univ , od azijskih pa Tokyo Univ  in Honkong univ.
  Prve tri najboljše po področjih so:
  v naravoslovju so: Univ. California Berkeley, MIT in Univ.Cambridge;
  v vedah o življenju in biomedicini: Harvard, Cambridge in Oxford;
  v tehnologiji MIT, Univ.California Berkeley in Stanford Univ.;
  v družboslovju Harvard, Univ.California Berkeley in London School of Economics (LSE),
  v (arts and) humanistiki: Harvard, Univ.California Berkeley in Oxford.
  Pri ocenjevanju so upoštevali:
  oceno iz ankete, na katero so odgovarjali profesorji mnogih univerz (peer rewiew) 40%, anketno oceno zaposlovalcev, podjetij (10%), delež tujih učiteljev (5%), delež tujih študenov (5%),  število študentov na zaposlenega/učitelja (20%) in število citatov na učitelja (20%).
  Profesorji so med najboljše dali: Univ.California Berkeley, Harvard in Cambridge;  zaposlovalci: Cambridge, Oxford in LSE;
   največji delež tujih učiteljev imajo Hong Kong univ. of Sc.andTech.; tujih študentov: LSE, Cranfield univ. in Sch.of Oriental and African Studies; najugodnejše razmerje števila študentov in zaposlenih/učiteljev je na Calif.Inst.of Technol., Ecole Normale Superiore de Lyon in Yale; največ citatov na zaposlenega imajo: Calif.Inst. of Technol., Stanford in MIT.
  Glej: World rankings, THES 2007:  The world's top 200 universities   The world's top 50 science universities The world's top 50 biomedicine universities  The world's top 50 technology universities The world's top 50 social science universities The world's top 50 arts and humanities universities   The world's top 10 in each criteria
  Glej tudi: www.en.wikipedia.org/wiki/THES

  Univerze zavračajo primerjavo. (Neue Zurcher Zeitung), Večer, sreda, 14. november 2007
  Švicarske univerze so izstopile iz primerjalne lestvice univerz v Nemčiji, Avstriji in Švici, ki jo pripravlja CHE (Centrum für Hochschulentwicklung www.che.de ). Niso zadovoljne z uvrstitvami ekonomije, prava, naravoslovja in medicine v 2005 in 2006 in imajo pripombe na merjenje. Lestvica CHE upošteva poučevanje in raziskovanje na posameznih enotah (npr. fizika, ekonomija), s kazalci npr. svetovanje, opremljenost z računalniki, raziskovanje. Šanghajska lestvica je površna, upošteva le Nobelovce in objave v revijah Science in Nature. Pripombe so na zapostavljanje humanistike in družboslovja, kjer ni podobnih revij. V Švici so zapostavljene univerze na frankofonem območju. Nekatere lestvice upoštevajo tudi mnenje študentov o počutju. Navedene so uvrstitve švicarskih univerz v šanghajski in Timesovi lestvici. Strokovnjak  za bibliometrijo  A.van Raan, s Centra za znanost in tehnologijo univerze v Leidnu (CWST) pravi, da je na svetu izvrstnih strokovnjakov le za 200 univerz; pomembno uvrstiti se med 200 najboljših, ni pa toliko pomembno ali na 10. ali 110. mesto. 

  
   

• Moja dilema je zelo preprosta. Reforme ali propad. Ferenc Gyurcsany, premier Madžarske.  E.H.M., Objektiv, Dnevnik, 20.10.2007
  F.Gyurcsany v pogovoru pojasnjuje svoj koncept  družbenih reform, tudi visokega šolstva.  Javni zdravstveni sistem, visoko šolstvo ipd. so servisne dejavnosti države, ki jih mora nekdo plačati. V zadnjih 15 letih se tem sistemom ni uspelo spremeniti. V zadnjem letu so jih začeli reformirati, obremenili so socialne kapacitete, to je edina pot naprej. Ljudem hoče pojasniti, da se mora vsak posameznik boriti zase, da je čim boljši. Ne verjame v čisti individualizem, potrebna je solidarnost, a ne moremo pričakovati, da bodo "drugi  to storili zate". A težko je spremeniti ljudi. Na vprašanje, kaj to za politika levice praktično pomeni, pravi, da  se zavzema za odpiranje univerze za otroke iz nižjih slojev.  "Ljudi iz nižjih razredov skoraj ni med študenti. Študenti iz  srednjega in višjega razreda so zavzeli vsa mesta. /.../ Razbiti je treba sistemske privilegije, ki so nastali v družbi. Naše javne storitve in socialne službe so ostale enake, kot so bile v socializmu starega tipa. /.../ Še vedno živijo na principu sodelovanja elit pri redistribuciji dobrin. Sistem temelji na tem, da si elite delajo usluge." 
   

• Študentke v Cambridgeu - dekleta na poziv. Dnevnik, 15.10.2007
  Po raziskavi študentske dnevnika Varity, se več sto študentk v Cambridgea prodaja, da bi plačale šolnino (okoli 4500 evrov), knjige in stroške življenja. Samo agencija "Pelji me na večerjo" ima v katalogu 450 trenutnih ali nekdanjih študentk te univerze.
   

  Najboljše nemške univerze. Klein-Harward im Gluck, Der Spiegel, 22.10.2007
  V letu 2006 so bile na razpisu za najboljše univerze v Nemčiji izbrane in finančno nagrajene univerze:
   Karlsruhe http://www.uni-karlsruhe.de/    Munchen http://www.uni-muenchen.de/   TU Munchen http://www.tum.de
  Za leto 2007 so bile izbrane univerze:
  Aaachen, http://www.rwth-aachen.de/   FU Berlin http://www.fu-berlin.de/  Freiburg http://www.uni-freiburg.de   Gotingen http://www.uni-goettingen.de/
  Heidelberg http://www.uni-heidelberg.de/  Konstanz  http://www.uni-konstanz.de/  M. Wintermantel, predsednica nemške rektorske konference HRK http://www.hrk.de/  pravi,
  da bodo poleg tega razpisa, ki upošteva predvsem odličnost  v raziskovanju, predlagali tudi razpis za  univerze z najboljšim študijem:
  "Če želimo imeti jutri dobre raziskovalce, moramo danes dobro izobraževati študente", pravi.

  Študentski vdor s severa. Avstrija bi rada zaščito EU. B.K., Delo, 6.10.2007
  Avstrijske fakultete za medicino, biologijo, farmacijo, psihologijo, veterino in zobozdravstvo oblegajo Nemci in Južni Tirolci. Ponekod jih je že tretjina. Zato so uvedli kvote za tuje študente, da bi zagotovili prednost domačih študentov. Na (državnih) univerzah pride od 100 do 300 študentov na profesorja, primanjkuje vsega. Zdaj se bojijo, da bo EU novembra odpravila kvote za tujce.

   

• IBM in Google skupaj pomagata študentom. Dnevnik, 11.10.2007
  Računalniška velikana bosta namenila 30 milijonov dolarjev za računalniške centre, kjer bodo na voljo povezani računalniki, prek katerih bodo dijaki in študenti spoznavali omrežno programiranje, z odprtokodno kodno programsko opremo. Zaenkrat sodeluje 6 univerz v ZDA.
   

• Ameriško visokošolsko izobraževanje. Preteklost in pasivnost ameriških univerz, C.Newfield, Le Monde Diplomatique v slovenščini, september 2007
  V ZDA je 40.000 visokošolskih ustanov in 17 milijonov študentov, od katerih 2 milijona pripravljata magisterij ali doktorat. Od 4000 kolidžev jih 2500 nudi štiriletne študijske programe, ostali pa dvoletne. Od teh 2500 jih je 1800 zasebnih. Šolnine so od 3000 do 30.000 dolarjev. Za pripravo na vpisno izbiro na uglednih univerzah najame 20%  kandidatov osebnega coucha (do 30.000 dolarjev). 35 najboljših sprejme manj kot enega kandidata od štirih, 100 prvih sprejme enega od dveh, ostale sprejmejo vse. 
  Danes je na ameriških univerzah položaj nasproten tistemu po 2.vojni. Takrat so imele univerze nalogo zmanjšati družbeno neenakost, v času hladne vojne (z ZSSR) je vlada velikodušno financirala študij in raziskovanje. Naloga univerz je bila socializacija "delavcev znanja", podpora mnogorasni demokraciji in razvoju države. Univerze so imele avtonomijo pri upravljanju, vodili so jih profesorji, vsak oddelek je bil odgovoren za zaposlovanje in učne programe.  Ravnale so se po tradicionalnem načelu "raziskovanja, svobodnega finančnih in političnih pritiskov" in univerzitetno osebje je imelo pravico da "samo nadzira kakovost svojega dela na podlagi meril za vrednotenje, ki jih določajo njihovi kolegi". Univerza je še naprej "služila kapitalističnemu sistemu, vendar se je znala izogniti odvisnosti ni se je posvečala razvoju oblik človeškega napredka, ki so bile tuje ameriški obsedenosti z gospodarsko rastjo". Posledica teh reform je bila tudi udeležba študentov v gibanjih za državljanske pravice in zoper vietnamsko vojno. Mladi diplomanti so "ekonomiji omogočali, da je delovala, vendar so pravila igre postavljali pod vprašaj", bili so željni kulture in zabave.
  Desnica na oblasti (od 80'let naprej) je nasprotovala egalitarizmu, "politični korektnosti" in znanosti, ki ni ustrezala logiki trga, vednosti "brez neposrednih ekonomskih učinkov".
  Z davčno politiko, privatizacijo in zmanjševanjem proračuna  javnih univerz so povzročili krizo financiranja. Proračun kalifornijske univerza, med prvimi v raziskovanju, je od 1990 padel za 40%.  Izpad so javne univerze reševale z mecenstvom, donacijami (endowment), investiranjem na finančnih trgih in povišanjem šolnin.  Univerze tekmujejo za študente, ki so najbolj zmožni plačila (tudi tuji), revni študenti se zbirajo v revnejših ustanovah.  Univerze vedno več vlagajo v marketing in opremo, ne pa v študij. Med 1975-1995 so se šolnine in stroški bivanja povečali za 400%, stroški univerz, namenjeni študentom pa 32%. Starši vedno več vlagajo v študij otrok, dolgovi študentov in njihovih družin so veliki ni so vedno manj pripravljeni financirati visokošolski sistem preko davkov. "Dostopnost čim večjemu številu študentov in kakovost zaznavajo ljudje kot  dva nasprotujoča si pojma".
  Nekdaj je bila moč ameriškega univerzitetnega sistema: "želja, da bi imeli vsi dostop do vednosti, avtonomija upravljanja, vrednost, pripisana javnim investicijam, odprtost za družbena gibanja, povezave med vrhunskim raziskovanjem in javnim izobraževanjem".
  Danes so njegove slabosti: kakovostno izobraževanje le najbogatejših, investicije, ki hitro vrnejo vložek, poudarjena družbena slojevitost, stroški konkurence, koncentracija finančnih sredstev na vrhu piramide, "opustitev prizadevanj, da bi bila celotna družba deležna vrhunske izobrazbe".
  Univerze in Američani bodo morali "na novo domisliti egalitaren pogled na uporabo znanja", končuje avtor, profesor na UCL SB, avtor knjige "The post-industial university - the culture wars and the unmaking of the american middle class 1980-2005 " (2007).
  Glej tudi prispevke o univerzah v ZDA (na www.uni-kakovost.net) ZDA USA - Insidehighered in Amerika (ZDA/USA) .   (B.M.)
   

• "Naša bolonjska prenova je postala groteska". J.K.S., Delo, ponedeljek, 1. oktober 2007
  Pogovor z F.Peronijem, rektorjem univerze v Trstu, o univerzi in italijanskem visokem šolstvu.
  V zadnjem času je padlo število študentov na tržaško univerzo, kar je omogočilo izboljšati kakovost študija. Po razmerju med številom študentov in učiteljev so med boljšimi italijanskimi univerzami.  Bolonjska reforma je bila zasnovana na dobrih načelih, a je bila z uresničitvijo marsikje "izdana". Vzrok je pomanjkanje dobrega nacionalnega sistema visokega šolstva, pomanjkanje nadzora in oportunističnega nastajanja študijskih programov, prevelikega števila univerz, programov, nazivov. Zdaj je že 3000 različnih diplom, a programi so podobni prejšnjim. Meni, da je bil poglavitni problem, da je bila "reforma izpeljana brez zadostne finančne podpore države", zdaj je anarhija, groteska. Po 2003 se univerze trudijo rešiti kar se rešiti da, skušajo se znebiti prevelikega števila programov, okrepiti praktične dele študija. Italijanske univerze nikoli niso imele prave avtonomije. Ko je bilo dovolj denarja, ni bilo zadosti odgovornosti univerz, v razmerah pomanjkanja denarja je tudi "univerzitetna avtonomija lahko zgolj navidezna".
   

• Lestvice razvrščanja visokih šol. rš, Večer,  sreda, 26. september 2007
  Shanghai Jiao Tong univerza od 2003 sestavlja lestvico 500 univerz, najboljših po številu Nobelovih nagrad, objav v mednarodnih revijah in indeksu citiranosti. UL je v 2007 že drugič na lestvici, v skupini med 402. in 508. mestom.
  THES (priloga britanskega časnika Times) izbira od 1971 200 najboljših svetovnih univerz, na osnovi podatkov o raziskovanju in poučevanju, za katere zaprosijo 500 univerz ter anket izvedenih med izvedenci in delodajalci. (UL je letos 362. na tej lestvici, op.B.M.)
  Časnik US News and World Report sestavlja dve lestvici ameriških univerz, uporablja 15 kazalcev: finance, svetovanje, selektivnost, razvijanje študija, delež tistih ki končajo študij, dosežke pri raziskovanju itd.
  V Newsweek Ranking ameriška revija uvršča 100 najboljših, z mešanico šanghajske in THES uvrstitve.
  CHE (Center fur Hochschulentwicklung, Nemčija) od 2005 (prej od 1999 Stern Ranking) primerja študijske smeri na univerzah v Nemčiji, Avstriji in Švici in jih razvršča v tri skupine (najvišjo, srednjo in spodnjo), ne izdeluje pa lestvice univerz.
  CWTS na Univerzi v Leidnu (Nizozemska) pa sestavlja lestvice na osnovi raziskovalnih objav, mednarodnih podatkovnih baz in recenzij.
  (O lestvicah glej v poglavjih: ... iz tujine / international news  kakovost , evalvacija, izboljšave/ quality assurance , B.M.)
   

• Kitajski študenti v bitki za talente. L.S., Dnevnik, 22.9.2007
  Na Kitajskem potrebujejo tehnične strokovnjake in izobražene managerje. Ponudba je majhna, saj nimajo tradicije tržnega gospodarstva, univerze so bile usmerjene v pridobivanje akademskih znanj in niso poudarjale posameznikove ustvarjalnosti, inovativnosti, timskega dela in t.i."mehkih znanj". V letu 2006 je imela Kitajska 3,1 miljona diplomantov, med njimi 600.000 inženirjev. Veliko jih študira v tujini, kjer tudi ostajajo. Poročilo kitajske akademije družbenih znanosti navaja podatek da je med 1978 in 2006 v tujini ostal milijon diplomantov, 70% od vseh. Leta 2006 je bilo na tujem 60.000 kitajskih študentov. Največ jih študira in ostaja v ZDA, tudi zaradi ugleda ameriških univerz, v Avstraliji in V.Britaniji, sledijo Kanada, Nova Zelandija, Japonska, Španija. Zdaj uvajajo spodbude za vračanje (plače, zdravstveno zavarovanje, stanovanja, šolanje otrok, ki naj bi jim zagotovili mesto na elitnih kitajskih univerzah) ter večji nadzor na trgu dela.
   

• Sprejet zakon o visokem izobraževanju v BiH, M.Č., Nezavisne novine, 14.6.2007
  V parlamantu Bosne in Hercegovine so sprejeli okvirni zakon o visokem izobraževanju. V njem je predvideno, da visokošolske institucije akreditirajo organi entitet (kantonov, republike Srpske), vendar pa državna agencija  določa skupne kriterije za akreditacijo. Financiranje izobraževalne dejavnosti  ostaja pristojnost entitet, raziskovanje pa bo sofinancirala država BiH.

   
• Financiranje visokega šolstva v ZDA - poročilo (2007) - 30. 5. 2007
  "Economic survey of the United States 2007: Financing higher education - The Policy Brief" v PDF formatu dobite na naslovu <http://www.oecd.org/document/41/0,2340,en_2649_37455_38650537_1_1_1_37455,00.html>
   
• ZDA so izgubile položaj vodilnega gospodarstva na področju IKT. N.Z.B. Dnevnik, 19.4.2007
  Na področju informacijski-kominikacijskih tehnologij so najboljše skandinavske države, Indija in Kitajska ne napredujeta. V ZDA odobrijo delovne vizume največ 65.000 tujim inženirjem, kar je premalo.  v ZDA je problem je učinkovitost kabelskih in telekomunikacijskih operaterjev. EU bo v prihodnje povečala vlaganja v raziskovalno dejavnost na 2,6% BDP, ZDA pa zdaj porabi 3,2%.
   
• V ZDA imajo prednost študenti MBA. V.T. Dnevnik, 21.4.2007 sobota, 21. april 2007
  V ZDA se velika podjetja zanimajo za tiste z diplomo MBA (Master of Bussines Administration), v Sloveniji pa ne, podjetja jih redko iščejo, želijo predvsem managerje z izkušnjami. Pri nas MBA podiplomski študij izvajajo na EPF UM - šolnina 7000 evrov, EF UL - 8500 evrov in IEDC Bled - 25.000 evrov. 
• Kampus v viktorijanskem slogu. J.Snežič, Večer, sreda, 18. april 2007
  Avtorica je bila s študenti MBA EPF UM na Tehniški univerzi Backburg (Virginija, ZDA). Njen kampus častitljive starosti ne kaže pretiranega vrveža, tam je vse za bivanje in študij, 8  fakultet z velikimi in majhnimi predavalnicami (predavajo tudi petim študentom), knjižnice, banka, menza, rektorat, študentski dom, športna dvorana. Če študent ne izpolni študijskih obveznosti, mora kampus takoj zapustiti.
   
• Olajšanje po dveh porazih.  Dnevnik, 10.4.2007
  Na  veslaškem dvoboju dveh najstarejših angleških univerz je tokrat za dolžino čolna zmagal Cambridge, ki tako skupaj vodi proti Oxfordu z 79:73.
  Prvi dvoboj je bil leta 1829.
   
• Povezovanje dela in izobraževanja v programu Tempus - 19. 3. 2007
  Publikacijo "Linking the worlds of work and education through Tempus" v PDF formatu dobite na strani <http://ec.europa.eu/education/programmes/tempus/doc/linking.pdf>
   
• Profesorji intercity. Pogled k sosedom. J.M.Kiraly, Delo, torek, 20. marec 2007
  Nekateri višješolski in univerzitetni profesorji predavajo na več šolah hkrati,  se med njimi vozijo z vlakom intercity, takrat popravijo seminarske naloge in izpitne pole. Na eni šoli predavajo uro ali dve, za konsultacije ponavadi zmanjka časa. V zadnjem času so na udaru javnosti profesorji, ki zgolj posodijo svoje ime za ustanavljanje novih študijskih smeri, dejansko pa tam sploh ne predavajo. Predlog novega zakona bo dovoljeval predavanja samo na eni visokošolski instituciji, kar naj bi  omejilo nastajanje novih institucij, ki rastejo kot gobe po dežju. K.Gadonyi, rektor univerze v Szombothelyu podpira tako omejitev.

• Študentski protest po srbsko. Protest.zbrka.net. P.V. Mladina, 31.3.2007
  V Beogradu se od oktobra krepijo protesti študentov. Konec marca so zasedli nekaj fakultet, 800 se jih je zbralo pred vlado ministrstvom za izboraževanje z gesli:
  "Dol s šolninami", "znanje ni blago", "Mi študiramo, oni profitirajo". Zagtevajo zmanjšanje šolnin za 50% /zdaj so tudi do 2000 evrov), ustanovitev neodvisnih komisij, ki bi ugoravljale kakovost in komisij za razreševanje primerov korupcije. Kaže, da jim bo uspelo zrušiti vladno reformo podrejanja visokošolskega sistema pravilom tržne ekonomije.
   

• Izobraževanje in znanost na Finskem - 3. 3. 2007
  Education and science in Finland
  Predstavitveno publikacijo finskega Ministrstva za šolstvo o izobraževanju in znanosti v PDF:
  <http://www.minedu.fi/export/sites/default/OPM/Julkaisut/2006/liitteet/eng_opm15.pdf?lang=en>

   
• Visoko šolstvo v Evropi in ZDA - seminar, UNESCO, marec 2007
  Globalizing Knowledge Forum - 6. 3.2007
  Transformations, challenges and emerging patterns in higher education  systems will be the focus of a regional research seminar held on 5-6 March 2007 in UNESCO, Paris. The seminar is entitled "Globalizing Knowledge: European and North American Regions and Policies addressing the priority issues of other UNESCO Regions". It is organized by the UNESCO Forum on Higher Education, Research and Knowledge. Več informacij na strani <http://portal.unesco.org/education/en/ev.php-URL_ID=52580&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html>
  Glej /see: ZDA USA - Insidehighered
  
   
• Visoko šolstvo in raziskovanje v Evropi leta 2020 - publikacija CHEPS
  The European Higher Education and Research Landscape 2020 - 6.2.2007
  Publikacija "The European Higher Education and Research Landscape 2020: Scenarios and Strategic Debates" (Edited by Jürgen Enders, Jon File, Jeroen Huisman, Don Westerheijden) - Center for Higher Education Policy Studies (CHEPS), 2005, je v PDF na <http://www.utwente.nl/cheps/documenten/2005lustrumboek.pdf>
   

• Valilnice vladajočih in družbene elite. B.Kastelic, Objektiv, Dnevnik, 24.3.2007
  V Angliji velja:"Povej mi, v katero šolo si hodil, ni povem ti, kdo si".  Diplomiranci nekaterih univerz, zlasti v Cambridgeu in v Oxfordu so v britanski družbi avtomatično priveligirani. Obstaja le ena povsem zasebna univerza (Buckingham, namenjena predvsem tujcem), druge, čeprav so institucionalno avtonomne, že od začetka 20.stoletja  financira država. To ne pomeni, da so brezplačne. Letos jeseni bo letna šolnina 3070 funtov, vsi študenti lahko dobijo posojilo zanji, ki ga vračajo potem, ko diplomirajo in zaslužijo najmanj 15.000 funtov letno.
   
• Profesorji intercity. Pogled k sosedom. J.M.Kiraly, Delo, torek, 20. marec 2007
  Nekateri višješolski in univerzitetni profesorji predavajo na več šolah hkrati,  se med njimi vozijo z vlakom Intercity, takrat popravijo seminarske naloge in izpitne pole. Na eni šoli predavajo uro ali dve, za konsultacije ponavadi zmanjka časa. V zadnjem času so na udaru javnosti profesorji, ki zgolj posodijo svoje ime za ustanavljanje novih študijskih smeri, dejansko pa tam sploh ne predavajo. Predlog novega zakona bo dovoljeval predavanja samo na eni visokošolski instituciji, kar naj bi  omejilo nastajanje novih institucij, ki rastejo kot gobe po dežju. K.Gadonyi, rektor univerze v Szombotelyu podpira tako omejitev.

• Umrl Ivan Supek, veliki humanist.  Delo, 9.3.2007
  I.Supek (92),  fizik je bil eden najvidnejših rektorjev zagrebške univerze (1969-1971) in predsednik Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. "Postavil je smernice, ki jih univerza poskuša upoštevati še danes, 35 let po njegovem rektorskem mandatu", je dejal A.Bjeliš, sedanji rektor. Zaradi podpore "hrvaški pomladi" se je moral leta 1971 umakniti iz javnega življenja.  Bil je mirovnik svetovnega slovesa in nasprotnik jedrskega orožja in tudi elektrarn. V Jugoslavijo je uvedel kvantno teorijo in bil med ustanovitelji Inštituta Rudjer Bošković.

• Zastonj šolnine v Avstraliji in ZDA. Finance, splet, nedelja, 14. januar 2007
  UL kot partnerica v Utrechtski mreži omogoča študentom izmenjave s tujimi univerzami. Šolnine ni treba plačati, pač pa druge stroške. Za Avstralijo je rok za prijavo 15.2.2007, za ZDA 19.2.2007. Informacije: www.uni-lj.si
   
• Career Guidance in the Netherlands - 12. 2. 2007
  Veliko informacij o poklicni orientaciji na Nizozemskem je v publikaciji  "Peter van Deursen & Monique Jansen (Eds): Career Guidance in the  Netherlands. Euroguidance, the Netherlands, 2006"
  - glej PDF:  <http://www.cinop.nl/advies/algemeen/docs/euroguidance/Career_Guidance_in_%20the_Netherlands/Career%20Guidance%20in%20the%20Netherlands.pdf>
   
• Madžarska: največja ovira je jezik. Delo v EU. D.K.G. Dnevnik, 3.2.2007
  Za zaposlitev na Madžarskem ni potrebno delovno dovoljenje.  Za večino delovnih mest se zahteva  vsaj osnovno znanje madžarščine. Informacije: www.eures.europa.si , www.ekvivalencia.hu
  Portugalska: največ dela je v turizmu. V.N.U. Dnevnik, 10.2.2007
  Svetovalka EURES www.eures.europa.eu piše, da na Portugalskem iščejo ljudi za delo v turizmu, profesorje  angleščine itd. Informacije: www.pr.sireh.com , www.sef.pt , www.enoc-naroc.net .
  
   

• Deseterica siromašnih profesorjev za zapahi. Srbija. P.P. Delo, 23.2.2007
  Profesorje na pravni fakulteti v Kragujevcu sumijo, da so prejemali podkupnino za izpite in diplome. Podobne pojave preiskujejo tudi v Bolgariji.
  Tajni agent razotkrio profesore. Politika, 22.2.2007
  Svaki deseti kupuje ocene. Politika, 22.2.2007
  V anketi Infostud.com 90%anketiranih srbskih študentov doslej ni nikoli plačalo profesorju za izpit in 55% tega ne bi nikoli storilo.  Med anketiranimi jih je 68% slišalo za korupcijo pri izpitu. Na izpitu se jih je 69% pripravljeno posluževati "plonkanja" ipd.. Za strogo kaznovanje profesorjev za korupcijo jih je 84%.
  Nečastivi na univerzitetu. Prosvetna mafija. S.I. N.B., Nin, 22.2.2007
  Med aretiranimi profesorji kragujevške PF je tudi E.Stanković, do nedavnega pomočnica šolskega ministra, odgovorna za visoko šolstvo. Kdo je naslednji, se sprašuje list, Beograd, Niš, Kosovska Mitrovica...
   

  BiH u nauku ulaže tek 0,05 posto BDP-a. Skup o reformi visokog obrazovanja.  Dnevni avaz, 22.2.2007
  Posvetovanje na sarajevski univerzi o  uvajanju bolonjskega procesa.
  
  Osiguravanje kvaliteta. Univerzitet Istočno Sarajevo. Oslobodjenje, 21.2.2007
  Seminar za odgovorne za kvaliteto na članicah UIS (BiH) v okviru mednarodnega projekta "Strukturalni razvoj osiguravanja kvalitete u visokom obrazovanju".

   

  Analiza  organiziranosti, upravljanja in rezultatov visokega šolstva v 24 državah, OECD, 2005-2007
  Thematic Review of Tertiary Education, OECD
  http://www.oecd.org/document/13/0,2340,en_2649_201185_35585357_1_1_1_1,00.html
  The review examines how the organisation, management and delivery of tertiary education can help countries achieve their economic and social objectives. It will focus primarily on national policies for tertiary education systems rather than on institutional policies and practices. Key questions include the economic and social objectives of tertiary education; sustainability, structures, links and mechanisms to ensure quality; mobilising adequate funding resources; and national policies and mechanisms to ensure effective governance.
  Review teams are preparing (2005-2007) Country Notes based on their site visits and will be published on this page as they become available.
  http://www.oecd.org/document/16/0,2340,en_2649_201185_35580240_1_1_1_1,00.html
  Twenty-four countries are participating in the review:  Australia, Belgium (Flemish Community), Chile, China, Croatia, Czech Republic, Estonia, Finland, France, Greece, Iceland, Japan, Mexico, Korea, the Netherlands, New Zealand, Norway, Poland, Portugal, Russian Federation, Spain, Sweden, Switzerland, and the United Kingdom.
  Thirteen countries are also hosting a visit by a review team:  China, Croatia, Czech Republic, Estonia, Finland, Iceland, Japan, Korea, Mexico, the Netherlands, New Zealand, Norway and Poland.

  Guidelines for country participation in the review: English version

  The final synthesis report will be completed in late 2007.

• Poročilo odkrilo učni razkorak med univerzami. Education Guardian, Večer,  torek, 23. januar 2007
  Britanski inštitut za politiko visokega šolstva je ugotovil, da britanski študentje dobijo enake izpitne ocene, čeprav na razkičnih univerzah v VB za predavanja, vaje, seminarje in študij doma porabijo različen čas. V prvih dveh letnikih na Cambridgeu porabijo študenti za predavanja in študij doma tedensko 43,7 ure, na Oxfordu 35 ur, v univ.Lanchire pa  le 19 ur. Vzrok je morda v tem, da imata najbolj znani univerzi tutorski sistem in krajše semestre z 8 tedni. Mlajše univerze (bivše politehnike) imajo več predavanj profesorjev, na starejših pa veliko poučevanja opravijo študentje-raziskovalci. Kar 93% študentov obiskuje predavanja. Zlasti tuji študenti izven EU se pritožujejo nad kvaliteto predavanj, glede na to da plačujejo visoke šolnine. Članek se končuje s priporočilom, da so "univerze dolžne organizirati manjše učne skupine in boljše knjižnice in akademske zmogljivosti".
   
• Zaradi omejevanja vpisa kandidatov iz drugih držav EU "opomin" Avstriji in Belgiji - 24. 1.2007
  Evropska komisija je danes Avstriji in Belgiji poslala "letters of formal notice", ki se tiče omejitev pri dostopu v oba visokošolska izobraževalna sistema za srednješolce, ki so končali srednje šole v drugih članicah EU. Obe državi morata v dveh mesecih komisiji posredovati odgovore.
  Glej <http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/07/76&format=HTML&aged=0&language=EN>
    
• Standardi i smjernice za osiguravanje kvaliteta u Evropskom području visokog obrazovanja (ENQA, 2005)
  http://www.coe.ba/pdf/ESG_loc.pdf
  Predvod dokumenta, sprejetega na srečanju "bolonjskih" ministrtov v Bergnu leta 2005, v bosanski jezik..

• Nekje premalo, drugje preveč univerz.  Znanje vredno kot nafta? J.K.S., Delo, 11.12.2006 nedelja, 10. december 2006
  Posvet na salzburškem seminarju o vplivu demografskih sprememb na visoko šolstvo. Seminar je vodila Manja Klemenčič, ki ej nedavno doktorirala na Cambridgeu, zdaj je na podoktorskem študiju na Harvardu. Razvitejši svet bo imel kmalu preveč univerz in se bodo morale preusmeriti na vseživljenjsko izobraževanje in razmisliti o preusmeritvi k zasebnim virom financiranja in k specializaciji. Univerzitetni učitelji so vse bolj usmerjevalci učenja, mentorji pri samostojnem študiju, trenerji študentov, ki jih morajo naučiti, kje naj najdejo informacije, nato le še preverjajo znanje. Kitajska odpira svoje visoko šolstvo, Indija pa se je odločila za samozadostnost, in ima malo tujih študentov.
  O.V Lindkvist, ključni funkcionar v finskem visokem šolstvu se zavzema za "enakomernejšo dostopnost vseh ravni izobrazbe". J.J.Duderstadt, ZDA, meni, da so Vrhunsko izobraženi ljudje za države enakovreden kapital kot nafta. M.Musakanafola, Indonezija (kjer imajo 87 javnih univerz in 2000 zasebnih institucij; v večjih mestih imajo dobre univerze, v provincah slabše), pravi, da so mnogi prisiljeni oditi na študij v ZDA, v  Avstralijo.

   

• Another one bites the dust. Nature, 9.11.2006,  www.nature.com/nature 
  Odstopil je rektor ETH Zurich, vodilne švicarske univerze. Izvoljen je bil decembra 2005. Naletel je na odpor zaradi uvajanja menežerskega vodenja na univerzo. Upravni svet ETH zdaj išče kandidata, ki bo znal pridobiti zaupanje univerzitetnega osebja.
  To spominja na odstop L.Summersa, predsednika Harvarda pred dvema letoma, tudi zaradi  neprimernih komentarjev o sposobnosti žensk.

• Predstavitev sistemov zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu v Jugo-Vzhodni Evropi.
  »Quality Assurance in SE Europe, result of the questionare«, Janja Komljenovič, SOU, october 2006.
  Rezultati ankete, na katero so odgovorile študentske organizacije v deželah JV Evrope so bili predstavljeni na konferenci rektorjev in študentov JV Evrope v Ljubljani, 20.10.2006. Vključuje tudi stanje v Sloveniji v letu 2005.
  Glej tudi: Mapping External Quality Assurance in Central and Eastern Europe, S.Hofmann, ENQA, CEEN, Helsinki, 2006 http://www.enqa.eu/files/CEEN%20Report%20final.pdf ali/or www.wnqa.net/pub.lasso .
  
   

• Ukinjanje istočasnega dela profesorjev na državnih  in privatnih fakultetah v Republiki Srbski (BiH).
  Plata iz jedne kuće. Ž.Bašić, Glas Srpske, 28.10.2006
  Rektorja univerz v Banja Luki in Vzhodnem Sarajevu S.Stančić in M.Novaković  menita, da se profesorji, ki zaradi večjih plač predavajo na večih fakultetah (tudi privatnih), ne morejo popolnoma posvetiti matični ustanovi in študentom. Na teh dveh univerzah bodo začeli zaradi konflikta interesov  uveljavljati konkurenčno klavzulo, v skladu z novim zakonom o visokem izobraževanju v Republiki Srpski. Tako naj bi začeli urejati "kaotično stanje v visokem izobraževanju v RS in BiH". Masovno odpiranje privatnih fakultet v RS je farsa, to je neresno in neodgovorno, pravi L. Šibalica, dekan Fakultete za proizvodnjo in management v Trebinju. Zavzema se za kontrolo dela in inšpekcijske organe ter pravila, po katerih bi delovale privatne fakultete. Navaja (napačen, B.M.) podatek, da "v Sloveniji, Avstriji in mnogim razvitejših okoljih od RS ni privatnih fakultet".
   

   

• Večja avtonomija za nemške univerze bo prispevala k boljši kakovosti
  German institutions chart independent path
  Legislators in Germany's largest state are today expected to free the hands of the region's 33 universities to decide what courses to offer and which professors to employ. Today's move by the state of North Rhine-Westphalia, which also gives universities greater legal freedoms and complete control over budgets, is designed to overcome the downsides of Germany's traditionally egalitarian approach - poor quality teaching, lack of competitiveness and low ranking in international university league tables. Universities have welcomed the move, arguing that autonomy will enable them to play to their strengths, raising teaching and research standards.  Financial Times
   

• Evropski tehnološki inštitut.  (br), Dnevnik, 19.10.2006
  Evropska komisija je sprejela predlog za ustanovitev EIT, s katerim naj bi konkurirali ZDA in Japonski. EU daje za raziskave 1,95 BDP, omenjeni državi pa 2,6% oz 3,1%.
  EIP naj bi odprli leta 2008, do 2013 naj bi prejel 2,4 milijona evrov.
  University chiefs voice concern over European MIT plans
  Vice-chancellors have warned that plans for a European rival to the Massachusetts Institute of Technology could simply be a duplication of existing partnerships between universities and industry. José Manuel Barroso, the president of the European commission, is spearheading plans to create a "European Institute of Technology". Such a body would, Mr Barroso argued, "act as a pole of attraction for the very best minds, ideas and companies from around the world". The institute is one of the commission's main instruments for enabling the EU to close the spending gap between Europe and the US, Japan - and, increasingly, China and India - on research and development and reach a target of 3 % of GDP by the end of this decade.
  The Guardian, The Times Higher Education Supplement (Oct 20, 2006)
   

   

• Madžarska se spominja. S.Vidmajer, Delo, 21.10.2006
  Leta 1956, 23.oktobra, so se v Budimpešti začele študentske demonstracije z zahtevami po večji politični svobodi. Pohod skozi središče je pritegnil tisoče, prestrašena partija je poklicala na pomoč sovjetske čete. Množica se je zoperstavila tankom, zamenjala se je vlada, ob (drugem) vkorakanju sovjetskih čet je bilo 2600 ljudi ubitih, tudi vodilni politiki. Madžarsko je zapustilo 200.000 ljudi. Letošnje proslave so potekale v vzdušju razdeljenosti  med opozicijo in  vlado ter spopadov med demonstranti in policijo.
   
• Avstrijci volili rdeče.  V.Kalčič, Dnevnik, 2.10.2006
  Pred volitvami v Avstriji so avstrijski časniki pohvalili ugoden gospodarski položaj. Vlada pa je najbolj razočarala na področju izobraževanja in socialne politike. V raziskavi PISA je bilo znanje srednješolcev porazno, "tudi stanje v visokem šolstvu je kljub šolnini, ki jo je uvedla Schusslova vlada, zelo slabo".
  
   
• Izenačevanje diplomantov univerzitetnih programov in  "bolonjskih" magistrov  tudi v Srbiji.
  Master pometnja. Posle odluke o izjednačavanju zvanja. Politika (Beograd), 21.10.2006
  Konferenca univerz Srbije  je podprla zakonsko rešitev, po kateri bodo dosedanji (univerzitetni) diplomanti izenačeni z novim nazivom "master" za drugo bolonjsko stopnjo študija.    Zakon (sprejet 2005) predvideva na prvi stopnji "osnovne akademske studije in "osnovne strukovne studije", na drugi stopnji pa tri vrste programov: "diplomske akademske studije - master", "specialstičke  strukovne studije" in "specialističke akademske studije", na tretji pa "doktorske akademske studije". Študij za naziv "magistra znanosti so ukinjeni.
  Pričakujejo manjše zanimanje za vpis na 2.stopnjo zaradi  takega priznavanja dosedanjega  4 - 6 letnega študija. Doslej se je diplomantom srbskih univerz v tujini delala krivica,  saj so jim  diplomo priznavali le za "bachelor".      Komentarji na www.politika.co.yu .
    
• Zaradi globalizacije nastajajo bogate države z revnimi prebivalci. Joseph Stiglitz.  N.Gardles, Mladina, 7.10.2006
  Pogovor z J.Stglitzom, Nobelovcem za ekonomijo 2001, avtorjem knjige "Making globalisation work".
  Meni, da od globalizacije več dobijo bogate države, v katerih "tisti s kapitalom in dobro izobražena delovna sila - res pridobijo", srednjemu razredu pa gre zaradi zdravstvenega in pokojninskega sistema slabše. Globalizacijo je treba nadzorovati na svetovni ravni in najti primeren odgovor  posameznih držav.
  Vzhodna Azija je uspešno izkoristila prednosti globalizacije (najprej Japonska, nato JV-azijske države, danes Kitajska). Te države so doumele, "da za razvitim svetom zaostajajo zaradi znanja in tehnologije. Zato so spodbujale neposredne tuje naložbe in vztrajale, da so vezane na prenos tehnologije. Veliko so vložile v izobraževanje in infrastrukturo, večinoma iz prihrankov lastnega prebivalstva".
  Za razvite države priporoča J.Stglitz t.i.skandinavski model. "To pomeni velike naložbe v izobraževanje, raziskave in tehnologijo ter močno varnostno mrežo. Kar seveda pomeni tudi visoke, progresivne davke /.../ Konservativnim ideologom se to zdi protislovno, "saj so prepričani, da je zniževanje davkov odgovor na vse težave. A ljudje so bolj pripravljeni tvegati v poklicnem življenju, če lahko računajo na varnostno mrežo in če se med šolanjem naučijo, kako biti inovativni".
  
  
  
   
• Ameriški vrh "kvari" le Cambridge, Nova šanghajska lestvica 500 najboljših univerz sveta. Jasna Kontler Salamon, Delo, 4.9.2006
  Inštitut za visoko šolstvo univerze Jiao Tong univerze (ustanovljene 1896) že četrto leto pripravlja lestvice najboljših univerz. Kljub kritikam kriterijev si je pridobil sloves verodostojne primerjave univerz.  Pri razvrščanju prinesejo 20% Nobelovci med zaposlenimi, 10% Nobelovci med diplomanti, ostale točke pa znanstvene objave in citiranost v priznanih  revijah; upoštevajo tudi velikost in akademsko sestavo institucije.
  Že vsa leta je na prvem mestu med univerzami Harvard (ZDA), drugi je letos Cambridge, slede sedem univerz iz ZDA, deseti je Oxford. Med tridesetimi so le še tri evropske - Imperial College London, Univ. Coll.London in ETH Zurich (Švica).  Na lestvici ni nobene od že štirih slovenskih univerz. 
  Med 500 najboljšimi je 206 evropskih univerz in 154 iz ZDA.Na lestvici je uvrščenih iz Evrope največ  univerz iz Vel.Britanije, sledijo Švica, Nizozemska, Francija, Švedska, Nemčija, Danska, Norveška, Rusija, Finska. V Aziji jih je največ iz Japonske, 15 je avstralskih.  Med evropskimi so uvrščene bližnje italijanske (tržaška, najvišje rimska La Sapienza je 34.), dunajska in  graška, dunajski medicinska in tehniška, medicinska v Insbrucku in madžarski Szeged.
    
• Academic Ranking of World Universities - 2006 - http://www.mszs.si/eurydice/pisanje/novice.htm  23. avgust  2006.   

  Objavljena je "lestvica svetovnih univerz" za leto 2006 (tim. Šanghajska lestvica), ki jo objavlja Institute of Higher Education - Shanghai Jiao Tong University - glej http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm   Vir: dr. Bogomir Mihevc, Univerza v Ljubljani - http://www.uni-lj.si/kakovost . Glej: VISOKOŠOLSKE INSTITUCIJE
   

• Šanghajska lestvica najboljših univerz na svetu za leto 2006
  http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm. 
  Academic Ranking of World Universities - 2006 ... Institute of Higher Education · Shanghai Jiao Tong University. Updated August 15,2006  
  世界大学学术排名的现状与未来 (text)

  • Lestvica svetovnih univerz po šanghajsko - 2006 Academic Ranking of World Universities - 2006
    Inštitut za visoko izobraževanje Jiao Tong univerze v Šanghaju je že četrtič objavili lestvico najboljših (?) univerz na svetu "Academic Ranking of World Universities - 2005" - glej http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm.
    Pri razvrščanju so upoštevali  število znanstvenih objav (indeksi citiranosti v naravoslovju, družboslovju in humanistiki)  in  najuglednejših priznanj (Nobelove nagrade za fiziko, kemijo, medicino in ekonomijo ter Fieldovo za matematiko); upoštevali  so tudi obseg institucije, t.j. tovrstno akademsko produktivnost glede na število polno zaposlenih profesorjev na univerzi.
    Tudi letos je prvi Harvard, pred angleškim Cambridgeom, sledijo  univerze Stanford, California-Berkeley, MIT ... 
    Med prvimi stotimi je 31 evropskih univerz (lani 35) ter 4 kanadske, 5 japonskih, 2  avstralski in 1 izraelska univerza. Velikih sprememb od lani ni.
    Med prvimi 50 univerzami je večina ameriških, od evropskih pa še Oxford (10.), University Coll. London, Manchester. (Vel.Britanija), ETH Zurich (Švica), Utrecht (Nizozemska), univ.Paris 6 (Francija), Karolinska Inst. Stokholm (Švedska), 
    Med prvimi 100 so še univerze iz Nemčije, Italije, Danske in Finske in Rusije. 
    Med 500 najboljših so od novih članic EU: Karlova univ. v Pragi ,  Uniwersytet Warszawski, Uniwersytet Jagielloński Krakov, Eötvös Loránd Tudományegyetem Budimpešta in  univerza v Szegedu.
    Med 500 najboljših je letos več kitajskih (tudi šanghajska Jiao Tong)  in korejskih univerz.
    Slovenskih univerz ni med navedenimi petstotimi; leta 2003  je bila UL v skupini 400-500.       (B.M.)
    
    Najboljše  ameriške, evropske, azijske in avstralske univerze
    (Mesto v seznamu ne pomeni vrstnega reda  po "šanghajski lestvici" 2006. Pripravil B.M.)
    
    ZDA (30 najboljših, po "šanghajski" lestvici)
    Harvard Univ       Stanford Univ      Univ California - Berkeley      
     Massachusetts Inst Tech (MIT)       California Inst Tech     Columbia Univ     Princeton Univ
     Univ Chicago       Yale Univ   Cornell Univ  
    Univ California - San Diego   Univ California - Los Angeles   Univ California - San Francisco   Univ California - Santa Barbara
    Univ Pennsylvania     Univ Wisconsin - Madison    Univ Washington - Seattle   Johns Hopkins Univ 
    Univ Michigan - Ann Arbor    Univ Illinois - Urbana Champaign   Washington Univ - St. Louis
    New York Univ    Rockefeller Univ  Northwestern Univ    Duke Univ  Univ Minnesota - Twin Cities
    Univ Colorado - Boulder   Univ Texas - Austin    Univ British Columbia
    Univ Texas Southwestern Med Center   University of Maryland
    
    Kanada (med 100 najboljših  v "šanghajski" lestvici))
    Univ Toronto   Univ British Columbia   McGill Univ   McMaster Univ..
    
    Evropa (med 100 najboljših, urejeno po državah)
    Univ Cambridge  Univ Oxford   Imperial Coll London  Univ Coll London Univ Edinburgh 
    Univ Manchester  Univ Sheffield Univ Bristol  King's Coll London  Univ Nottingham Univ Birmingham 
    Swiss Fed Inst Tech - Zurich     Univ Zurich   Univ Basel  
    Univ Utrecht    Univ Leiden 
    Univ Paris 06   Univ Paris 11       Univ Strasbourg 1      Ecole Normale Super Paris 
    Karolinska Inst Stockholm   Uppsala Univ  Stockholm Univ   Lund Univ 
    Univ Munich  Tech Univ Munich      Univ Heidelberg   Univ Goettingen  University of Freiburg
    Univ Roma - La Sapienza       
    Univ Copenhagen    
    Univ Helsinki    
    Moscow State Univ
    
    Azija, Avstralija (med 100 najboljših)
    Tokyo Univ         Kyoto Univ       Osaka Univ        Tohoku Univ       Nagoya Univ
    Australian Natl Univ        Univ Melbourne
    Hebrew Univ Jerusalem

  • ARWU2005-FAQ
    Is our academic ranking objective? 4. Are there any problems with the ranking? 5. What are the major changes in 2006? 6. What are we planning to do in 2007?

  • Academic Ranking of World Universities - Wikipedia, the free ...  The Academic Ranking of World Universities is compiled by researchers from Shanghai Jiao Tong ... G-Factor methodology and 2006 world university rankings ...
    en.wikipedia.org/wiki/Academic_Ranking_of_World_Universities
     

    • Lestvica svetovnih univerz po prisotnosti na spletu, januar 2006
      Webometrics Ranking of World Universities (http://www.webometrics.info/)
      A directory of world universities ranked according their presence on the Web..
      Webometric indicators are provided to show the commitment of the institutions to Web publication and to the Open Access initiatives.
      The aim of this project is not to rank the institutions according to quality of the education provided nor their academic prestige, so it should not be used for comparing them or as a guide for choosing university by candidate students.
      Cybermetrics Research Group (formerly Laboratorio de Internet) Madrid, Spania, is a research unit of the CINDOC - CSIC that acts as an observatory of the academic and scientific research activities and publication on the Web.
       Webmetric ranking is taking into account the data came from the November 2005 round,  the ranks for size (number of pages) and rich files (documents in pdf, doc, ps or ppt formats) were used for the productivity tables, while the number of external inlinks appears in the Visibility section and the global Webometr. Rank is used for the impact tables.
      Essential Science Indicators (http://scientific.thomson.com/products/esi/; http://www.in-cites.com/; http://www.esi-topics.com/)  was used for productivity while the citations ranking appear in the visibility and impact table.
      Google Scholar (http://scholar.google.com)  was used as a measure of productivity.
      The data for popularity (number of visits) was extracted from the Alexa database (http://www.alexa.com).
      The Academic Ranking of World Universities, updated in 2005 (http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm) was used as an impact measurement.
      The Times Higher World University Rankings 2005 (http://www.thes.co.uk/worldrankings/)  was also considered as an impact measurement.
      
      Lestvico univerz po prisotnosti na spletu/Internetu  Webmotectrics Ranking of World Universities  pripravlja raziskovalna skupina iz Madrida,Španija.
      Upošteva obseg ("size" - število domačih strani),  vidnost ("visibility" - število povezav), bogastvo gradiva ("rich files" - Adobe, MSWord, Powerpoint).   Namenjena je spodbujanju objav na spletu in ne informiranju kandidatov za študij.
      Med univerzami, ki so najbolj prisotne na spletu je največ tistih iz ZDA ( med 200 najboljših kar 110), Kanade (19, nemčije (16), Vel.britanije (13), Avstralije, Švedske in Nizozemske (po 6) ter švice (5). 
      Prvih deset je iz ZDA: 1.  Univ. of Calif. Berkeley, 2. MIT, 3. Harvard (ta univerza je v analizi prva po produktivnosti, vidnosti in vplivu), 4. Stanford, 5. Texas Austin, 6. Washinghton, 7. Visconsin Madison, 8. Michigan, 9. Ilinois Urbana C., 10. Cornell.
      Najvišje uvrščena evropska univerza je 23. Cambridge, nato 31.Oxford, 59. Helsinki, 69. Linoping, 70. Univ. Coll. London, 76. Univ. of Leeds, 80. Southampton, 85. Glasgow, 90. Oslo, /.../ 181 Karlova univ. v Pragi, 242. Univ. of technol. and econom. Budapest in 285. Univ. v Ljubljani http://www.uni-lj.si .
      Med slovenskimi institucijami  so uvrščene še: 825. Univ. v Mariboru, 3858. Univ. na Primorskem (posebej je Fakulteta na humanistiko UP na 8312. mestu), Politehnika Nova gorica je na  5080. mestu, ISH Podiplomska šola za humanistiko Lj. pa na 7818 mestu.
      V lanski razvrstitvi (2005) iste organizacije je bila UL na 332.mestu, UM  na 733.mestu, drugih institucij iz Slovenije pa ni bilo.
      Glej na www.uni-lj.si/kakovost  : Na drugem seznamu univerz boljši,  J.K.S., Delo, 1.9.2005 in   internetlab.cindoc.csic.es 
      Septembra 2006 bo objavljena nova razvrstitev.

   
• Spletna stran o kakovosti poučevanja na univerzah v Veliki Britaniji
  Teaching Quality Website
  http://www1.tqi.ac.uk/sites/tqi/home/index.cfm
  The Teaching Quality Information (TQi) website gives access to up-to-date information about the quality of higher education in UK universities and colleges. The site is supported by the Government and the National Union of Students.  National Student Survey results which show what recent students thought about the quality of their learning experience.

  
   

• Po študiju še niso pripravljeni za trg dela (STA, dpa), Dnevnik, 19.8.2006
  V anketi je od 9000 kitajskih študentov 35% izrazilo obžalovanje zaradi svoje izkušnje s študijem, saj ni bil vreden vloženega denarja. 52% jih je menilo, da se med študijem niso skoraj ničesar naučili. "Včasih se mi zdi, da sem vrgel proč denar, ki so ga moji starši težko prislužili. Ne morem zaslužiti dovolj denarja za svoje življenje, kaj šele, da bi staršema vrnil tisto, kar sta vložila vame", piše Zhao, ki se je kljub diplomi ene najboljših univerz v Šanghaju lahko zaposlil le kot čuvaj (Sahaghai Daily).

• Sporočilo Evropske komisije  o posodobitvi univerz
  Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu "Uresničevanje agende za posodobitev univerz: izobraževanje, raziskave in inovacije", Bruselj, 10.5.2006, COM(2006) 208 konč.,  (v slovenščini)  v PDF :  <http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/com/2006/com2006_0208sl01.pdf>
  Poglavja: PrihajaJoči izzivi ... in potrebne spremembe:
  1. Odstranjevanje ovir na univerzah v E.,
  2. Zagotavljanje dejanske avtonomnosti in odgovornosti univerz,
  3. Zagotavljanje spodbud za strukturirana partnerstva s poslovno skupnostjo,
  4. Zagotovitev pravega razmerja med spretnostmi in usposobljenostjo za trg dela,
  5. Povečanje  finančnih sredstev in učinkovitosti izobraževanja in raziskav,
  6. Okrepitev interdisciplinarnosti in transdisciplinarnosti.
  7. Aktiviranje znanja prek vzajemnega povezovanja z družbo,
  8. Nagrajevanje odličnosti na najvišji ravni,
  9. Večja vidnost in privlačnost evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora v svetu.
   In kaj lahko stori ter kaj mora storiti komisija. Sklepi. Statistične tabele.
    
• Ministri OECD o visokem izobraževaju -  kakovost, enakopravnost pri dostopu in učinkovitost
  Higher Education: Quality, Equity and Efficiency
  Ministri držav OECD, pristojni za visoko šolstvo, bodo na sestanku v Atenah 27. in 28. junija 2006 razpravljali o zagotavljanju kakovosti, enakosti in učinkovitosti na področju visokega šolstva. Več: <http://www.oecd.org/site/0,2865,en_21571361_36507471_1_1_1_1_1,00.html>  V francoščini: Communiqués de presse et déclarations (French)
  • The purposes, governance, and sustainable provision of higher education; Who should pay for higher education?
  • Improving the quality, relevance and impact of higher education; Measuring the quality and impact of higher education.
  • Higher education’s contribution to research and innovation in a global knowledge economy.

  V zaključkih  srečanja (Glej Chair's Summary  z ugotovitvami in priporočili skupin) je poudarjeno, da ima 17.000 visokošolskih inštitucij na svetu veliko vlogo pri gospodarskem razvoju in povezovanju družbe. Visoko šolstvo naj ne bo le večje, ampak tudi boljše. Spremembe so neizbežne in nekatere bodo težavne. Razlike med deželami so velike, vendar so povsod potrebne reforme v 6 področjih:
  1. Financiranje: Zlasti v nekaterih evropskih državah je treba povečati vlaganje v visoko izobraževanje. nekateri opozarjajo na boljše koriščenje virov. Ponekod nasprotujejo šolninam, drugi sprejemajo priporočilo sekretariata OECD, da je prispevek diplomantov k stroškom študija učinkovit način za povečanje virov, uravnotežen z ukrepi za podporo študentom iz revnejših okolij.
  2. Bolj enakopraven dostop do izobraževanja: Povečati možnost dostopa iz vseh socialnih skupin.
  3. Jasnejša usmeritev v to, kaj se študenti naučijo: Treba je razviti boljšo evidenco učnih izidov v visokem izobraževanju, tudi zaposljivost, po izkušnjah poročil PISA in "Jobs study".
  4. Podpirati odzivnost in različnost: Institucije naj bi bile bolj odgovorne za kakovost rezultatov, vendar je treba sprostiti nadzor in spodbuditi institucije k razvoju različnih poslanstev, glede na potrebe študentov in drugih uporabnikov.
  5. Raziskovanje in inovacije:  V družbi je znanje gonilo rasti, zato je treba v visokošolskih sistemih podpirati raziskovanje na svetovnem nivoju in hkrati zagotavljati njegovo koristnost za gospodarski in socialni razvoj na lokalnem in nacionalnem nivoju.
  6. Migracije in internacionalizacija:  Vedno več študentov, učiteljev in raziskovalcev študira in dela v drugih državah. Treba je razvijati (npr. v bolonjskem procesu) ustrezno imigracijsko politiko in odziv visokega izobraževanja. 
  Glede kakovosti so ministri ugotovili:
  - da obstaja povezanost med dostopom do študija in njegovim uspehom ter predhodnim učenjem v družini in šolanju;
  - da  internacionalizacija in mednarodne primerjave prispevajo k  napredku kakovosti
  - da morajo imeti ključni akterji (stakeholders), študenti, družine in vlade boljše informacije o kakovosti in stroških, institucije pa so odgovorne za  njihove študijske rezultate. Študenti morajo igrati ključno vlogo pri ocenjevanju kakovosti in ustreznosti (relevance) učenja.
  - visoko izobraževanje mora odgovarjati na gospodarske in družbene potrebe, diplomanti morajo biti usposobljeni za delo, pomembno je ujemanje med kvalifikacijami študentov in potrebami trga dela,
  - potrebna je ustrezna politika za prenos znanja in tehnologije, ter s tem povezano financiranje raziskovanja,
  - OECD lahko igra v deželah članicah ključno vlogo pri merjenju učnih izidov, trga dela in mednarodnih primerjav. Pri teh analizah in evalvacijah visokošolskih sistemov se povezuje z UNESCOm.                         (Povzel B.M.)
   

   
• Bolonjski proces - nova spletna stran
  UK’s Bologna Secretariat website  <http://www.dfes.gov.uk/bologna/>
  Predsedujoča EU Velika Britanija je odprla nove spletne strani za spremljanje bolonjskega procesa.
  
   
• Oxford prvi na  lestvici britanskih univerz časnika Times
  The Times Good University Guide 2007 (objavljen 6.6.2006, www.timesonline.co.uk ) med najboljše britanske univerze uvršča Oxford,  ki je po več letih prvič prehitel Cambrigje, nato Imperial College, LSE itd.  Kriteriji za razvrščanje: Zadovoljstvo študentov (anketa), ocena raziskovanja, vpisni standardi, število študentov na učitelja, knjižnica, prostori in oprema (facilities), število diplomantov z odliko (good honours), zaposlitveni izgledi diplomantov ter koliko študentov konča študij.
  Timesov univerzitetni vodič je namenjen študentom, staršem, poslovnežem in univerzitetnikom. Rezultati po posameznih kriterijih in po področjih študija. V komentarju piše, da je zaradi naraščanja šolnin za univerze vedno bolj pomembno zadovoljstvo študentov.
  
   
• Teden o visokem šolstvu ob 60 letnici Unesca
  UNESCO at 60: Celebrating Higher Education
  UNESCO is celebrating its 60th anniversary. The week of 3-8 April is dedicated to Higher Education. UNESCO is the only UN body with a mandate to support national capacity-building in higher education.  It plays a leading role in the worldwide reflection on higher education reform. It also provides a platform for dialogue about adapting education systems to the knowledge society and to the challenges of an increasingly globalized world. :: Background information on Higher Education  :: UNESCO’s Higher Education Portal  :: New guidelines for quality provision in cross-border higher education  :: UNESCO Chairs/UNITWIN Networks aims to develop interuniversity cooperation across the world.  :: UNESCO Forum on Higher Education, Research and Knowledge An initiative focusing on research on higher education and knowledge with an emphasis on developing countries.

  
  
   

• Razpis EC za knjigo o reformah v visokem šolstvu
  Evropska komisija objavlja Public open tender n° EAC/02/06 for a publication book : " 007 Report on Higher Education Reform"  - To analize progress made in reform in higher education. Rok za prijavo je 13. marec 2006. Več informacij na:  <http://europa.eu.int/comm/education/programmes/calls/0206/index_en.html>
  
   
• Hrvaški pogajalci lagali o izobraževanju. (dp) Dnevnik, 31.3.2006
  V pogajanjih za vstop v EU je Hrvaška dali take podatke, ki so olepšali lastno sliko, poroča Večerni list. Tako so Evropski komisiji sporočili previsok odstotek sredstev za izobraževanje. Rečeno je bilo, da ima Hrvaška 160.000 študentov in 8000 visokošolskih profesorjev, torej 20 študentov na enega, kar je spodnja meja evropskih standardov. List trdi, da je na plačilni listi ministrstva le 3900 profesorjev, torej imajo 45 študentov na profesorja. Prof.dr.Pero Lučin, vodja pogajalske skupine pa pravi, da so podali realno in kritično sliko stanja hrvaškega izobraževanja.

• Bojazen pri manj priljubljenih predmetih, THES, Večer, 31.1.2005
  V Veliki Britaniji bodo od jeseni študenti plačevali tudi do 3000 funtov šolnine. Raziskava ministrstva ugotavlja, da bodo študenti opoščali le že sedaj manj priljubljene predmete. Vlada meni, da ni krize na univerzah, čeprav so nedavno zaprli veliko oddelkov.  (B.M.)
   
• V mestu novi prostori za Videmsko univerzo, Primorski dnevnik, 1.2.2006
  V Gorici bo dobila nove prostore univerza v Vidmu/Udine.

• Mobilnost študentov v razširjeni Evropi, A.G., Primorski dnevnik, 25.1.2006
  Srečanje o mobilnosti študentov, ki ga je podprla dežela FJK, sta predstavila predsednik krožka Che Guevara F.Panizon in prorektor tržaške univerze W.Gerbina. Na srečanju bo tudi rektor Domenico Romeo.  (B.M.)
  Razprava o visokem šolstvu in mobilnosti v združeni Evropi,  I.Ž., Primorski dnevnik, 25.1.2006
  Krožek Che Guevara je v Trstu pripravil okroglo mizo, na kateri so sodelovali predstavniki univerze, znanstvenega parka na Padričah in občinski odbornik.  (B.M.)
   
• 17. februar - dan D na graški medicini, Jasna Snežič, Večer, 26.1.2006
  Zaradi razsodbe Evropskega sodišča o tem, da je potrebno omogočiti vsem iz EU enak dostop do študija je letos velik naval na vse tri medicinske fakultete v Avstriji. Nemški maturanti so izrinjali domače; v Nemčiji je vpis na nekatere smeri omejen. Zato so študenti 1.letnika medicine in stomatologije v Gradcu prejšnji teden opravljali selektvine izpite iz snovi prvega semestra, saj jih bo od 1450 lahko prišlo v 2.semester le 115.   Rektorji univerz se zavzemajo za sprejemne izpite. (B.M.)

• Povečanje števila zaposlenih v visoki tehnologiji v EU
  Eurostat je izdal publikacijo "Employment in High Technology - Highest increase of employment in the high tech knowledge-intensive services - Issue number 1/2006". Glej:
  <http://epp.eurostat.cec.eu.int/pls/portal/url/page/PGP_MISCELLANEOUS/PGE_DOC_DETAIL?p_product_code=KS-NS-06-001>
  
   
• So vsi dijaki in študenti pripravljeni na krasni novi tehnološki svet?
  OECD je izdala študijo "Are students ready for a technology-rich world?".
  Glavna ugotovitev: "School students who are established computer users tend to perform better in key school subjects than those with limited experience or a lack of confidence in their ability to perform basic computer functions".
  Več  na strani  <http://www.oecd.org/document/17/0,2340,en_2649_201185_35992849_1_1_1_1,00.html>
   
• E-Learning in Tertiary Education
  E-learning is becoming increasingly prominent in tertiary education, with  universities increasing provision and more students signing up.     Glej PDF dokument na strani  <http://www.oecd.org/dataoecd/55/25/35961132.pdf>
  
   
• Revija OECD o  upravljanju v visokem izobraževanju
  OECD je izdala decembrsko številko The Higher Education Newsletter "IMHE Info" - glej PDF: <http://www.oecd.org/dataoecd/10/9/35892235.pdf

  
  
   

• Cambridge and Oxford rise in world academic rankings
  Cambridge and Oxford are now the third and fourth best universities in the world respectively, according to international rankings published today. (The Times Higher's 2005 World University Rankings). They dislodged Stanford and Berkely, two leading US institutions, with Oxford rising from fifth place in 2004 and Cambridge moving up from sixth. Harvard retained its position as the world's top institution with Massachusetts Institute of Technology second. The only other international rankings, published by Shanghai Jiao Tong University earlier this year, also put the two leading British institutions in the top 10. While Cambridge was ranked second best in 2005, Oxford dropped two places from its 2004 position to tenth.    The Financial Times, The Times, The Times Higher Education Supplement (Oct 28) 
   
• Rise up the rank outsiders. THES, 4.11.2005
  Bralec se čudi, zakaj je "Beijing Univ." deseta na lestvici najboljših tehnoloških univerz, ko pa je znano, da je "Tsinghua  Univ." najboljša na tem področju na Kitajskem.   Drugi, iz Avstralije, meni, da je "Deakin Univ." boljša od "Trobe Univ." in "RMIT Univ.", ki pa sta uvrščeni na lestvici THES. Tretji priporoča, naj Velika Britanija posnema način avstralski financiranja raziskovanja, saj jih je od avstralskih univerz kar 32% na listi 100 najboljših, od britanskih pa le 10%.   (B.M.)
  
   
• Blair tries to mend fences with call for shared EU policies
  Tony Blair sought to mend relations with France before the European Union summit at Hampton Court today with proposals that would boost Europe’s global competitiveness and promote European integration. In a surprisingly pro-European speech to MEPs in Strasbourg yesterday, he called for a common European energy policy including a pan-European electrical grid; a European Research Council; an EU programme for raising university standards; and a common immigration policy to attract foreign talent.    The Times, The Daily Telegraph
   

• O študiju na Norveškem
  -  na novih spletnih straneh <http://www.studyinnorway.no/>
   

• Irska - poročila o univerzah in visokem šolstvu
  Reports on evaluations of the 7 Irish universities - PDF file:  http://www.iuqb.ie/Report_Universities%20(publication%20copy).pdf 
  and   http://www.iuqb.ie/Report_Sectoral%20(publication%20copy).pdf :
   OECD Review of Higher Education in Ireland (Word document) http://www.education.ie/servlet/blobservlet/oecd_review_national_policies_education.doc?language=EN and   http://www.education.ie/servlet/blobservlet/OECD_review_higher_ed_irl.doc?language=EN

  
  
   

• European Commission Proposal for a European Qualifications Framework
  On 13 July 2005, the European Commission published a proposal for a European Qualifications Framework. This proposal is to be subject to consultation over a six month period. Click here for more information
   

•  Evropski okvir kvalifikacij - predlog Evropske komisije
  Towards a european qualification framework for lifelong learning, EC, 8.7.2005
  Na strani European Qualifications Framework  je objavljen predlog Evropske komisije (8.72005) , s podrobnimi preglednicami o tem, kakšna znanja, spretnosti in osebnostne ter poklicne zmožnosti/usposobljenosti naj bi imeli diplomanti posameznih stopenj visokega izobraževanja (str. 18, 38-43).  Osnovni elementi tega okvira so: zmožnosti/usposobljenosti (competences), učni izidi (learning outcomes), zagotavljanje kakovosti (quality assurance), vrednotenje znanja pridobljenega izven šol (non-formal, informal learning), svetovanje (guidance and counseling) in kreditne točke (credit transfer and accumulation). Evropski okvir naj bi bil podlaga za pripravo nacionalnih okvirov.    (B.M.)  Glej tudi druga gradiva o visokem šolstvu na: http://www.dfes.gov.uk/consultations/
  
  
  
   

• Rich in Higher Education . Finland Diary  Washingtonpost.com   06/ 2/2005. 
  blogs.washingtonpost.com/finlanddiary/ 2005/06/nbsp_nbspnbsp_n.html
  Finland is rich in colleges and universities — probably a little too rich, according to Keijo Virtanen, rector of Turku University. “We have 50 [colleges and universities] for 5.2 million people. It’s not very efficient,” he said in his office here on the handsome university campus. The typical university student spends six years or more getting a master's degree. The students pay no tuition and the state pays them to study. The basic stipend is $325 a month, more if you live off campus outside the university dorms. Each student is entitled to receive this stipend for 55 months, just enough to cover six academic years.  Finns are enormously proud of their system of higher education and its dramatic growth over the last generation has helped transform a relatively poor and backward country into one of the  richest, fastest-growing nations in Europe.
  Comment (June 2, 2005):
  The parlament decided yesterday to reduce the amount of subsidized months for students from 55 to 50. At the same time the right to study in a university was limited to six years. The aim of these decision was to force students not to work during semesters.
  Comment (June 4, 2005):
  I've studied both in Finland, where you don't necessarily have a clear idea of when you are going to graduate, and in the UK, where the 1st uni degree usually takes 3 years. The British system worked better for me. It was far more motivating to learn at the same pace with people who were doing the same degree. Peer-support was excellent. Also, the course was well-structured. It must help the lecturers to plan the course better if they have a good idea of the sequence of your studies. There were no major problems in the timetabling either, and the content was cutting-edge. (How do you deal with outdated knowledge if some of your courses were taken 6 years earlier? Many fields move on a lot in 6 years.) Lecturers were very approachable, helpful and interested in you as a person and as a student. My main complaints about the Finnish system are the opposites of the above. In Finland it was a bit difficult to make friends because there were different people in every course. The lecturers did not want to mix with students, especially not with those who were at the beginning of their studies. Uni of Helsinki has buildings scattered around the city, and the lack of co-ordination in timetabling often made it impossible to get from one seminar to another. Students have to be very independent to study in Finland because they are basically given a big fat book that lists all the courses that are offered in the faculty. They will then more or less have to find out what they should choose, where the courses are held etc. Anyway, my experience of the Finnish university was some time ago. Maybe things have changed since then.
  Commment (June 6, 2005):
  The quality of education should not be judged based on just a few sample points, and in particular, the judgements should not be extended over unrelated fields. I received my BSc in physics(1972) and MSc in engineering  in the US, and PhD degree in France. Having said that, the quality of education in my own fields in Finland appears excellent.

• Finci si študij financirajo s kreditom,              Simona Drevenšek, Večer, 4.10.2005
  Od podpore staršev živi le 3% finskih študentov, vsak ima zagotovljeno štipendijo, veliko jih med študijem dela, 20% je redno zaposlenih. V nižjih semestrih več študirajo, v višjih pa več delajo, zato nekateri končajo študij šele v 9 letih. Študij je resda brezplačen, a če želi izpopolniti znanje, plača 70 do 100 evrov za predmet.
   

• Study in Finland 2005-2006, CIMO, 2005
  Finska ima 20 univerz (od teh 10 specializiranih v tehnologijo, poslovanje, umetnost) z 174.000 študenti  in 29 politehnik (neuniverzitetne visokeošolske inštitucije) z 130.000 študenti. V toku je (jesen 2005) prilagajanje  univerz  bolonjskim stopnjam študija (triletni bachelor, dveletni master). Politehnike nudijo možnost dodiplomskega strokovnega študija, nekatere pa tudi magistrskega (master) v posameznih področjih.  Na rednem dodiplomskem študiju ni šolnin.  Tudi tuji študenti lahko dobijo državno finančno pomoč, posebej tisti iz EU. Obstaja veliko programov (v angleščini) prilagojenih tujim študentom.   (B.M.)

• Opomba B.M.:
  Informacije o možnostih za študij na Finskem: Centre for International Mobility CIMO, http://finland.cimo.fi ali http://www.cimo.fi ,e-mail: cimoinfo@cimo.fi ;
   Finish ENIC/NARIC: http://www.oph.fi/info/cecognition , Ministry of Education http://www.minedu.fi ; The Rectors Conference of Finish Polytechnics ARENE http://www.arene.fi ; Association of Summer Universities in Finland http://www.kesaylipisot.fi .
   

• Visokošolska politika v 11 zahodnih državah. CHEPS, 2005
  Issues in higher education policy: An update on higher education policy issues in 2004 in 11 Western countries  is a research paper produced by the <http://www.cheps.org/>Center for Higher Education Policy Studies (CHEPS) in the Netherlands. It seeks to assess Higher Education issues in terms of educational and research infrastructures, governance, finance and quality assurance in these nations. It also examines the effect of the Bologna process of Higher Education harmonisation across EU countries.  Dokument v PDF: <http://www.minocw.nl/bhw/115/bhw115.pdf>
  
  
  
  Svetovni dan učiteljev - 5. oktober
  Tako kot v mnogih državah bodo ob svetovnem dnevu učiteljev v več dogodkov. Glej: <http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/dogodki/prireditve-5-oktober-05>
  
   

  Neue Auslander-Quote an Unis stritig. Die Presse, 28.9.2005
  Na avstrijskih univerzah uvajajo kvote (določeno število) za študente iz Nemčije in drugih držav. Na dunajski medicini je v 2005 v prvem semestru že 17% Nemcev in 11% drugih, v Insbruku pa je Avstrijcev le še 47%.

  
   

• Bistri gredo v Ameriko in se vrnejo. Odličnost univerz. J.Kontler Salamon, Delo, Sobotna priloga. 8.10.2005
  prvi del - drugi del
  V državah, kjer je veliko univerz se bodoči študenti veliko ukvarjajo z izbiro prave univerze. pri tem jim pomagajo tudi  lestvice najboljših, kot je npr. šanghajska (Glej http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm  in    prispevke na   visoko šolstvo v Sloveniji - splošno ). Ljubljanske letos na tej lestvici ni, je pa na t.i.španski lestvici internetlab.cindoc.csic.es ). Na Ul so nekateri kritični do kriterijev šanghajske lestvice, drugi menijo da je to realen odsev slavbosti našega visokega šolstva. Minister J.Zupan se zavzema, da bi država omogočila začasni "uvoz" tujih raziskovalcev. Ob naraščajoči domači konkurenci - od treh univerz bo število naraslo na 5 ali celo 15 - trenutno v tujino odhaja na študij le malo naših maturantov, več študentov je vključeno v meduniverzitetne izmenjave. Vedno več pa je tistih, ki izbirajo tuje univerze za magistrski in doktorski študij; to so najbolj nadarjeni in delovni, ki bi bili uspešni kjerkoli že. Štipendijski sklad Futura daje prednost tistim, ki gredo na univerze s "šanghajskega seznama 2002". Njihovi štipendisti se najpogosteje odločajo za podiplomski ekonomski študij na LSE v Londonu, s precejšnjim zaostankom sledita Cambridge in Oxford, med priljubljenimi sta še dve londonski univerzi (London, City), ki pa nista na lestvici najboljših, pa Amsterdam, Utrecht, SDA Bocconi v Milanu, dunajska in še nekatere, med njimi Harvard edina univerza iz ZDA. Očitno odločaj jezik, bližina in razmere v ZDA po 11.9.2001.
  Iz prve roke.  Pogovor z dvema študentoma. Manja Klemenčič je končala EPF UM (končala magisterij v Cambridgeu, kjer končuje doktorat, vmes je bila leto dni na Harvardu) meni, da je podobnost med Cambridgeom in Harvardom (in tudi Oxfordom, Columbio, Stanfordom, Princetonom) v imidžu odličnosti in v njihovi medsebojni tekmovalnosti. "Ta skupni imidž je tisto, kar privablja tako študente kot strokovnjake in kar šteje na trgu dela". Razlike med temu univerzami  so številne. V Cambridgeu (in Oxfordu) je še zmeraj "kolidž" sistem, vsi (dodiplomski) študenti so člani določenega kolidža, ki jim nudi prenočišče, hrano, družabno življenje in - najpomembneje - supervizije, to je, da enega do največ tri študente enkrat tedensko za vsak predmet pripravlja profesor ali doktorski študent-ka. cambridge ima bolj razvito naravoslovje, v družboslovju je primerljiv s Harvardom. A na Harvardu v kolidžih nimajo supervizij v zelo majhnih skupinah. Harvard ima na podiplomski stopnji strokovne šole z magisteriji za neakademske poklice (pravo, medicina, poslovanje, upravljanje) s prvovrstnimi programi. Veliko uporavljajo izkustveno metodo in so bolj kot k splošnim znanjem usmerjeni k razvijanju veščin. Cambridge je navezan na industrijo preko skupnih projektov ali podjetji, profesorji šol Harvarda pa prodajajo  svetovalne storitve. Cambridge ima finančne težave na ravni univerze, vendar kolidži pridobivajo veliko denarja preko daril in s svojimi nepremičninami. Veliko razpravljajo o povišanju šolnin, krepitvi sodelovanja z industrijo in o tem, da bo kolidži več prispevali za plače profesorjev, ki imajo bistveno j nižje plače kot na Harvardu. Na Harvardu gredo darila neposredno na univerzo, ki ima tako ogromno sredstev.
  Jernej Barbič, doktorski študenti na Carnegie M. Univ. v ZDA, je na svoji spletni strani http://www.cs.cmu.edu/~barbic/vodic.html objavil priročnik o prijavi na študij v ZDA. O svoji univerzi je zapisal, da ima dober dodiplomski program, zlasti fizike,. Slabost pa je pomanjkanje parkirnih mest in varnost ponoči. Meni, da je koristno študirati v ti+ujini, spoznati življenje, jezik, kulturo. Predlaga: "Bistri Slovenci  gredo v Ameriko, tam"ukradejo" najnovejše znanje in ga odnesejo nazaj v Sloveniji".  (B.M.)
   

• Najboljše poslovne šole na svetu – brez Harvarda
  http://insidehighered.com/news/2005/10/03/rank
  BATTLING OVER B-SCHOOL RANKINGS. Insidehighered, 3.10.2005
  When the Economist Intelligence Unit published its annual ranking of business schools late last month, readers may have been surprised by the absence of Harvard Business School.  One publisher drops Harvard and Wharton from its list in spat over data and access to alumni and students.
  
  
  Ranking 2005. The Economist.
  http://mba.eiu.com/index.asp?layout=2002rankings
  Med 100 najboljših poslovnih šol na svetu je The Economist uvrstil IESE Bussines School, Univ. of Navarra, Barcelona. Nekaterih uglednih šol (npr. harwardske) ni na seznamu, ker niso poslale podatkov. Slovenskih institucij ni na seznamu. IEDC Bled je sicer navedena v direktoriju poslovnih šol istega časopisa.
  Kriteriji za  uvrstitev so: možnosti za nove kariere (diplomantov), raznoterost novincev, zaposleni  3 mesece po diplomi, zaposleni s pomočjo službe za zaposlovanje, obseg vpisa, ocenjevanje študentov (student assesement), kakovost učiteljev, kakovost študentov, izobraževalne izkušnje, plače diplomantov, možnosti za stike (network), širina področij diplomantov, mednarodna usmeritev diplomantov, učinkovitost diplomantov.   (B.M.)
  
  
  Projekt za reformo visokega šolstva širom sveta
  REFORMING HIGHER EDUCATION – WORLDWIDE. Insidehighered, 3.10.2005
  http://insidehighered.com/news/2005/10/03/fulbright

  Projekt Fulbrightove fondacije (vodi ga Philip Altbach, direktor  Center for International Higher Education, Boston College) ima za cilj oblikovati priporočila za institucije in države, ki se soočajo z vprašanji kakovosti v času hitre rasti.
  Fulbright team will develop strategies for colleges and  countries, many of which struggle with quality issues in era of  rapid growth.   Altbach said he thought the group could produce ideas that could be applied in many countries, although in different ways. “Countries and academic institutions and even individual people in the academic community need to make choices based on their own set of realities,” he said. “What may work for Denmark may not work for Egypt, but hopefully they can take away ideas from what we will be doing.”

   
• Britanska statistika o brucih, Reuters, Večer, 4.10.2005  
   

•  Aspiracije za študij pri ameriških sredješolcih
   http://insidehighered.com/news/2005/10/10/seniors
  COMING SOON TO A CLASSROOM NEAR YOU
  Study of high school seniors shows they have high aspirations -- but not the math skills to match.
  
   

• Imenovana nacionalna komisija za prihodnost visokega šolstva v ZDA
  WHAT SHOULD THE NATIONAL COMMISSION DO?
  Academe's rank and file join policy experts in offering advice
  to the new panel on higher education's future. http://insidehighered.com/news/2005/09/21/commission
   

• Uspešnost študija na javnih kolidžih v ZDA
  STUDENT SUCCESS AT PUBLIC COLLEGES  http://insidehighered.com/news/2005/09/27/retain 
  Institutional culture and presidential leadership matter more  than specific programs and policies, study finds.
   

• Konkurenca zagotovi kakovost,              Darja Kocbek, Delo, 4.10.2005 
  Švicarski minister za izobraževanje in razsikovanje meni, da je treba zagotoviti konkurenčnost in univerze odpreti za tuje študente. Švica ima 50% podiplomcev iz tujine, med profesorji je 30% tujcev. Konkurenca med univerzami, tudi znotraj Švice, po kantonih je zelo močna  in zagotavlja kakovost. Do leta 2010 bi moralo biti vsaj 15%  diplomantov iz matematike in naravoslovnih ved.
   

• Zakaj so francoske univerze slabo uvrščene na lestvicah?
  Poglavje (str. 169) v publikaciji EU  "Quality and efficiency in education"- EUROPEAN ECONOMY. Special Report. No. 3. 2004.
   v PDF formatu: <http://europa.eu.int/comm/economy_finance/publications/european_economy/2004/eesp304en.pdf>

• Universities. How Europe fails its young. The brain bussines. Survey: Higher education, The Economist, 8.9.2005
   (Glej  www.economist.com )
  Edina priložnost, da Evropa zadrži svoj življenjski standard je, da dela pametneje kot njeni konkurenti, in ne bolj trdo ter za manjše plačilo. Čeprav so moderne univerze nastale v Evropi, je sedanje visoko šolstvo šibko in ogroža to ambicijo. Po lestvici  inštituta iz Šanghaja  http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm
  jih je med 20 najboljšimi univerzami 17 iz ZDA. Ameriške univerze zaposlujejo 70% Nobelovcev, objavijo 30% naravoslovnih in tehnoloških člankov  in imajo 44% najpogosteje citiranih člankov. Evropske univerze za ameriškimi zaostajajo predvsem zaradi drugačne vloge države in financiranja.  Evropske univerze so večinoma financirane od države, ameriške pa iz različnih virov, ne le od vlade, ampak tudi od industrije, donatorjev in seveda študentov in tudi bivših diplomantov. Evropske vlade silijo univerze k vedno večjemu vpisu, brez dodatnega denarja, posledica masovnega študija je padec kakovosti. Države so v dilemi, ali naj  povečajo proračun za univerze, ali dovolijo realne šolnine. Vlade imajo velik vpliv na upravljanje univerz,  profesorji so javni uslužbenci. Zaradi pomanjkanja denarja plače padajo, zaposlitve so vedno bolj negotove, prostori in knjižnice se slabšajo. Ob množičnem študiju profesorji še vedno razmišljajo kot v času, ko je bilo študentov malo. So v dilemi med akademsko tradicijo iskanja resnice in skušnjavami profita. V svetovnem merilu se uveljavljajo oblike študija na daljavo, z Internetom. Vendar pa izobraževanje ni le prenos podatkov, je tudi  razpravljanje, za kar je najprimernejša skupnost študirajočih (scholars).
  The Economist priporoča evropskim univerzam, da bolj posnemajo ameriški model: 1. da se financirajo iz različnih virov;  2. da gojijo raznoterost in medsebojno tekmovanje, z različnimi (pedagoškimi) pristopi naj se borijo za študente.  
  Glej tudi povzetke prispevkov o lestvicah univerz v  visoko šolstvo v Sloveniji - splošno  (B.M.)
  
   

• Duhovnost z dobičkom.  Nedelo, 18.9.2005
  Na univerzi Jiaotong v Šanghaju so odprli prvi polletni MBA tečaj na temo kako voditi budistično tempelj. privih 18 menihov in laikov bo poslušalo predavanja o korporativni strategiji, upravljanju templjev in marketingu religioznih izdelkov.  
  (Na Shanghai Jiao Tong University  je tudi  Institute of Higher Education, ki pripravlja lestvice svetovnih univerz  http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm  B.M.)
   

• Zagrebački fakulteti traže i do 60% više novca. A.N.C. Jutranji list, 24.9.2005
  Rektorica zagrebškega vseučilišča H.J. Mencer pravi, da imajo letos fakultete zaradi novih bolonjskih programov in vpisa dodatnih 15% več novincev - bivših vojakov  od 20 - 60% več štroškov. O vpisu bivših vojakov je sindikat znanosti in visokega šolstva najavil ustavno pritožbo.  (B.M.)

• Letno poročilo OECD  o izobraževanju v 43 državah
  OECD je objavila redno letno publikacijo "Education at a Glance.  OECD indicators 2005" <http://www.oecd.org/edu/eag2005>
  Besedilo publikacije: http://www.oecd.org/document/34/0,2340,en_2649_34515_35289570_1_1_1_1,00.html 
  Statistični podatki in drugi pomembni kazalci o izobraževanju, tudi visokem, v 25 državah članicah OECD in 18 partnerskih državah (med njimi ni Slovenije).  Rezultati menarodnih primerjav (PISA 2003, TIMSS), kazalci financiranja, udeležbe in napredovanje, zaposlovanja. Razmere za učenje in poučevanje. Kratek opis šolskih sistemov, glosarij osnovnih pojmov.
  Nekaj ugotovitev: Narašča število  študentov in podaljšuje se trajanje študija, vendar je delež diplomiranih po deželah različen. Med evropskimi deželami so najmanj učinkoviti študenti v Avstriji, Češki in Nemčiji, najbolj pa Danci, Finci in Poljaki. Ženske študirajo hitreje, vendar jih je manj na naravoslovju ("science") in matematiki. Najmanj študentov naravoslovja je (v Ev.) na Madžarskem, največ na Finskem, v Franciji in V.Britaniji. Povečuje se vlaganje v izobraževanje, a ne povsod enako kot se povečuje družbeni bruto produkt (BDP/GDP). Ob večanju števila študentov so vlaganje na študenta zmanjšale (v Ev.) Češka, Poljska in Slovaška, upočasnila pa  Švedska. Povečalo pa se je vlaganje v terciarno/visoko izobraževanje v Grčiji, Španiji in Švici. Delež zasebnega vlaganja (šolnin) se je povečal v Avstraliji, Portugalski, Slovaški in Vel.Britaniji. V OECD deželah že več kot polovica mladih (53% starih 19-21 let) lahko pričakuje, da se bodo enkrat v življenju vključili v univerzitetno izobraževanje, poleg tega pa še 16% v druge tipe terciarnega izobraževanja. V terciarno izobraževanje je skupaj vključenih več kot 60% mladih v Avstraliji, Finski, Madžarski, Norveški, Poljski in Švedski. Vedno več je tujih študentov - 70% jih je v ZDA, Vel.Britaniji (v obeh število upada), Avstraliji (narašča), Franciji in Nemčiji. Vedno več mladih kombinira delo in študij, precej je nezaposlenih (največ v Ev. v Belgiji, Češki, Madžarski, Italiji, Poljski, Slovaški, Španiji).
  (B.M.)

• Education at a Glance 2005 <http://www.oecd.org/edu/eag2005>
  OECD indicators enables countries to see themselves in the light of other countries’ performance. The indicators look at who participates in education, what is spent on it and how education systems operate, and at the results achieved on a wide range of outcomes ranging from comparisons of student performance in key subject areas to the impact of education on earnings and adults’ chances of employment.
   

• ZDA pripravlja nacionalno strategijo o kolidžih,  I N S I D E  H I G H E R  E D, 20.9.2005
  THE FUTURE OF HIGHER ED
  U.S. education secretary forms panel to craft "national strategy" for America's college system.
  http://insidehighered.com/news/2005/09/20/spellings
  Federal dollars make up about one-third of our nation’s total annual investment in higher education,” compared to the less than 10 percent the government puts toward the national cost of elementary and secondary education. The idea of a national commission might provoke concern among some people in higher education about heightened federal intervention.
   

• INTERNATIONAL EROSION
  The U.S. lead in higher education is declining, and indicators about the future are not promising, an international report
  says.  http://insidehighered.com/news/2005/09/14/oecd
  Po ugotovitvah študije OECD (2005) imajo ZDA  najvec diplomiranih med 55-64 letniki, vendar zaostajajo glede števila študentov (za Kanado, Japonsko, J.Korejo, Finsko, Norveško, Švedsko, Belgijo), tudi v naravoslovju (vodijo Finska, J.Koreja, Avstralija, V.Britanija, Francija). Znanje matematike pri 15-letnikih je slabše kot v nekaterih drugih deželah. (B.M.)
   

• Publikacija "Recognition of prior learning within the education system :
  Danish government policy paper presented to the Parliament" (Copenhagen :
  Danish Ministry of Education, 2004. v PDF: <http://pub.uvm.dk/2005/priorlearning/recognition.pdf>
  
  Publikacija "The Danish approach to quality in vocational education and training." (Copenhagen : UVM, 2005. - 45 p.)
  v PDF:<http://pub.uvm.dk/2005/vetquality/the_danish_approach.pdf>
   

• Francija je maja meseca spremenila svojo zakonodajo o skupnih diplomah.
  Obvestilo za članice, ki že pripravljajo ali načrtujejo izvajanje skupnih programov s francoskimi visokošolskimi institucijami (pdf)
  (Informacijo lahko preberete na Intranetu UL)

• Bolonjski proces v Švici
  Implementation of the Bologna Declaration in Switzerland ,World Education News & Reviews [wenr@wes.org] , avgust 2005
  By the Bologna Coordination Committee of the Rectors' Conference of the Swiss Universities (CRUS)
  Uresničevanje bolonjnjske deklaracije: Priznavanje diplom, priloga k diplomi, ECTS; študijski programi; skupni doktorski programi; mobilnost; zagotavljanje kakovosti (Glej: The Center of Accreditation and Quality Assurance of the Swiss Universities ). (B.M.)

• Skrb za kakovost študija v Zvezi evropskih naravoslovno-tehniških univerz - IDEA Leauge
  http://www.idea.ethz.ch/about_us/index.html
   

  • Imperial College London
  • TU Delft (Technische Universiteit Delft)
  • ETH Zürich (Eidgenössische Technische Hochschule Zürich)
  • RWTH Aachen (Rheinisch-Westfälische Technische Hochschule Aachen)
    
    The IDEA League is committed to the highest international standards in both research and education. The IDEA League will achieve these standards by using common quality management principles for their educational programmes.

• Rang univerz po prisotnosti na spletu
  “World Universities' ranking on the Web” internetlab.cindoc.csic.es (2005)
  Organizacija iz Madrida, specializirana za merjenje spleta/interneta, je objavila listo svetovnih univerz po prisotnosti njihove znanstvene aktivnosti na spletu  http://www.webometrics.info Upoštevali so število domačih strani in zunanjih povezav ter obseg objavljenih besedil v načinu Adobe, Word in Powerpoint.
  Med prvimi stotimi jih je 72 iz ZDA (navajamo prvih 10)
  MASSACHUSETTS INSTITUTE OF TECHNOLOGY   UNIVERSITY OF CALIFORNIA BERKELEY  STANFORD UNIVERSITY 
  UNIVERSITY OF ILLINOIS URBANA CHAMPAIGN    HARVARD UNIVERSITY    UNIVERSITY OF TEXAS   AUSTIN     UNIVERSITY OF WASHINGTON  CORNELL UNIVERSITY    UNIVERSITY OF MICHIGAN    UNIVERSITY OF WISCONSIN MADISON   UNIVERSITY OF SOUTHAMPTON ROYAL INSTITUTE OF TECHNOLOGY
  Med 18 evropskimi jih je med prvimi 100 iz Velike Britanije 7: 
  UNIVERSITY OF CAMBRIDGE  UNIVERSITY OF OXFORD  UNIVERSITY COLLEGE LONDON  UNIVERSITY OF LEEDS   UNIVERSITY OF EDINBURGH   UNIVERSITY OF GLASGOW    UNIVERSITY OF SOUTHAMPTON
  švedske so 4: UPPSALA UNIVERSITY  LINKOPING UNIVERSITY   CHALMERS UNIVERSITY OF TECHNOLOGY  ROYAL INSTITUTE OF TECHNOLOGY
  švicarske so 3: SWISS FEDERAL INSTITUTE OF TECHNOLOGY ZURICH  UNIVERSITE DE GENEVE  SWISS FEDERAL INSTITUTE OF TECHNOLOGY LAUSANNE
  Po 1 je iz Finske UNIVERSITY OF HELSINKI  Norveške  UNIVERSITY OF OSLO , Astrije VIENNA UNIVERSITY OF TECHNOLOGY in Nemčije AACHEN UNIVERSITY OF TECHNOLOGY :
  Univerza v Ljubljani UNIVERSITY OF LJUBLJANA  je na 332. mestu, Univerza v Mariboru pa na 733.mestu. Med univerzami iz novih članic EU so med prvimi 500 iz Češke 4, Madžarske 3, Poljske 1, Estonije 1 in Slovenije 1. Beograjska univerza se je uvrstila na 366.mesto. 
  (Imena univerz navajalo po viru  http://www.webometrics.info , kjer so tudi podrobnejše informacije, B.M.)

• Lestvica svetovnih univerz po šanghajsko - 2005
  Academic Ranking of World Universities - 2005 -
  Inštitut za visoko izobraževanje Jiao Tong univerze v Šanghaju je že tretjič objavili lestvico najboljših (?) univerz na svetu "Academic Ranking of World Universities - 2005" - glej http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm.
  Pri razvrščanju so upoštevali  število znanstvenih objav (indeksi citiranosti v naravoslovju, družboslovju in humanistiki)  in  najuglednejših priznanj (Nobelove nagrade za fiziko, kemijo, medicino in ekonomijo ter Fieldovo za matematiko); upoštevali  so tudi obseg institucije, t.j. tovrstno akademsko produktivnost glede na število polno zaposlenih profesorjev na univerzi. Tudi letos je prvi Harvard, pred angleškim Cambridgeom, sledijo  univerze Stanford, California-Berkeley in MIT ... ; med prvimi petdesetimi univerzami je večina ameriških, od evropskih pa še Oxford (10.), Imperial in University kolidža v Londonu, ETH Zurich, Utrecht (NL), Karolinska Inst. Stokholm, univ.Paris 6 in Edinbourgh. Med prvimi stotimi so še univerze iz Nemčije, Švice, Danske, Rusije, Norveške, Finske, Avstrije (Dunaj), Italije (La Sapienza Rim). Med prvimi stotimi je 35 evropskih univerz ter 4 kanadske, 4 japonske, 1 avstralska in 1 izraelska univerza. Od novih članic EU sta med 123 najboljšimi evropskimi univerzami le Karlova univ. v Pragi in univerza v Szegedu . Slovenskih univerz ni med navedenimi petstotimi; predlani je bila UL v skupini 400-500, glej 2003 Edition . Slovenija je omenjena pri opisu metodologije, med državami, za katere so dobili podatke o številu polno zaposlenih profesorjev. Glej tudi:  Institute of Higher Education, Shanghai Jiao Tong University    (B.M.)
  
  Naslovi najboljših 30 ameriških univerz ter kanadske, evropske, azijske in avstralske univerze, ki so bile uvrščene med prvih 100 po "šanghajski lestvici" 2005.
  (Ime institucije po kitajskem viru. Univerze so združene v skupine po državah, za vrstni red glej  http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm B.M.)
  
  Harvard Univ       Stanford Univ      Univ California - Berkeley      
   Massachusetts Inst Tech (MIT)       California Inst Tech     Columbia Univ     Princeton Univ
   Univ Chicago       Yale Univ   Cornell Univ  
  Univ California - San Diego   Univ California - Los Angeles  Univ California - San Francisco  Univ California - Santa Barbara
  Univ Pennsylvania     Univ Wisconsin - Madison    Univ Washington - Seattle   Johns Hopkins Univ 
  Univ Michigan - Ann Arbor    Univ Illinois - Urbana Champaign   Washington Univ - St. Louis
  New York Univ    Rockefeller Univ  Northwestern Univ   Duke Univ  Univ Minnesota - Twin Cities
  Univ Colorado - Boulder   Univ Texas - Austin  Univ British Columbia
  Univ Texas Southwestern Med Center  Pennsylvania State Univ - Univ Park
  
  Univ Toronto   Univ British Columbia  McGill Univ  

  Univ Cambridge  Univ Oxford  Imperial Coll London Univ Coll London Univ Edinburgh 
  Univ Manchester  Univ Sheffield Univ Bristol  King's Coll London  Univ Nottingham Univ Birmingham 
  Swiss Fed Inst Tech - Zurich     Univ Zurich   Univ Basel  
  Univ Utrecht    Univ Leiden 
  Univ Paris 06   Univ Paris 11       Univ Strasbourg 1      Ecole Normale Super Paris 
  Karolinska Inst Stockholm   Uppsala Univ  Stockholm Univ   Lund Univ 
  Univ Munich  Tech Univ Munich      Univ Heidelberg   Univ Goettingen 
  Univ Copenhagen    
  Moscow State Univ
  Univ Oslo          
  Univ Helsinki     
  Univ Vienna   
  Univ Roma - La Sapienza       
  
  Tokyo Univ         Kyoto Univ       Osaka Univ        Tohoku Univ       
  Australian Natl Univ        Univ Melbourne
  Hebrew Univ Jerusalem

   
• Academic Ranking of World Universities - 2005  (Eurydice Slovenia, 22.8.2006)
  Na Kitajskem so ponovno (že tretjič) objavili lestvico najboljših (?) univerz na svetu "Academic Ranking of World Universities - 2005" - glej http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm
   
• Donacija za izboljšanje poučevanja na Univ. of Harvard
  Teaching excellence. Mercks give $15 million to bolster educational technology and instruction 
  Harvard Gazette: Teaching excellence, june, 2003
   
• Povezava raziskovanja, poučevanja in študija na MIT
  Learning in a Research University    Putting Students on the Front Lines of Research
  MASSACHUSETTS INSTITUTE OF TECHNOLOGY .
  President Vest's letter to the parents of MIT undergraduates,  MIT Parents News, Spring 1994
  
   
• V ZDA študira vedno več žensk
  GROWING GENDER GAP
  Over the next decade, enrollment of women and full-time  students is projected to outpace that of other groups.
  http://insidehighered.com/news/2005/09/12/projections In 2002, women made up 57 % of the nation’s 16.6 million students. Based on these projections, women would make up 58 % of students by 2014.  Projections of Education Statistics to 2014,”

• Ameriške poslovne šole spet z manj prijavami, Finance, 31.8.2005
   
• "Inside higher education" - spletna revija o ameriškem visokem izobraževanju
  http://insidehighered.com
   
• FACULTY FRETS ABOUT DECLINING STUDENT QUALITY
  Community college professors cite most concern, but they like  their jobs the most, too, UCLA survey finds.   http://insidehighered.com/news/2005/09/13/faculty
   
• Spreminjanje ameriške visokošolske zakonodaje o kolidžih in finančni pomoči študentom
  THE SENATE'S HIGHER ED ACT
  http://insidehighered.com/news/2005/09/08/hea
   
•  KATRINA SENDS STUDENTS FLEEING
  When hurricane hit New Orleans, colleges had evacuated; many  campuses in region turn gyms into shelters.
  http://insidehighered.com/news/2005/08/30/katrina
   
• No, kje je zdaj ta univerza? Jure Stojan, Večer, 2.9.2005
  S čim Oxford http://www.ox.ac.uk/ privablja turiste in zakaj jih takoj spoznaš. Črna akademska halja, črna obleka, bela srajca, bel metuljček. Ko je univerza premišljevala, da bi te uniforme ukinila, so se uprli prav študenti. Obujen elitistični duh.
   
• Skrb za kakovost na Univerzi v Oxfordu
  Educational Policy and Standards: Quality Assurance Handbook and ...
  University of Oxford Educational Policy and Standards.  www.admin.ox.ac.uk/epsc/handbook/
  Priročnik za (pedagoško) kakovost oxfordske univerze vsebuje podrobne standarde in postopke za pripravo poročil z 10 vidiki :
  1. vpis, posebej invalidi, 2. uvajanje, (svetovalna) pomoč študentom,  3. načrtovanje in potrjevanje študijskih programov, izvajanje, 4. izpiti, 5. ugotavljanje mnenja študentov, ankete, 6. študentske pritožbe, 7. statistične informacije, učinkovitost študija, 8. mnenja zunanjih ocenjevalcev, uporabnikov, 9. širjenje dobre prakse v poučevanju, 10. spremljanje poučevanja, dopiplomskega in podiplomskega. Posebej ocenijo tudi organiziranost študijske prakse, na koncu lahko dodajo oceno področja/teme po lastnem izboru.  (B.M.)

  
   

• Skrb za kakovost študija na Univ. v Cambridgeu
  Education Section: A Guide to Quality Assurance
  Univ. of Cambridge Quality Assurance 
  Student's Handbook 2004-05: University and Colleges: Quality Assurance
  CUSU: The implications of the Quality Assessment Agency proposals
  Predlogi študentske organizacije za izboljšanje študija na Univ. of Cambridge.
   
• Svetovanje za študente na ETH Zurich   
  Counselling for students    Press release
      ETH Zurich is testing a new counselling and guidance program: the Academic and Career Advisory Program.
  http://www.ethz.ch/index_EN

• Spodbujanje izobraževanja odraslih - publikacija OECD
  OECD je izdala publikacijo "Promoting Adult Learning", ki jo najavljajo
  takole: "This publication brings together key lessons from 17 OECD countries, providing evidence on the strategies in place to improve adults’ participation in learning. It addresses potential barriers to learning as well as the policies to remedy them.   V PDF: <http://213.253.134.29 /oecd/pdfs/browseit/8105141E.PDF>
  
   
• Poplava nemških študentov,  Matija Grah, Delo, 2.9.2005
  Avstrija in prosti vpis na univerze. Evropa potrebuje enoten dogovor.

• Vabljiv študij na tujih univerzah v EU,           STA, Dnevnik, 29.8.2005
  Številne univerze si prizadevajo postati privlačne za tujce. V V.Britanji tarnajo zaradi stroškov, na Danskem je tujih študentov že 9%, Finci bi radi podvojili število, Avstrija pa ne morala odpraviti diskriminacijo tujcev (npr. Nemcev) pri vpisu.
   
• Španija, Francija in Nemčija so med študenti najbolj priljubljene, Finska in Danska vabita tuje študente  (Eurydice)
  Univerze na območju EU državljane Unije obravnavajo pod enakimi pogoji kot svoje lastne državljane, medtem ko študentom, ki ne prihajajo iz območja Unije, zaračunajo višje šolnine.
  K mobilnosti študentov je največ pripomogel evropski program izmenjave Erasmus, ki je v 2003/4 zaobjel  130,000 študentov. Najbolj priljubljena je Španija, z 22,000 študenti. Povečalo se je zanimanje za študij na univerzah v novih članicah, npr. za Litvo za 56%.
  Finska  želi povečati internacionalizacijo in na univerzah podvojiti število tujih študentov.  Pozornost študentov želijo pritegniti tudi  z uvedbo šolnin za tiste, ki niso iz območja EU ali Evropskega gospodarskega prostora. Z letom 2007 bi bila šolnina  na semester 10.000 evrov. Na Danskem  se je delež tujih študentov od leta 2002 povišal za 30%. Imajo   kar 9 % tujih študentov, na  30 smereh študija pa je tujcev več kot polovica.
    
• Visoko šolstvo in družba znanja - izbire in odgovornosti, konferenca IMHE 2000, The Higher Education Newsletter - IMHE Info, april 2004
   http://www.oecd.org/dataoecd/37/50/34742524.pdf
  Teme konference organizacije OECD za upravljanje v visokem šolstvu: 1. Novi načini financiranja in upravljanja, 2. Dostopnost in enakost, 3. Nova poslanstva in strategije institucij, 4. Urstvarjanje novih znanj in raziskovanje, 5. Univerzitetno osebje.
  
    
• Evropska komisija poskrbela za prevajanje
  Evropska komisija je povečala svoje prevajalske kapacitete ter s tem zmanjšala zaostanke. Za prevode v nove uradne jezike je zadolženih 439 prevajalcev,  večina po pogodbi. Vse institucije Unije za prevajanje skupaj letno porabijo 800 milijonov evrov.
 

• Meka ni islamska Moskva, Bagdad ni vzhodni Berlin. Gilles Kepel, analitik političnega islama. B.Soban, Delo, Sobotna priloga, 16.7.2005
  Profesor G.Kepel z inštituta za politične vede v Parizu, ki je predaval tudi na newyorški in kolumbijski univerzi v daljšem intervjuju ocenjuje tudi situacijo na ameriških univerzah. Sredi devetdesetih let so ameriški študenti vedeli zelo malo o Bližnjem vzhodu, saj se je zaradi mirovnega procesa po sporazumu v Oslu pozornost usmerila na Kitajsko in drugam. Zato se je kakovost študija bližnjevzhodne problematike močno zmanjšala. Povrh vsega je ta tema vselej močno spolitizirana. "Na fakultetah in oddelkih imate na eni strani proarabske in na drugi proizraelske dekane in profesorje. Prva ćrtev take politizacije je seveda kakovost študija. Politična pripadnost je na nekaterih univerzah spodrinila akademskost in strokovno neodvisnost. "To seveda ne pomeni nič dobrega za ameriško visoko šolstvo in znanost". (B.M.)
  Op.: Za razprave o tej problematiki na University of Columbia glej: 
  The Clash of Ideas at Columbia (7 Letters) - Campus Watch Other items from New York Times  Other items in survey Columbia University
  
   
• Švedska - predlog novega visokošolskega zakona
  In June 2005 the Swedish Government presented a Bill on higher education, which includes proposals for a change of the degree system into three cycles and an introduction of a two year master degree within the second cycle. More information:  New world - new university (PDF)
  
   
• Odpravljena največja ovira za tuje študente v Avstriji,     Jasna Snežič, Večer, 12.8.2005
  Evropsko sodišče je razsodilo, da je Avstrija pri vpisu diskrimirala tujce. Presrečni nemški, užaljeni avstrijski študenti. Zmeda na dunajski, red na graški medicini. Vsa mesta zapolnjena v nekaj dneh.   
    
• Visoka učilišta protuzakonito upisuju studente. Vjesnik, 11.8.2005
  Čeprav niso izpolnile zakonskih pogojev nekatere visoke šole na Hrvaškem  vpisujejo študente (Akademija heidelberg, Visoka škola za glasbenu umetnost I.Mirković, mednaroda škola za hotelski management, Ekonomska fakulteta Univ. v Osijeku) opozarja Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport.
  
   

• Bolonjski proces v Jugovzhodni Evropi
  Implications for South East Europe
  Follow-up conference to the Bergen Ministerial meeting was held in Bucharest, from 1-2 July 2005. Organised by EUA and CEPES-UNESCO, as part of the Stability Pact for South East Europe (SEE). Discussions focused on the implementation of the Bologna Process in SEE and more specifically on quality assurance and the possibility of a future qualifications framework which will require further legislative harmonisation; on research and doctoral programmes where considerable efforts are still necessary; and finally, on the social dimension that needs to be developed significantly.
  EUA has been actively supporting the democratic process and the strengthening of the region's institutions for many years through a series of institutional evaluations and by participating in joint international projects with the European Commission and the Council of Europe, among others.       EUA activities in South East Europe

  
   

• Mednarodni seminar o odnosih med univerzo in državo, Novi Sad, 28-30 oktober 2005
  Glej: <http://www.dfes.gov.uk/bologna/>
  International Seminar on Higher Education: ”The university of the 21st century: new models of independence”, jointly organized by the University of Novi Sad and German Rectors’ Conference 28-30 October, Novi Sad
  The main objectives  will be to discuss various questions concerning the relationship between university and the state, to produce recommendations for the legal conceptualization of HE buffer institutions in Europe and to discuss new models of independence of HE institutions from the state.
  See: <http://www.dfes.gov.uk/bologna/>

   

  • Voldemar Tomusk - kritik bolonjskega procesa in visokega šolstva v (post)socializmu
    Dr Voldemar Tomusk
    Three Bolognas and a Pizza Pie: notes on institutionalization of the European Higher education system.
    Melancholy and Power, Knowledge and Propaganda
    The Open World and Closed Societies (Essays on Higher Education Policies in Transition) New York, 2004
    (http://www.palgrave.com/flyer/flyer.asp?is=1403965072).
    The Blinding Darkness of the Enlightenment: Toward the understanding of post-socialist higher education in Europe...
    Market as Metaphor in Central and East European Higher Education ( Triangle Journals )
    Aristoscientists, Academic Proletariat and Reassembling the Mega-machine: 21st century survival strategies of the Estonian academia ...
    When Every Comrade Becomes an Overseer: Struggle Over Surveillance and Autonomy in Post State-Socialist Higher Education
     

• Bolonjski proces in zagotavljanje kakovosti na univerzah v Bosni in Hercegovini
  "Razvijanje svijesti o Bolonjskom procesu u BiH", 6 – 10 .6. 2005, Sarajevo   http://www.sus.ba/
  Trodnevni seminar BiH - integracija u evropsko područje visokog obrazovanja 2005,  predstavlja centralni događaj TEMPUS projekta Razvijanje svijesti o bolonjskom procesu u BiH. Prisustvovalo je oko 150 sudionika iz cijele BiH (predstavnici ministarstva, univerzitetskih nastavnika, asistenata i studenata).

  Krepitev zagotavljanja kakovosti na univerzah v BiH (Projekt Tempus 2005-2007).
  Program predvideva seminarje za usposabljanje sodelavcev na centrih za kakovost, ki naj bi jih vzpostavili na univerzah v BiH v Gradcu in v Ljubljani (april 2007) ter na vseh univerzah v BiH. Koordinator projekta je Univerza v Gradcu, sodeluje pa tudi Univerza v Ljubljani.  Podrobnejse informacije: Tempus application form JEP 2004
   

   
• Higher Education Reform in the Balkans, A.W.Morgan, Academe, sept.oct. 2004:
  Ameriški izvedenec piše o "bolonjski" reformi v Makedoniji. Glavne težave so podobne kot v drugih bivših jugoslovanskih republikah: velika samostojnost fakultet, velik vpliv države, pomankanje denarja, tudi za raziskovanje, veliko študentov, tradicionalni programi in pedagoške metode, nastajanje privatnih univerz. Želijo okrepiti vlogo rektorja po slovenskem vzoru. Nevarnost prehitre, formalne reforme, brez analize možnih nepričakovanih posledic. (B.M.)
• FYR of Macedonia Country Plan 2005 
  Program pridruženega članstva FYROM v EU predvideva tudi reformo visokega šolstva z razvojem (bolonjskih) študijskih programov in metod poučevanja, izboljšavo upravljanja in integriranje univerz ob podpori Tempus projektov. (B.M.)
  
   
• Evaluations of the third kind: External evaluations of QA agencies. T. R. Szanto,  INQHAA conference, maj 2005
  Zunanje evalvacije agencij za kakovost visokega šolstva (primeri: Danska, Nemčija, Madžarska http://www.mab.hu/ , Hong Kong, Novi Zelandija in EUA) imajo močan vpliv na delovanje teh agencij in lahko olajšujejo medsebojno priznavanje teh agencij ter  njihovih ocen visokošolskih institucij. (B.M.)
  Za povezave na omenjene agencije glej (članice ENQA): http://www.enqa.net/agencies.lasso 
  Glej tudi  prispevke na: kakovost, kaj priporočajo izvedenci / qualitiy, methods
  
   
• Objavljene mednarodne smernice za delovanje agencij za kakovost v visokem šolstvu
  INQAAHE has published its Guidelines of Good Practice

  The General Assembly of the International Network for Quality Assurance Agencies in Higher Education (INQAAHE) agreed on the Guidelines of Good Practice in Wellington in April 2005. They have now been published at the INQAAHE website.

• Meeting of group F4 (ENQA, EUA, EURSAHE, ESIB) on european register of quality assurance agencies in higher education
  http://www.enqa.net/
  See: Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area,
  http://www.bologna-bergen2005.no/Docs/00-Main_doc/050520_Bergen_Communique.pdf
  Priprava registra agencij za kakovost v visokem šolstvu 
  Na sestanku 22.6.2995 so se predstavniki ENQA, EUA, EURASHE in ESIB (skupine F4, v kateri so evropska zveza agencij za kakovost, zveza evropskih univerz in zveza drugih visokošolskih institucij ter zveza evropskih študentov) pogovarjali o vzpostavitvi evropskega registra agencij za kakovost v visokem šolstvu, o katerem so se dogovorili "bolonjski" ministri v Bergnu. (Glej: KAKOVOST V EVROPSKEM VISOKEM ŠOLSTVU PO BERGNU 2005)   Oblikovali bodo skupni posvetovalni forum. O registru se bodo  agencije podrobneje dogovorile na skupščini ENQA v septembru 2005.  (B.Mihevc)
    
• European QA challenges addressed in the ENQA workshop in Paris, 9-10 June 2005

  The ENQA workshop 'After the Bergen ministerial meeting - results and stocktaking on subsidiarity and convergence' hosted by Comité National d'Évaluation in Paris concentrated on the implications to QA of the Bergen communiqué, the implementation in practise of the Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area and possibilities for convergence between the national QA agencies.

• ENQA Standards and Guidelines adopted in the Bergen Ministerial Meeting

  In their meeting of 19-20 May 2005 in Bergen, Norway, the European Ministers of Education adopted the "Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area" drafted by ENQA. ENQA also became a consultative member of the Bologna Follow-Up Group (BFUG).
   

• Evropska komisija o visokem izobraževanju in lizbonski strategiji
  Commission defines HE's role in the Lisbon Strategy
  The European Commission has launched its communication on “Mobilising the brainpower of Europe: enabling universities to make their full contribution to the Lisbon Strategy”.  Click here

• Demonstrating  Quality in Higher Education; Atene, maj 2005
  Povzetki prispevkov izvedencev o stanju skrbi za kakovost v raznih državah in novosti, ki jih prinaša bolonjski proces. (B.M.)
  Glej: University Evaluation Conference Speakers and Abstracts of Presentations  http://quality.hau.gr/proceedings.htm 

• Neuniverzitetno visoko izobraževanje, vseživljenko učenje in IKT v deželah OECD
  V redni OECD analizi "Education Policy Analysis 2004" ocenjujejo tudi razvoj neuniverzitetnega visokega izobraževanja.
  Deležu generacij v dveh tipih terciarnega izobraževanja v deželah OECD
  Persons aged 15 and over participating in tertiary education by type of programme, 2001
  Tertiary enrolments by type of programme and type of institution, 2001
  dostopnost informacijsko komunikacijske opreme (glej tudi: E-learning in Tertiary Education: Where Do We Stand?)
  in značilnosti financiranju vseživljenskega učenja.
  (Povzetek Executive Summary v jezikih članic OECD). Table of Contents 
  Glej: http://www.oecd.org/document/34/0,2340,en_2649_37455_34989090_1_1_1_37455,00.html>
  Improving the quality of education is a key policy objective in OECD countries. Major education reforms are under way around the world in response to the demands of making lifelong learning opportunities available to all. State-of-the-art reviews of  the role of non-university institutions in widening access to tertiary education and in making it more diverse and relevant; how countries can gain educational returns from their investments in educational ICT;  the challenges that lifelong learning poses for schools; and  how tax policies can help to foster lifelong learning. Recent major education policy changes across a wide range of fields in OECD countries.
  
   
• Univerze na Danskem - poročilo OECD, 2005
  Reviews of National Policies for Education - University Education in Denmark. OECD, 2005
  This OECD Review of the Danish university system examines such aspects as governance, funding, the Research Council System, the Danish knowledge system, the university system itself, universities' interaction with society, and outcomes.  It finds that training and research is of high quality, but that the system needs to change in response to rapidly changing demands.  A number of recommendations are put forward, particularly in the area of university governance and steering of the system by the government.

• Internacionalizacija, evropeizacija in globalizacija ter univerze
  Jeroen Huisman, Marijk van der Wende (eds.), On Cooperation and Competition II. Institutional Responses to Internationalisation, Europeanisation and Globalisation
  Bonn: Lemmens 2005
  This book describes and analyses the policies for the internationalisation of higher education in seven European countries (Austria, Germany, Greece, the Netherlands, Norway, Portugal, and the UK). While the first volume (2004) dealt with national policies, this part of the study is devoted to internationalisation policies at institutional level. The study was coordinated by Marijk van der Wende of the well-known Dutch think tank CHEPS (Centre for Higher Education Policy Studies). Publishers' website: http://www.lemmens.de/verlag/buecher.html.
  
   
• Študijski program "Intercultural Competencies"
  Donau-Univerza Krems (Avstrija) 23.11.2005 ponovno prične izvajati študijski program >Interkulturelle Kompetenzen- Intercultural Competencies<. Univerzitetni študijski program pokriva vse pomembnejše vsebine s področja medkulturne kompetence. Namenjen je  vodilnih in vodstvenih delavcev, visokošolsko izobraženim, ter vsem izkušenim zaposlenim s področja gospodarstva, politike, neprofitnih organizacij, uprave in
  kulture, ki pri svojem delu potrebujejo znanje za uspešno delovanje in poslovanje v multikulturnem evropskem prostoru.
  Več:http://www.donau-uni.ac.at

• 
  Prva evropska spletna konferenca o visokem šolstvu v jezikih manjšin,  Áron Balló, Primorski dnevnik, 12.6.2005
  V Cluju-Koloszvar (Romunija) Universitatea "Babes-Bolyai" Cluj-Napoca Babes-Bolyai Tudomanyegyetem  so organizirali spletno konferenco o visokem izobraževanju v manjšinskih jezikih. Po razpravi (on-line), predvsem o bolonjskem procesu, so na predlog tamkajnšnje madžarske manjšine sprejeli listino o visokem šolstvu v manjšinskih jezikih v Evropi.  (B.M.)

• Še osla za doktorja!  Zoran Seneković. Dnevnik 11.5.2005
  Italijanske univerze so v zadnjem mesecu podelile 23 častnih doktoratov, med katerimi je dirkač z motrojem (sponzoriran od firme M.), avtor računalniških igric, kreator čevljev, pop zvezda, karikaturist in ljubiteljica živali. Rektor urbinske univerze Bugliolo pravi, da tudi za spodbudo študentom, saj jim to dokazuje, da se ne le s pametjo, ampak tudi s trdim delom in pogumom da daleč priti.

• Prvi bolonjski ispit - palo pola fakulteta. Zagrebačko sveučilište predložilo 468 programa. M.Lilek, Vjesnik, 4.6.2005
  Hrvaške visokošolske insitucije so pripravile predloge 807 novih študijskih programov, največ zagrebška univerza (468), splitska 160, reška 126,  osiješka 110, zadarska 78 in najmlajša, dubrovniška 39. Združenja visokih šol ("veleučilišta") so pripravila 39 predlogov, samostojne visoke šole 24 in privatne visoke šole (največ ekonomske) 33 programov. V zadnjem mesecu je te predloge (kvaliteto in vsklajenost s sorodnimi evropskimi) ocenjilo več kot tisoč recenzentov, večinoma tujih.  Pozitvno recenzijo je dobilo 25% programov, negativno 20%, polovica pa je bila vrnjena fakultetam v dopolnitev.  Julija bodo analizirali, kako fakultete izpolnjujejo pogoje za izvajanje programov (prostorske in kadrovske). V Nacionalnem svetu za visoko šolstvo, ki vodi reformo, pravijo, da končno število novih programov ni važen, vazno je, da "apetiti fakultet ne bodo večji od njihovih zmožnosti".   (B.M.)

• Angleški zlati trikotnik - prvi del - drugi del, Justin Mullins, Mladina, 16.5.2005
  Oxford in  Cambridge sta v samem vrhu svetovnih univerz, londonska Imperial College in University College pa med 25 najboljšimi. Vendar imajo tudi obolbeme z opremo, raziskovalci so preobremenjeni, zlasti mladi predavatelji in raziskovalci so slabo plačani.

• Američani "kradejo" najboljše dijake devinskega zavoda, Primorski dnevnik, 26.6.2005
  V Devinu pri Trstu že 23 let deluje "United World College", v katerem so bilo doslej srednješolci iz 108 držav. Italijanski senat je nedavno odobril 2,4 milijona evrov izrednega prispevka. Američani njegovim maturantom nudijo boljše pogoje za študij, V Italiji pa varčujejo pri knjigah, šolninah in računalnikih.

• Sporočilo ministrov iz Bergna:   
  Evropski visokošolski prostor - doseganje ciljev (v slov.na http://ceps.pef.uni-lj.si/050520bergencommunique-slo.pdf )
  "The European Higher Education Area - Achieving the Goals    The Bergen Communiqué
  http://www.bologna-bergen2005.no/Docs/00-Main_doc/050520_Bergen_Communique.pdf
  Vsebina: Partnerstvo z visokošolskimi organizacijami, njihovim osebjem in študenti. Študijske stopnje (sprejet okvir visokošolskih kvalifikacij v treh stopnjah študija  Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area ). Zagotavljanje kakovosti (sprejeti standardi in smernice, ki jih je predlagala ENQA A Framework for Qualifications of the European Higher Education Area ). Priznavanje diplom in študijskih obdobij. Visoko šolstvo in raziskovanje. Socialna dimenzija. Mobilnost. Privlačnost evropskega visokega šolstvo in sodelovanje z drugimi kontinenti. Spremljanje uresničevanja smernic (do 2007) na področju kakovosti, nacionalnih okvirov visokošolskih kvalifikacij, skupnih diplom/programov, vključno z doktorskimi programi in organiziranost bolonjskega procesa do 2010 in naprej.  (B.M.)
   
• From Berlin to Bergen
  Ministri, pristojni za visoko šolstvo 40 evropskih držav, so se sestali v Bergnu 19. in 20. maja 2005 in ocenili napredek bolonjskega procesa od srečanja v Berlinu leta 2003.  Informacije in gradiva: <http://www.bologna-bergen2005.no/>

• Working Groups - In parallel with the Ministers’ discussion in the afternoon of 19 May
  1. Doctoral Studies and the Synergy between Higher Education and Research
  2. Lifelong Learning
  3. Quality Assurance and Recognition in a Global Perspective
  4. Institutional Autonomy and Governance
  Reports
  Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area
  A Framework for Qualifications of the European Higher Education Area
  Trends IV
  Bologna with student eyes
   Statements from Consultative Members
  European Commission: "Realising the European Higher Education Area - Achieving the Goals", dated 11 May 2005
  EURASHE, "Vilnius statement for Bergen", dated 29 April 2005
  Council of Europe: "Message from the Council of Europe to the Meeting of Ministers of the European Higher Education Area", dated 25 April 2005
  EUA, "Glasgow Declaration - Strong Universities for a Strong Europe", dated 15 April 2005
  ESIB, “Luxembourg Student Declaration”, dated 20 March 2005

  
  
   

• Evropska komisija  za Bergen o doseganju bolonjskih ciljev
   European Commission: "Realising the European Higher Education Area - Achieving the Goals", dated 11 May 2005
  EC je za sestanek "bolonjskih" ministrov v Bergnu pripravila dokument, v katerem poudarja dva pomembna koraka: zagotavljanje kakovosti (s sprejemom evropskih standardov za univerze in agencije za kakovost (ENQA) in evropski register agencij)  in evropski okvir (visokošolskih) kvalifikacij, s poudarkom na učne izide. Napoveduje dokument (priporočila) EU za  zagotavljanju kakovosti, kjer se zavzema za sodelovanje npr. na področju tehnike (ingeneering) in kemije ter dokument o vseživljenskem učenju in "evropskem" doktoratu. Univerzam priporoča pozornost na upravljanje, financiranje in večanje privlačnosti, novo partnerstvo z državo in enakopraven dostop do študija. Aprila 2005 je EC objavila dokument o prispevku univerz k uresničevanju Lizbonske strategije.  (B.M.)
   
• EURASHE presented their statement "EURASHE‘S Vilnius statement for Bergen".
  
   
• Bolonjski proces in Velika Britanija
  Europe Unit, a sector-wide body which aims to raise awareness of the European issues affecting UK higher education, presented their
  "UK Position Statement" on the Bologna Process.
   
• Some dismiss it as Bologna, but standard matching is key
  The dominant items discussed at the European Universities Association meeting in Glasgow were all connected with the Bologna process. Potentially this process is hugely important: its primary purpose is to bring some order to very different university systems in Europe, to create a level playing-field in higher education. The intention is to offer roughly equivalent degrees at bachelors and masters levels by autonomous universities, a pattern familiar in Scotland but novel in places like Eastern Europe. Bologna for these areas constitutes a road map to change governance structures and enhance the quality of learning and teaching.  The Scotsman

•  Trends IV: Uresničevanje bolonjskega procesa na evropskih univerzah
   EUA presented (25.4.2005) their report "Trends IV: European Universities Implementing Bologna".
  
   
• Glasgow Declaration , EUA, april 2005
  The Declaration underlines universities’ commitment to pushing forward reforms, and the importance of developing differentiated missions and profiles to address responsibly the challenges of global competition and social cohesion. Governments are called upon to give European universities the autonomy they need, be it legal, administrative or financial, to allow them to implement reforms, while universities recognise the importance of improving governance and strengthening leadership at all levels.
  For the first time, EUA addresses the crucial topic of funding, stating clearly that adequate funding is a prerequisite for securing universities’ future, and, with it, their capacity for promoting cultural, social and technological innovation. The Declaration emphasises that Europe cannot hope to compete with education systems in other parts of the world if higher education and research budgets are not viewed as an investment in the future and urgently increased.

  
   

• Janko Pleterski častni doktor,  I.L., Primorski dnevnik, 6.5.2005
  Univerza Alpe Jadran v Celovcu je podelila zgodovinarju Janku Pleterskemu častni doktorat. Univerza načrtuje posvet ob 50 letnici podpisa avstrijske državne pogodbe.
   
• Ugledne zaradi znanja, ki ga dajejo študentom. Elitne ameriške univerze.  Peter Seunig, Delo, 1.56.2005
  Harvard, Princeton... Tesno sodelovanje med profesorji in študenti je izjemno pomembno. Tudi individualno delo s študenti, ki ga evropski profesorji ne marajo. Nekdanji študenti v ZDA svojo zvestobo univerzi izražajo z vsakoletnimi prispevki v njihove blagajne. 
• Kako uspešno študirati?
  Study Skills and Academic Success.
  • Ten Tips to Success at University; a Handbook for Students  (Student Learning Services, Concordia University) - a good place to start.
  • Links to a Better Education  (Bob Jacobs, Chemistry Coach) - a major directory adressing skills for successful study in the Sciences, but with many broader applications.
  • Treasure Quest @2Learn.ca  (2Learn.ca Education Society) - Net guidelines for students in Grades 10-12.  
  • Learning Resources - Learning Skills  (Department of Economics, University of Melbourne) - an annotated Webliography of sites offering information on learning skills, with an emphasis on Economics, Mathematics and Statistics.
  • Favorite Study Skills Websites  (Learning Assistance Center, City College of San Francisco) - a selective listing of sites reviewed and chosen by students and instructor Shaun Rowley in the College Success course. A nicely arranged collection.
  • Guide to Writing Research Papers  (Douglas Low, 2004)

• Študentje in učitelji so najraje doma. Švedska visokošolska izkušnja. Jasna Kontler Salamon, Delo, 3.5.2005
  Pogovor z švedsko izvedenko za bolonjski študij. Uvedli so že novo prvo in drugo stopnjo študija (prevladuje model 3+2), zdaj se ukvarjajo z drugimi problemi, npr. s financiranjem raziskovanja in visokega izobraževanja, študentskimi stanovanji, nezaposlenostjo diplomantov. Tamkajšnji študenti so učinkoviti, čeprav pri študiju ni omejitev glede ponavljanja izpitov. Vsi študenti dobijo od države 750 evrov mesečno, tako da so neodvisni od staršev, seveda če redno študirajo. Po diplomi do 55 leta morajo vrniti 55% dobljenih sredstev. V tujino jih gre med študijem le 3%, manj kot bi želeli. Država krije univerzam skoraj vse stroške, vendar se morajo učitelji  nenehno potrjevati s kakovostnim delom, sicer izgubijo službo.  Akreditacijska poročila (štirinajstih) univerz so objavljena, vendar doslej univerz niso rangirali. Se pa ve, katere so najboljše v določenem področju.  (B.M.)
   

• Bettelen fuer die Wissenschaft. Jaherstagung der Hoshschulrektoren. Suddeutsche Zeitung, 2.5.2005
• Ertrag ungewiss. Viel Unis und Unternehmen sind beim Sponsoring skeptisch.
• Wohin kommen die Miliarden von harward?
   
• Univerzitetna liga prvakov, die Zeit, Večer, 19.4.2005
  Nemški center za razvoj visokega šolstva (CHE) razvršča 250 nemških visokošolskih institucij glede na raziskovalno dejavnost in mnenje študentov ter učiteljev. Tako določijo skupine najboljših v določenem področju, npr. zgodovina, pedagogika, psihologija, anglistika, strojništva, elektrotehnike... Pri zgodovini je npr. najboljša Univerza v Tubingenu.    (B.M.)
   
• Hochschulen: Hauptsache, das Mensaessen schmeckt, Jürgen Kaube, FAZnet, 11.4.2005
  O izbiri študija in razvrščanju visokošolskih institucij v Nemčiji. 

  http://www.faz.net/s/Rub7F4BEE0E0C39429A8565089709B70C44/Doc~E7B2C03CEC92C4B0082F3B103C6BAA312~ATpl~Ecommon~Scontent.html

   

• Na univerzi tečaj za furlanski jezik,  D.U., Primorski dnevnik, 19.4.2005
  Na pobudo goriške pokrajinske uprave bodo na univerzi v Vidmu pričeli z izpopolnjevalnim programom furlanščine. 
• Univerza hoče rasti, denarja zanjo pa ni, Primorski dnevnik, 14.4.2005
  Razprava o razvoju univerze v Gorici.

• Uresničevanje lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju
  Evropska komisija je objavila "Staff Working Paper on Progress towards the Lisbon Objectives in Education and Training 2005”.
  Informacija: <http://europa.eu.int/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/05/410&format=HTML&aged=0&language=EN>
  Posebne spletne strani: <http://www.europa.eu.int/comm/education/policies/2010/back_gen_en.html>
  
   
• Svet Evrope o visokem šolstvu
  Prenovljene spletne strani Sveta Evrope s področja visokega šolstva in raziskovanja so na naslovu <http://www.coe.int/t/dg4/highereducation>
  
   
• Acreditation of higher education: A fashion or a necesity? Michaela Martin, IIEP Newsletter,  jan.-march. 2005
  Vedno večji interes za študij je v mnogih državah pripeljal do ekspanzije visokega šolstva, kar je skupaj z diverzifikacijo/razčlenjevanjem in privatizacijo povzročilo zaskrbljenost nad kakovostjo, tako v razvitih kot v nerazvitih deželah. Večja mobilnostjo študentov in diplomantov terja bolj primerljive standarde in mednarodno priznavanje. Zato vlade razvijajo sisteme zunanjega ocenjevanja kakovosti oz. akreditacije.  V analizi IIEP (Unesco) so primerjali sisteme zagotavljanja kakovosti v  Kolumbiji, na Madžarskem, v Indiji, na Filipinih in v ZDA.  Ugotovili so skupne poteze teh sistemov, ki potekajo v treh fazah : 1. samoevalvacijska študija, 2. obisk in ocena skupine izvedencev (peer-rewiew) in 3. poročanje. Glede namena so ločili sisteme usmerjene bolj v nadzor (npr. Madžarska) in tiste, kjer gre bolj za spodbujanje izboljšav. Nekateri sistemi so usmerjeni v študijske programe in predmete (programme, subject accreditation), drugi bolj v visokošolske institucije, nekateri pa v oboje (npr.Madžarska, ZDA). Večinoma je akreditacija prostovoljna, drugod obvezna, zlasti npr. za programe izobraževanja učiteljev.  V vseh državah obstaja  agencija, ki deluje bodisi kot para-državna organizacija na nacionalni ravni, ali pa obstajajo privatne agencije. Marsikje pa ocenjujejo institucije glede na to, koliko so usposobljene za doseganje zastavljenih poslanstev/ciljev (fitnes for purpuse). V zadnjem času se uveljavlja ocenjevanje glede na postavljene minimalne standarde.  Z mednarodnim sodelovanjem se oblikujejo standardi za  delovanje sistemov kakovosti oz. agencij. (B.M.)
  
  
   
• Rektor kot slon v trgovini s porcelanom, po Panorami priredila Agata Tomažič, Delo, 1.4.2005
  Na  Harvard University  poteka boj za prevlado, rektorju je prvič v zgodovini ustanove del profesorjev izrekel nezaupnico .  Nasprotja so se začela 2001 z izvolitvijo L.Summersa http://www.president.harvard.edu/ , vodilnega ameriškega ekonomista za rektorja in zaostrila v zadnjem času zaradi njegove izjave o ženskah v znanosti. Z vzvišenostjo je razjezil liberalne in radikalne profesorje. Uvedel je poostren nadzor nad delom profesorjev, podpiral sodelovanje z Izraelom in vietnamske veterane. Odločitev je v rokah sedem članov t.i.Korporacije, nadzornega odbora univerze.  (B.M.)
  
    
• Konferenca (visoko)šolskim ministrov, Bergen 19.-20-maj 2005 - program
  Na domači strani "bolonjskega procesa" http://www.bologna-bergen2005.no/ je objavljen program ministrskega srečanja v Bergnu: "Towards the European Higher Education Area". Na njem bodo predstavljena poročila "Bologna-follow up" skupine, Zveze evropskih univerz (EUA Trends IV Trends IV - draft report ) in študentov (ESIB). Razprava bo  tekla v štirih skupinah:
  1. Doktorski študij in sinergija med visokim izobraževanjem in raziskovanjem
  2. Vseživljensko učenje (LLL)
  3. Zagotavljanje kakovosti in priznavanje v svetovni perspektivi
  4. Avtonomija institucij in upravljanje visokega šolstva
  Ministri bodo sprejeli zaključke s smernicami za nadaljevanje bolonjskega procesa
  (Bergen Communique, glej Prague Communiqué 2001, Berlin Communiqué 2003)
   
• The Bologna Process from a Norwegian Perspective
    
• Gradiva za srečanje Zveze evropskih univerz (EUA) v Glasgowu
  Discussion documents for Convention in Glasgow
  The 3rd EUA Convention of Higher Education Institutions, Glasgow 31 March-2 April 2005
  The Glasgow Convention Reader comprising of the working group papers, policy statements, studies and extensive background documentation on the 5 themes:
  1. The role of universities in society: Core values for European univeristiy in responding to evolving socila needs?
  2. Universities and research: Structures for optimising research and researcher's careers. Doctoral programs for Europe.
  3. The implementation of Bologna reforms in higher education institutions: New Bologna structures - institutional good practice; social dimension: access, support and employability; Developing student-centered learning and teaching: the use of learning outcomes appraches, ECTS, European qualifications framework.
  4. Quality in European higher education: Quality culture and European quality assurance dimansion, external evaluation.
  5. Funding European higher education: National systems: public versus private financing; Institutional govarnance and financing.

   

  • Bolonjski proces: Trends IV (Draft report)
    EUA je pripravila Trends IV (Draft report) - avtorja sta Sybille Reichert in Christian Tauch). Iz najave: "This draft has been prepared to provide <http://www.euaconvention.org/index.asp> Glasgow Convention participants with up-to-date information on the ways in which many higher education institutions are responding the implementation of the Bolgona reforms to enable informed debate and discussion".
    Dokument v PDF formatu dobite na naslovu <http://www.eua.be/eua/jsp/en/upload/TrendsIV_draft_250305.1111841019410.pdf>

  Trends IV - draft report
  The preliminary version (25/03/2005) of the report. Trends IV examines how European higher education institutions are proceeding with the Bologna reforms.  The study aims to better understand the present challenges facing different actors within institutions and see where improvements need to be made at institutional, national, and European level.
  The findings of Trends IV will be discussed and presented for the first time in Glasgow by its authors, Sybille Reichert and Christian Tauch.  The report will be then finalised  and presented at the Ministerial meeting in Bergen in May 2005.
   

  Konferenca (visoko)šolskim ministrov, Bergen 19.-20-maj 2005 - program
  Na domači strani "bolonjskega procesa" http://www.bologna-bergen2005.no/ je objavljen program ministrskega srečanja v Bergnu: "Towards the European Higher Education Area". Na njem bodo predstavljena poročila "Bologna-follow up" skupine, Zveze evropskih univerz (EUA Trends IV) in študentov (ESIB). Razprava bo  tekla v štirih skupinah:
  1. Doktorski študij in sinergija med visokim izobraževanjem in raziskovanjem;  2. Vseživljensko učenje (LLL);  3. Zagotavljanje kakovosti in priznavanje v svetovni perspektivi;  4. Avtonomija institucij in upravljanje visokega šolstva
  Ministri bodo sprejeli zaključke s smernicami za nadaljevanje bolonjskega procesa
  (Bergen Communique, glej Prague Communiqué 2001, Berlin Communiqué 2003)
   

  The Bologna Process from a Norwegian Perspective
  
   

  Deklaracija evropskih študentov o bolonjskem procesu
  “Luxembourg Student Declaration”,  ESIB , marec 2005
  Na konvenciji ESIB v Luksemburgu je bila sprejeta deklaracija s stališči in predlogi, ki so namenjenimi predvsem sestanku (visoko)šolskih ministrov v Bergnu. Ugotovitve in stališča: 1. Študijske stopnje; 2. Zagotavljanje kakovosti; 3. Priznavanje diplom ni obdobij študija.
  Predlogi: 1. Socialna dimenzija kot prioriteta; 2. Odprava vseh preostalih ovir za študentsko mobilnost;
  3. Sodelovanje med različnimi ministrstvi;  4. Vloga študentov.

   

   

• ENQA report presented to the Bologna Follow-Up Group (BFUG)
  President of ENQA, Christian Thune, and Secretary General, Kimmo Hämäläinen, presented the ENQA report on Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area to the BFUG in Luxemburg on 1 March 2005.
  
  
• Quality Convergence Study (March 2005, ENQA, Helsinki)

  The Quality Convergence Study , a follow-up to the ENQA Survey on Quality Procedures in Higher Education, examines the possibilities for convergence of national quality assurance systems in Europe through six samples of the self-analysis documents  by the six participanting QA agencies: 
  SAD from the Comité National d'Évaluation, France
  SAD of the Hungarian Accreditation Committee
  SAD of the Centre for Quality Assessment in Higher Education, Lithuania
  SAD of the Norwegian Agency for Quality Assurance in Education
  SAD of the National Agency for Higher Education, Sweden
  SAD of the Quality Assurance Agency for Higher Education, UK

  
  

• Three ENQA workshops scheduled for 2005 - 2006
  http://www.enqa.net/news
  1. Workshop on the results of the Bergen meeting and subsidiarity, 9-10 June 2005, Paris:
  CNE will arrange an ENQA event right after Bergen in order to analyse the consequences of the ministerial meeting and how to implement the European standards and guidelines in practice.
  2. Stakeholder involvement, November 2005, Berlin:
  ACQUIN will in cooperation with the German employers' organisation coordinate a workshop, providing a basis for a European discussion on how to improve cooperation between QA agencies and their stakeholders.
  3. Language of European quality assurance, early 2006:
  QAA will organise a terminology workshop which should improve understanding and communication among ENQA members and other relevant partners by examining English words and phrases commonly used in quality assurance and facilitate future attempts to develop glossaries of those words and phrases.
  
• Bolonjski seminar o doktorskih programih
  Results of EUA Bologna Seminar on Doctoral Programmes in Europe
  The Bologna Seminar “Doctoral Programmes for the European Knowledge Society”, Salzburg, 3-5 February 2005.
  
   
• Responsible Partnering - Handbook
  The handbook entitled “Responsible Partnering: Joining Forces in a World of Open Innovation” is a guide to better practices for collaborative research and knowledge transfer between science and industry. The guide is of great interest to European universities as it discussed the value of the relationship between institutions and society, partnerships with industry and public bodies and the creation of new opportunities and prospects for high-quality research and education.
  
  
• Uresničevanju bolonjske deklaracije v Evropi in v Sloveniji
  Poročila držav, tudi Slovenije,  o bolonjskem procesu, pripravljena za srečanje (visoko)šolskih ministrov v Bergnu,
  so objavljena na domači strani: National Reports 2005

• Slovaška načrtuje uvedbo šolnin
  Slovakian government plans to introduce tuition fees
  February 25, 2005  (ESIB, http://www.esib.org/index.html )
  The Slovavakian government plans to introduce top-up fees for higher education from September this year. The fee would be up to EUR 686 a year for public insitutions. Private institutions may charge more, but will lose the corresponding sum of state support if they do. About a third of the fee is intended to be used for grants for students.  The proposed law is a part of a bigger change of higher education in Slovakia. However this law has already failed to pass the parliament four times, and it is doubtful that it will pass this time too, as the government doesn't have majority in the parliament.
  
  

• Poročilo o načinu zagotavljanja kakovosti v evropskem visokem šolstvu za srečanje šolskih ministrov v Bergnu, 
  ENQA v sodel. z EUA, EURASHE and ESIB. Februar 2005
  The final report on Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area, developed by ENQA, in cooperation with the EUA, EURASHE and ESIB.

• "Accreditation in the European Higher Education Area". European Consortium for Accreditation in Higher Education,  
   supplementary information to the ENQA report  (February 2005).

• "Cooperation between accreditation committees/agencies",the recommendations from the seminar in Warsaw, Poland 14-16 February 2005
  

• Poročilo o zunanjem ocenjevanju kakovosti v visokem šolstvu Srednje in Vzhodne Evrope
  (S.Hofman, ACQIN, 2005)
  Mapping external quality assurance in Central and Eastern Europe: A comparative survey
  Stefanie Hofmann, ACQUIN (as of 03.03.2005) - pdf

   

•  International Conference on Managing Universities and Quality Assurance  
  
  
• Forthcoming OECD Conference on Higher Education Management
  
  
• Papež je povedal O katoliških univerzah. Družina, 13.2.2005
  "Katoliške univerze predstavljajo bogato dediščino za cerkev," Odlikovati jih morata "kakovost pouka in raziskav, tako, da so sposobne polnega dialoga z drugimi fakultetami in univerzami." Ob sedanjem hitrem razvoju se morajo stalno obnavljati, "da vidijo pot, po kateri lahko nove raziskave uporabijo za resnično dobro vsake osebe in celotne človeške družbe". 
  
  
  

• Odprli 27. akademsko leto univerze, Primorski dnevnik, 8.3.2005
  Na univerzi v Vidmu je predsednik dežele FJK R.Iliy povedal, da bosta tržaška in videmska univerza dobili od dežele 30 milijonov evrov, saj je po njegovem v času, ki ga zaznamuje prehod iz industrijske v družbo globalnega vedenja, vloga univerze temeljna. 
  

• Protestni nastop na tržaški univerzi,  A.G., Primorski dnevnik, 3.3.2005

• Jutri stavka univerzitetnih profesorjev, Primorski dnevnik 1. 3. 2005
  Za 2.3.2005 so vsi sindikati italjanskih profesorjev in raziskovalcev napovedali stavko proti zakonskemu osnutku o reformi pravnega statusa univerzitetnih profesorjev, ki naj bi predstavljal udarec sistemu javnih univerz v Italiji.

  Odprtje akademskega leta v znamenju nasprotovanja univerzitetni reformi, Odprtje akademskega leta v znamenju zaskrbljenosti Primorski dnevnik, 1.3.2005
  Rektor tržaške univerze D.Romeo je na svečanosti "uvodoma orisal kakovost ponudbe vseučilišča, nakar je pozval vse, naj prispevajo k spremembi ustreznega zakonskega osnutka v parlamentu".

• Šolska reforma naj se prekliče  I.Ž., Primorski dnevnik, 13.2.2005
  Po demonstracijah proti reformi srednjih in visokih šol v Italiji (slika iz Trsta) protestniki napovedujeo še nove.

• Mednarodni kazalci izobraževalnih sistemov
  International Indicators of Education Systems 
  Projekt OECD "Indikatorji izobraževalnih sistemov" se je pričel leta 1998 kot odgovor na zahteve posameznih držav, da bi mogli primerjati delovanje svojega izobraževalnega sistema z izobraževalnimi sistemi drugih držav. 
  Več o projektu INES  na http://nces.ed.gov/surveys/international/INES/

   

• Kakovost študija na daljavo 
  OECD in Unesco organizirata javno razpravo o osnutku "Guidelines on Quality Provision in Cross-border Higher Education", do 15. 3.2005 - glej: http://www.oecd.org/document/25/0,2340,en_2649_37455_34470745_1_1_1_37455,00.html

   

• Program sodelovanja pri razvoju izobraževanja, tudi visokega,  v Jugovzhodni Evropi:
  Pavel Zgaga: The Importance of Education in Social Reconstruction: Six Years of the Enhanced Graz Process: Developments, Current Status and Future Prospects of Education in South-east Europe.
  V PDF  na: http://www.see-educoop.net/education_in/pdf/egp-report-final-oth-enl.pdf

   

• Komisar J.Figel o politiki (visokega) izobraževanja v Evropi v prihodnjih 5 letih
  Ministers of education agreed on three major goals to be achieved by 2010:
  1. to improve the quality and effectiveness of EU education and training systems;
  2. to ensure that they are accessible to all;
  3. to open up education and training to the wider world. 

  The revised Lisbon Strategy (see: Lisbon objectives) highlights the role of knowledge in ensuring growth and jobs, and in particular the role of universities. The mid-term review states: 
  “Spreading knowledge through high quality education systems is the best way of guaranteeing the long-term competitiveness of the Union. In particular, the Union must ensure that our universities can compete with the best in the World through the completion of the European Higher Education Area.”
  But if we are to succeed, we need to think seriously about our strategy to improve the quality, attractiveness, and funding of Europe’s higher education. The  Bologna process of reforms in Higher Education, is essentially an intergovernmental process. It currently involves 40 European countries, including all EU Member States, and the European Commission is also present. The Bologna process aims to make higher education systems converge towards a consistent system based on three cycles: Degree/Bachelor, Master and Doctorate. Its goal is to develop a European Higher–Education Area by the year 2010.  The next Ministerial Conference of the Bologna Signatory States will be held in May 2005. By that time, all signatory countries should:

  1. have adopted a two–cycle system (the third will be covered by the Bologna reforms at a later stage);
  2. issue a diploma supplement in a major language to all their graduates free of charge without the need of a request; and
  3. have started to introduce a quality–assurance system.

  A more standardised structure will make degrees more transparent and portable. Independent and trustworthy Quality Assurance Procedures would allow citizens to see for themselves which learning institutions are worthy of their confidence.  A common European framework for Qualifications and credits at all levels would allow qualifications to be recognised and understood across Europe and favour both student and workforce mobility. 
  <http://europa.eu.int/rapid/pressReleasesAction.do?reference=SPEECH/05/88&format=HTML&aged=0&language=EN>

   
• Financiranje visokega šolstva v Evropi
  Evropska komisija je pripravila študijo "Study on the financing of higher education in Europe" : <http://europa.eu.int/comm/education/policies/2010/study_en.html#financing>

   

• Podiplomski (magisterski) programi Erasmus Mundus
  Erasmus Mundus: an additional 69 universities join the programme 
  The European Commission has selected a further 17 Erasmus Mundus master’s courses, involving 69 European universities new to the scheme. The selected master’s courses will start at the beginning of the next academic year (2005-2006) and come on top of the 19 that already started last autumn. The Erasmus Mundus programme aims to strengthen European cooperation and international ties in higher education. For the academic year 2005-2006, the number of recipients of Erasmus scholarships will increase to about 900 students and 100 academics. http://europa.eu.int/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/05/154&format=HTML&aged=0&language=EN
  http://europa.eu.int/comm/education/programmes/mundus/index_en.html>
  
  
  

• Izumitelj www je Britanec leta 2004 (Reuters), Delo, 29.2005
  Tim Berners-Lee je leta 1990 izumil internet (www, svetovni splet) v evropskem laboratoriju za fitiko delcev v Ženevi. Namesto, da bi ga patentiral in komercializiral, ga je dal brezplačno v uporabo vsem.
  

• Šolnine v Nemčiji
  Gebuehrende Klarheit, V.J.Friedmann, Spiegel, 26.1.2005  http://www.spiegel.de/unispiegel/geld/0,1518,338599,00.html
  Nemško ustavno sodišče je  omogočilo uvajanje šolnin na nemških visokih šolah in univerzah. Razveljavilo je člen visokošolskega zakona, ki je prepovedoval šolnine za študij do prve diplome. Predviden je prispevek 500 evrov na semester.  Študenti bodo proti šolninam protestirali. Daljši prispevek (v nemščini)  s povezavami na članke o tej temi.

   

• Konferenca Zveze evropskih univerz EUA "Močne univerze za Evropo" 
  3^rd EUA Convention of European Higher Education Institutions “Strong Universities for Europe ”
  Glasgow , 31 March – 2 April 2005
    www.EUAconvention.org
  600 higher education leaders across Europe are expected to reach agreement on an Action Agenda for strengthening Europe’s universities and for demonstrating their crucial role in implementing Bologna and meeting Europe’s economic and social development goals over the next decade. Institutions’ participation will contribute to shape the European higher education and research policies of the years to come. The Convention conclusions   The Glasgow Declaration to be endorsed by the EUA Council on 15 April 2005, and presented to the European Ministers of Education on 19 May 2005 in Bergen.
  

• Uresničevanje bolonjskega procesa v evropskih državah
  Na domači strani http://www.bologna-bergen2005.no/  so objavljena poročila držav podpisnic bolonjske deklaracije, ki so jih pripravile za srečanje ministrov maja 2005. (Madžarska, Latvija, Turčija, Črna gora...). Rok za poročila je bil 14.1.2005.  (B.M.)
  

• Bologna – nacionalni programi 2005.  Franc Viktor Nekrep, januar 2005
  Stanje uvajanja treh "bolonjskih" študijksih stopenj. Povzel po spletni verziji poročil  na http://www.bologna-bergen2005.no http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/org/microtech/Bologna/Bologna_2005.htm
  

• Evropski okvir visokošolskih kvalifikacij
  A Framework for Qualifications of the European Higher Education Area (Report). 
  V PDF na: http://www.pef.uni-lj.si/strani/bologna/framework-qualif-eur-higher-educ-area.pdf
  Poročilo o pripravi ključnega elementa v bolonjskem procesu - enotnega evropskega okvira visokošolskih kvalifikacij - je pripravila  Bologna Working Group on Qualifications Frameworks decembra 2004. Ta okvir ("framework", "programska zasnova") naj bi zagotovil preglednost med nacionalnimi visokošolskimi sistemi z enotnim načinom opisovanja učnih dosežkov in usposobljenosti diplomantov.  Navaja naslednje osnovne izraze: 
  "credit" (kreditna točka ECTS), "cycle" (stopnja študija), "Europe" (države podpisnice bolonjske deklaracije), "learning outcomes" (učni izidi, rezultati študija), "levels" (nivoji  učnih izidov), "national framework of qualificationns" (okvir kvalifikacij v posamezni državi), "profile" (značilnost programa, npr. strokovni:akademski), "qualifications" (diplome ali druga potrdila o zaključku priznanega programa), "qualification descriptors" (opisi usposobljenosti), "reference points" (oporne točke za opis kvalifikacij, študijskih dosežkov), "workload" (obremenitev študenta, kvantitativna mera za vse predvidene učne aktivnosti, tudi samostojni študij).
  Predvidene so naslednje stopnje: kratki programi ("short courses", znotraj prve stopnje, okrog 120 ECTS točk, "višja šola"); prva stopnja (180-240 točk), druga stopnja (90-120 točk po prvi stopnji, najmanj 60 točk na drugi stopnji); tretja stopnja (ni nujno izražena v točkah). Z "dublinskimi deskriptorji" se opisuje predvidena uposobljenost po zaključku prve, druge in tretje “bolonjske“ stopnje študija . Način zagotavljanja kakovosti bo podrobneje opredeljen v dokumentu, ki ga pripravlja ENQA za sestanek ministrov maja 2005.
  Nacionalni okvir določi in verificira (do 2010) ustrezni državni organ, izražen je v učnih izidih in ECTS točkah ter upoštevan v Prilogi k diplomi. Za povezovanje skrbi skrbi ENIC/NARIC mreža.  
  Predlog okvira bo poslan v razpravo vsem zainteresiranim aprila 2005, v prilogi (Appendix 7) pa je objavljen osnutek (3 str.), v katerem so  "dublinski" opisi usposobljenosti po vsaki od navedenih stopenj z ustreznimi kreditnimi točkami.. (B.M.)

   

• Prva bolonjska stopnja, kaj je to?
  The report, recommendations and presentations from the seminar "Bachelor’s Degree: What is it", in St. Petersburg, Russia 25-26 November 2005. Please click here  
  Udeleženci bolonjskega seminarja o prvi stopnji študija so priporočili naslednje: 
  1. Zaradi pomena pridobivanja splošnih kompetenc in razlik pri dajanju kreditov za družboslovne predmete naj  posebna skupina prouči vprašanje humanističnih in družboslovnih vsebin. 2. Prvostopenjski programi naj bi dajali zadosti širino, zato morajo zagotoviti splošne kompetence, inteterdisciplinarne in področne kompetence ter kompetence za ožjo stroko. 3. Pri načrtovanju programov je treba upoštevati zahteve trga dela. 4. Za dostop na doktorski študij naj bo pogoj zaključen magisterski (drugostopenjski) študij. (B.M.)
  

• Kakovost študija na daljavo
  The European Quality Observatory (EQO) Quality Portal (EQP) je spletna platforma, ki podpira uporabo kvalitetnih pristopov na področju e-učenja - glej <http://www.eqo.info/index.cfm
  Spletne strani "The European Foundation for Quality in E-Learning" so na naslovu <http://www.qualityfoundation.org/index.html>

   

• International Colloquium on Business-Education Partnerships: Learning from the World of Work 
  The OECD and the Ministry of Education and Science, Ireland are organizing an international colloquium that will bring together leading figures from the worlds of education, training, business and industry. The colloquium will be held in Dublin on 24-25 January 2005. See http://www.oecd.org/document/3/0,2340,en_2649_37455_34084291_1_1_1_37455,00.html

   

• Stephena Hawkinga niso mogli spregledati. (mb), Dnevnik, 27.12.2004
  Londonski The Times je objavil lestvico najboljših znanstvenih univerz, po oceni 1300 akademikov z vsega sveta. Prvi je Cambridge, pred Oxfordom (VB), sledijo: Harward , Berkeley in MIT (ZDA), Tokio, nato Princeton in CIT (ZDA) ter Imperial College London.  Časnik tudi poroča, da je Cambridge prejel 1,5 miljona evrov za sklad v čast prof. S.Hawkinga (roj.8.1.1942) , astrofizika, namenjen financiranju mladih raziskovalcev na tem področju. (B.M.)
   

• Oxbridge. Popolnoma podobna. Popolnoma različna. Oxford in Cambridge. Jaka Lucu, Polet, 19.8.2004
  Dve najboljši univerzi Anglije, Velike Britanije in v marsikaterem pogledu tudi sveta.  Oxford (ust. 1096) ima 39 kolidžev, finančno neodvisnih od univerze. Cambridge (ustanovili so ga 1209 razočarani študenti iz O.) združuje 31 kolidžev, tudi finančno neodvisnih od univerze. V O. določen kolidž omogoča le določen študij, v C. pa so nudijo več možnosti izbire. C. je dal doslej 80 Nobelovih nagrajencev, O. pa 47. O. je dal 26 premierov V.Britanije in še 12 vodilnih drugih držav ter drugih politikov in literatov, C. pa je več znanstvenikov in inženirjev. V znamenitem tekmovanju v veslanju je C. zmagal 78 krat, O. pa le 71 krat.(B.M.)

• Na prvi strani piše Nikar ne zaspite! Kaj dela Univerzo v Cambridgeu drugačno.,Večer, 16. 11.2002 (Petra Zemljič)
  Slovenci v mestu ob reki Cam. Študij brez predaha. Dodiplomski študij je krajši kot pri nas. Večina študentov diplomira že v treh letih, le nekateri študiji so za leto dni daljši. Magistrski študij traja eno leto, doktorski pa še nadaljnja tri. V Cambridgeu študira približno 15% tujih študentov. Tudi 8 Slovencev. Nina Marinšek in Andrej Trauner sta v drugem letniku dodiplomskega naravoslovnega študija, Manja Klemenčič je podiplomska študentka evropskih študij, Suzana Ograjenšek opravlja doktorat iz muzikologije, Maja Petrović pa iz socialne antropologije. N. Marinšek: študij v Cambridgeu je vsekakor drugačen kot pri nas. "Ko prispeš se vržeš dobesedno v inteziven način študija. Dopoldan si na predavanjih, popoldan na vajah. Študijsko dodiplomsko leto je sestavljeno iz 3 semestrov, vsak traja po 8 tednov. V Sloveniji hodiš na predavanja, nato pa približno dva meseca pred izpiti obdelaš snov. Tukaj predeluješ snov vse leto,". A. Trauner: Popoldan ni časa, da bi zaspal za kakšno uro, ker enostavno ne smeš, si zamudil vlak. 8 tednov je zelo intezivnih, nato sledi mesec dni počitka. Vsak študent ima v kolidžu na razpolago "supervajzerja", nekakšnega mentorja oziroma tutorja. Ko prideš s fakultete, z njim predelaš celotno snov. Tutor ti je na voljo vsak teden po eno uro, seveda za vsak predmet posebej. V prvih letnikih so ponavadi tutorji starejši študentje, tik pred doktoratom, kasneje pa profesorji. "Skozi leto z njimi pišeš eseje, znanje reproduciraš skozi vse leto. In opozarjajo te ves čas: delaj, delaj...Enostavno ne moreš ostati zadaj," trdi N. Marinšek.
  Na naravoslovju si v 1.letniku si iz številnega nabora predmetov izbereš štiri, v drugem nato tri in v tretjem tri ali štiri. Izpit iz posameznega predmeta je vedno na koncu leta, v juniju. Na razpolago imaš samo en rok, če ne narediš, ti rečejo adijo, razlaga Nina. Vendar pa se univerza s tem tutorskim načinom zelo trudi, da vsi naredijo letnik. Letno pade manj kot 1% vseh vpisanih.
  Izpit je sestavljen in teoretičnega in praktičnega dela, ki jih narediš v esejski obliki, vse štiri izbrane predmete pa opraviš v šestih dneh. A.Trauner je zadovoljen s profesorji, saj so vedno na razpolago po predavanjih, po elektronski pošti. Skratka, so zelo dostopni vsak dan. Sicer pa nimajo klasične diplome, važna je ocena zadnjega letnika. Zadnji izpit je končna ocena, pri katerem moraš pokazati točno to, kar od tebe zahteva naziv.
  M. Klemenčič pravi, da je magistrski študij izredno inteziven. "Imaš predmete, delaš seminarje, pripravljaš predispozicijo svojega dela, pripravljaš se na izpite. Nekje do konca julija moraš oddati svoje delo. V tem času nimaš kaj dosti od življenja. Pri doktoratu je dinamika dela malce drugačna. Gre za samostojno raziskovalno delo, ki ga načeloma izvajaš skupaj s svojim mentorjem, tutorjem, in se udeležuješ le raziskovalnih delavnic ali pa neformalnih srečanj z ljudmi iz svojega oddelka. Razlika pa je tudi med študijem družbenih ved in naravoslovnih. Slednji imajo svoje laboratorije in pisarne. Dnevno odhajajo na svoje službeno delo na fakultete in tam delajo od devete do šeste. Družboslovci tega nimamo, imamo pa svoj center za podiplomske študente znotraj fakultete, kjer lahko delaš. Vendar to ni navada. Ponavadi smo v knjižnici ali pa kar doma. Delo je izredno samostojno, potrebna je ogromna lastna motivacija. Z mentorjem se srečuješ enkrat na 14 dni, enkrat na mesec. Zelo pogosto se zgodi, da gredo podiplomski študentje za nekaj časa drugam študirat; ali na teren ali pa na drugo univerzo. ". M. Petrović: Tempo je izredno naporen, a se splača. "Dejansko te že čez leto tutorji pripravijo tako daleč, da težko padeš. Celo na uradni internetni strani naše univerze mi piše "Don't fall a sleep." Nikar ne zaspi. Je sicer nekaj ideologije na tej univerzi, vendar je v njej veliko dobrega. Pa tudi slabega. Od zunaj resda izgleda, da si malce privilegiran, a profesorji ti dajo vsak dan na znanje, da so oni profesorji, ti pa le študent."
  Brez denarja ni nič: Šolnina za domače dodiplomske študente znaša okrog 1000 funtov (okoli 360 tisoč tolarjev), za za podiplomske pa 4000 funtov. Za študente iz držav EU je letna šolnina okoli 5000 funtov, za študente izven EU pa kar 9000 funtov. Če k temu prištejemo še okrog 6000 funtov, ki naj bi jih študent porabil za življenjske stroške, študijsko leto za Slovenca stane 15 tisoč funtov. Nekaj denarja, okoli dva tisoč funtov, dobiš od univerze, nekaj pa prispeva kolidž. "Tukaj nimaš časa delati, celo pravilo je, da izjemoma lahko kaj počneš le 20 ur na teden. Sama dobim še Zoisovo štipendijo, ne vem, kaj bo s štipendijo AD Future, ki štipendira študente v tujini," se še sprašuje N. Marinšek. (B.M.)

• Oxford and Cambridge top world league for science
  Cambridge and Oxford are the best universities in the world for science, according to a global survey of academics published in Times, Times Higher Education Supplement. Cambridge was top of the league table of 100 universities, well ahead of Oxford and third-placed Harvard. Imperial College, London, was ranked tenth. 

• Where are you placed in the World University Ranking?
  The Times Higher presents the first comprehensive global university ranking today.
  The World University Ranking 2004, compiled by QS, is the first to use peer review to establish a global pecking order. In addition to a poll of 1,300 academics in 88 countries, the ranking takes account of staffing levels and research citations. The 16-page supplement to this week's edition is available at www.thes.co.uk/worldrankings
  

• Evropski parlament potrdil uvedbo Europassa  
  European Parliament adopted a legislative resolution on Europass
  V mapi Europass, ki naj bi močno olajšal iskanje zaposlitve po vsej EU bodo: življenjepis, potrdilo o mobilnosti (za tečaje usposabljanja v drugih državah), dopolnilo k diplomi (za univerzitetne diplome), potrdilo o znanju jezikov in dopolnilo k certifikatu Europass (za tečaje usposabljanja). Iskalci zaposlitve bodo lahko uporabljali posamične dokumente ali celotni sveženj. S temi dokumenti bodo državljani EU po 1. 1. 2005 lahko dokazovali svoje poklicne kvalifikacije. Vsaka članica bo morala vzpostaviti nacionalni center Europass. Več: http://www.cpi.si/Content.asp?MenuID=155> in http://europa.eu.int/comm/education/programmes/europass/index_en.html
  

• Uvajanje stopenjskega študija na helsinški univerzi
  Bologna proces at the University of Helsinki, P.Aronen, november 2004 http://www.helsinki.fi/tutkinnonuudistus/materiaalit/Bologna_review_20041122.pdf
  Gradivo enote za strateško načrtovanje finske univerze v Helsinkih  www.helsinki.fi/university opisuje pristop k reformi na ravni države in univerze ter navaja  17+7 usmeritev/principov, po katerih bodo vodili reformo. Eden od principov je tudi razvoj sistema skrbi za kakovost, ki je podprt z evalvacijo na nacionalnem nivoju, znotraj pa s strateškim planom univerze, ki ima za cilj utrditev položaja univerze med vodilnimi evropskimi univerzami. Osnutke novih programov v treh stopnjah so  pripravili na fakultetah jeseni 2004. Konec 2004  oblikujejo podrobnosti sistema skrbi za kakovost. Vsako leto bodo pripravljali samoevalvacijska poročila ter izvajali redno mednarodno evalvacijo poučevanja in raziskovanja. 
  Glej tudi:  www.helsinki.fi/vokke/english (B.M.)
  

• Uvajanje stopenjskega študija v Franciji
  Universites: succes de la reforme LMD. L'harnonisation europeene des diplomes a conquis l'univerisite. Le Monde, 4.12.2004 http://www.lemonde.fr/
  Tričetrt francoskih univerz je sprejelo nov sistem tristopenjskega študija (imenovan "LMD", 3+5+8,  licence-master-doctorat"). Na treh univerzah, ki so uvedle ta sistem v 2002 se je zmanjšal osip. Zadovoljni so tudi študenti, ki so lani protestirali proti uvajanju tržnih odnosov v visoko šolstvo. Reforma je uspešna, več bo jasno ko bodo v 2005  prišli prvi diplomanti s teh univerz (Valenciennes, Arras in Lille II). (B.M.)
  
  

• Bolonjski proces na nemških univerzah.
  Dokumenti, stališča, načrti in navodila, v publikaciji nemške rektorske konference (HRK  www.hrk.de ): 
  Bologna-Reader. Texte und Hilferstellungen zur Umsetzung der Ziele des Bologna prozess an deutscher Hochschulen. HRK, Service-Stelle Bologna. Beitrage zur Hoschullpolitik 8/2004
  Izhodišče je načrt 10 korakov: 1. začetek, vzpostavitev organov, 2. začetek dejavnosti na visokošolskih insittucijah, 3. razprava o okvirnih vprašanjih v delovnih skupinah, 4. določanje ciljev študijskih programov, 5. izdelava  koncepta programov, 6. sodelovanje, dogovarjanje med institucijami, 7. razvoj novega študijskega in izpitnega reda, 8. vzpostavljanje akreditacije, 9.informiranje kandidatov za študij, 10.spremljanje in evalvacija.
  Posebej so obravana vprašanja: 1. programi prve in druge stopnje študija, 2. modularizacija, 3. ECTS, 4, priloga k diplomi, 5.zagotavljanje kakovosti, akreditacija in evalvacija. 
  Dodane so analize (npr.Trends 3) in mednarodni dokumenti (v nemščini) ter povezave na ustrezne strani.  (B.M.)
  

   
• Bolonjska reforma v Švici
  Švicarska rektorske konferenca (CRUS)  http://www.crus.ch je julija 2004 pripravila "Priporočila za usklajeno prenovo pouka na švicarskih visokih šolah v okviru Bolonjskega procesa"(v nemščini).

  ETH ZürichZürich | Switzerland | http://www.ethz.ch 

  Ecole Polytechnique Fédérale de Lausanne http://www.epfl.ch 
  KFH / CSHESBern  http://www.cshes.ch OR http://www.kfh.ch   
  Università della Svizzera Italiana Lugano  http://www.unisi.ch Universität Basel   http://www.unibas.ch

  Universität Bern http://www.unibe.ch

  Universität Luzern http://www.unilu.ch

  Universität St.Gallenhttp://www.unisg.ch

  Universität Zürichhttp://www.unizh.ch

  Université de Fribourg http://www.unifr.ch

  Université de Genèvehttp://www.unige.ch

  Université de Lausanne http://www.unil.ch

  Université de Neuchâtel http://www.unine.ch

• Mednarodna primerjava znanja osnovnošolcev v matematiki in naravoslovju - TIMSS 2003  
  Rezultati mednarodne primerjalne raziskave "TIMSS 2003 International Reports in Mathematics and Science at Fourth and Eighth Grades": http://timss.bc.edu/timss2003i/conference_IR.html
  

•  Mednarodna primerjava  znanja šolarjev - PISA
  Learning for Tomorrow's World: First results from PISA 2003 
  Publikacija OECD "Learning for Tomorrow's World: First results from PISA 2003" predstavlja temeljne rezultate mednarodne primerjalne raziskave PISA (Programme for International Student Assessment) v letu 2003. Povzetek: http://www.oecd.org/document/28/0,2340,en_2649_201185_34010524_1_1_1_1,00.html, več pa na strani <http://www.oecd.org/document/55/0,2340,en_32252351_32236173_33917303_1_1_1_1,00.html. Projekt PISA ima spletne strani na: http://www.oecd.org/pisa   (Vir: Eurydice)

• OECD study reveals poor English school performance
  The Government has dismissed OECD figures showing relatively poor school performance in maths, science and English as ?inconclusive? and not comparable with other countries or past years.
  The Times, Daily Mail

   

• V inovacijah ZDA še vedno boljše od EU, Enterprise Europe, 7.12.2004
  New report sees US continuing to out-perform EU Enterprise Europe, Brussels, 7 December 2004
  The US leads Europe in nine out of eleven indicators according to the latest European Innovation Scoreboard (EIS), which also includes EU candidate and associated countries. While the EU innovation performance has been relatively constant since 1996, the US and Japan have made great strides, further widening the gap.   The EU innovation leaders are Sweden and Finland, followed by Germany and Denmark. Most of the new Member States are catching up rapidly, although they come from relatively low levels. The most innovative EU sectors are ‘Electrical and optical equipment’, ‘Chemicals’ and ‘Computers’. The main  weaknesses are in patenting, the lower qualification of the workforce, and lower business spending on R&D. The full document:  www.trendchart.org and www.cordis.lu/innovation   Innovation scoreboard highlights need for greater efforts towards Lisbon goal  Enterprise Europe N° 14, January-March 2004  (Vir: www.irc.si )
  
  

• SCI in IF potrebujeta prenovo  Franc Viktor Nekrep,  LiLoLe http://lifelong.blogspot.com/  19,.1.2005  

  V  prispevku v forumu revije American Scientist o Odprtem dostopu  prof. Harnad  ponuja zanimiv predlog za izboljšavo ISI-jevega citacijskega indeksa (SCI), ki mu avtor očita grobost pri vrednotenju raziskovalnega vpliva. Predlaga uvedbo »citacijskga ranga« (»CiteRank«).

   

• Google Scholar še boljši...  F. V. Nekrep,  LiLoLe http://lifelong.blogspot.com/   29.12. 2004  

  Pri Google Scholarju so dodali v rubriki izboljšanega iskanja Advanced Scholar Search tudi možnosti izbire iskanja po datumu, avtorju ter naslovu in imenu publikacije. Priporočljivo si je prebrati navodila.
  
  

• Google tudi za znanost... F.V.Nekrep, http://lifelong.blogspot.com/ 18.11.2004

  Iskalec namenjen pregledovanju in iskanju znanstvenih in strokovnih zapisov je dala hiša Google v javno in brezplačno rabo -  Scholar Google.   Doslej je bil najbolj popularen Web of Science (WoS),  žal plačljiv, zato so zlasti naravoslovci  uporabljali  NCBI PubMed-a. Kasneje se je vse več uporabljal iskalec Scirus, ki ga je v odprti rabi ponujala založniška hiša Elsevier, ki je letos presenetil še s komercialno verzijo splošnega iskalca, z imenom Scopus. 

  Schoogle...posrečeno, ali ne? http://lifelong.blogspot.com/ 24.11.2004

  Scholar Google je, komaj se je pojavil, sprožil poplavo reakcij in komentarjev, večinoma pohvalnih.  Informatik T. J. Sonderman mu je posvetil samostojen blog On Google Scholar,  P. Jacso pa je oblikoval spletno stran za preskušanje z drugimi iskalci. (B.M.) 

• Črni ponedeljek za Odprti dostop F.V.Nekrep, http://lifelong.blogspot.com/ 10.11.2004

  Vsem tistim v znanstveni srenji v Veliki Britaniji (posledično pa vsem njihovim številnim somišljenikom v svetu), ki so se v zadnjih letih trudili za uveljavitev Odprtega dostopa je odgovor britanske vlade ta ponedeljek prisolil krepko klofuto. Vlada je namreč zavrnila
  priporočila v analizi posebnega odbora britanskega predstavniškega doma (House of Commons - HoC).

   

• Obletnica žametne revolucije.  Ljubomir Jakšič, Dnevnik, 18.11.2004
  V Pragi so proslavili novembrski pohod študentov leta 1989, ki so se takrat zbrali, da bi se spomnili na 17.11.1393, ko so takratni študenti Karlove univerze protestirali proti fašistični okupaciji države. (Ta dan je zato mednarodni dan študentov, op.B.M.)  Skupaj z delavci in drugimi državljani so prisilili komunistično vodstvo, da so prepustili oblast generacij politikov pod vodstvom V.Havla in A.Dubčka. (B.M.)
  
  
  
• Evropske kreditne točke - ECTS 
  11 evropskih visokošolskih institucije bo prejelo tim. "ECTS Label" na prvem evropskem za promotorje bolonjskega procesa.  Več: http://europa.eu.int/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/04/1376&format=HTML&aged=0&language=EN
  
• Prenovljeni evropski vodnik za ECTS    Osnovne informacije o  ECTS sistemu kreditnih točk: http://europa.eu.int/comm/education/programmes/socrates/ects_en.html
  Vsi dokumenti: http://europa.eu.int/comm/education/programmes/socrates/usersg_en.html

• Dostop do evropske zakonodaje 
  Eur-Lex je dotopen preko novih spletnih strani: http://europa.eu.int/eur-lex/lex/sl/index.htm
  
  

• Obiski univerz za pripravo poročila o bolonjskem procesu Trends IV
  Sredi novembra 2004 je  ljubljansko univerzo obiskala dr. Sandra  Bitusikova, ki sodeluje v pripravi poročila Trends IV, ki je namenjeno srečanju šolskih ministrov maja 2005 o bolonjskem procesu. 
  Institutional site visits Site Visits for Trends IV.
  For examine in greater depth the institutional processes that are crucial to the success of the Bologna reforms, the aim is to explore how the Bologna process impacts upon overall institutional developments, the perceived challenges, strategies and responses by institutions. This analysis will be situated within the diverse national contexts  Trends IV will therefore draw primarily upon information gained through institutional site visitsin a majority of Bologna signatory countries. The visits will be conducted by a team of national and international researchers, led by Sybille Reichert and Christian Tauch, the two main authors of the report. Views of higher education institutions on Bologna reforms will be compared  with the opinions of different higher education actors and stakeholders (Ministries, Rectors’ Conferences, institutions, students and employers). The aim of  institutional site visits is to obtain a greater in-depth view of how institutions are reforming their policies, structures and practices in order to play their leading role in the European higher education and research areas. 
  

• Upravljanje interdisciplinarnih raziskovalnih projektov - delavnica Zveze evropskih univerz, Aachen 11-12-.2.2005
  Managing the University Community Workshop: Research Management
  EUA’s newest Managing the University Community Workshop entitled “Research Management: Exploring New Types of Interdisciplinary Research Projects."

   

• Obnova sporazuma o znanstvenem sodelovanju med ZDA in EU
  Renewal of Agreement on Transatlantic Scientific Cooperation

  The EU and the US have decided to renew their scientific and technological co-operation agreement for the next five years. These activities include coordinated and joint research projects, task forces and studies in the areas of environment, biomedicine and health, non-nuclear energy, telematics and science and technology policy, as well as management, training and mobility of scientists. The European Commission and the US Department of State have established a Joint Consultative Group to oversee the transatlantic agreement. Under the European Commission's 5th Framework Programme (FP5), approximately 140 joint research projects were commissioned while under the 6th Framework Programme (FP6), over 700 joint research projects have now been proposed.  European Commission's press release, 8 October 2004    European Commission, DG research, independent expert panel report, 2003: "An impact assessment of the science and technology agreement concluded between the European Community and the United States of America"   EU-USA cooperation activities in FP6
  

   

• Sodelovanje z univerzami v Aziji
  Asia-Link Programme: 2005 Call for Proposals

  The European Commission has published a fourth Call for Proposals for the Asia-Link Programme, with two deadlines in 2005: 10 February 2005 and 19 May 2005. The objective of the Asia-Link Programme is to foster regional and multilateral networking between higher education institutions in Europe, and those in developing countries in Asia.    More information on the Asia-Link Programme

    

• Nov vodič o ECTS
  ECTS/DS Users' Guide http://www.eua.be/eua/en/projects_ects_key.jspx 
  Detailed information on ECTS key instruments, the Diploma Supplement, the ECTS and DS labels
  Poleg vrste pojasnil o sistemu kreditnih točk in priloge k diplomi, slovarja in raznih obrazcev  vsebuje priročnik tudi navodila za pripravo opisa usposobljenosti  ("learning outcomes and competences")  oz.ciljev predmetov/modulov. Učitelj naj bi za posamezen modul poleg števila kreditnih točk opisal tudi kompetence, ki jih predmet razvija, predvidene učne izide/rezultate ("outcomes"), izobraževalne aktivnosti in načine preverjanja vsakega izida ter ocenil število ur, ki jih porabi študent za to. (B.M.)
  
  

• Prijave za sodelovanje v programu EUA o kulturi kakovosti
  Call for applications for the Quality Culture Project Round III (2005)

   

• Mednarodno primerljiva statistika s področja izobraževanja 
  Unesco objavlja podatke o izobraževanju -  npr. "Global Education Digest 2004: Comparing Education Statistics Across the World" na http://www.uis.unesco.org/ev_en.php?ID=5727_201&ID2=DO_TOPIC> ali "Country Profiles featuring the latest key statistics and indicators on education, science and technology, and culture and communication, presented in graphic and tabular formats" na  http://www.uis.unesco.org/countryprofiles/html/selectCountryProfile_en.aspx

   

• LiLoLe http://lifelong.blogspot.com/  Open access, Bologna reform, study, teaching and research in Slovenian and other universities.  Links on documents and home pages. A blog (the title is for "Life Long Learning")  for contacting  family, friends and students daily (or weekly or monthly...) The blog's title also discloses part of the goal:  as he believe the learning is important over all and he try always to stick to this. He is using for the blog  the Slovenian language, but from time to time also other languages and  hope that the readers won’t be to critical. [Franc.Nekrep@bfro.uni-lj.si]
  
  
• Kako (ne) nastopiti na konferenci? 
  Pri Humanistu (http://www.princeton.edu/~mccarty/humanist/) poročajo o slabih izkušnjah s konferenc, na katerih se referati berejo, namesto da bi jih pripovedovali  (http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0249.html) in govorci ne upoštevajo dodeljenega jim časa. Pravila za uspešno govorno izvedbo preberete na http://www.si.umich.edu/~pne/acadtalk.htm. Na kratko: ne beri, ne sedi, ne stoj pri miru, uporabljaj vizualne ponazoritve, menjaj register, zri publiko v oči, govori glasno in jasno, omeji se na bistveno, nikakor ne prekorači določenega časa, vadi svoj govor, povzemi na začetku in koncu, upoštevaj interes publike, zgleduj se pri dobrih govorcih. Glede prosojnic: nič več kot 5--7 besed v vrsti, nič več kot 5 do 7 vrst na ekran (in nikoli brati besedo za besedo z ekrana!). Pozornost poslušalcev po 15-20 minutah pade, zato so daljši nastopi manj smiselni.  Bi poročali o svojih konferenčnih izkušnjah? 
  Vir: Slovlit,  miran. SlovLit - virtualni časopis, diskusijska skupina o slovenski literaturi in jeziku, pa tudi o šolstvu ter študiju, posebej na FF.
  
  

Spletni naslovi s področja izobraževanja v Evropi

• Evropski mladinski portal 
  Evropska unija je odprla nov spletni portal, namenjen mladim. Na vhodni strani piše: "Če razmišljaš o študiju, delu ali obisku druge države……če iščeš aktivnosti in priložnosti v Evropi…..Če bi rad kaj povedal ali vprašal o evropskih zadevah, potem lahko uporabiš ta portal kot začetno orodje. Ponuja ti informacije, novice in možnosti za izmenjavo izkušenj - vse o Evropi in vse za mlade." Naslov: http://europa.eu.int/youth/index_sl.html   (Eurydice) 
    

• Informacije o izobraževanju in delu v EU     
  Od začetka maja je na svetovnem spletu na voljo portal VirtuOrientation, ki na enostaven in pregleden način omogoča dostop do nasvetov in informacij s področja izobraževanja in trga dela. Portal je rezultat projekta osmih partnerjev iz petih držav v programu EU Leonardo da Vinci. Več na strani CPI http://www.cpi.si/Content.asp?MenuID=67, spletna stran pa je na naslovu http://www.virtuorientation.net/ Vir: D. Majkus, CPI

   

• Evropomočnik  je baza 700 vprašanj in odgovorov z evrofona s področja vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Odgovore pripravljajo strokovnjaki ministrstev in vladnih služb. Vprašanja in odgovori s področja izobraževanja in šolstva pa na naslovu http://evropa.gov.si/evropomocnik/category/15/
  
• Uradni list EU v slovenščini
  Izšle so prve tri številke Uradnega lista Evropske unije v slovenščini - C 127, L 168 in L 169 - glej http://europa.eu.int/eur-lex/sl/search/search_oj.html
• Slovenska verzija Uradnega lista Evropske unije 
  Slovenske prevode dokumentov iz Uradnega lista Evropske unije s področja izobraževanja in usposabljanja najdete na naslovu http://europa.eu.int/eur-lex/sl/dd/reg/sl_register_1630.html    Register vseh slovenskih prevodov predpisov iz Uradnega lista Evropske unije je na: http://europa.eu.int/eur-lex/sl/dd/index.html
  
  * Eurydice - The information network on education in Europe (v angleščini, francoščini in nemščini) <http://www.eurydice.org/>

  * European Schoolnet - The gateway to education in Europe (v angleščini, nemščini, francoščini, španščini, nizozemščini) <http://www.eun.org/portal/index-en.cfm>

  * European Commission - Directorate-General for Education and Culture (v vseh jezikih "starih" članic EU) <http://europa.eu.int/comm/dgs/education_culture/index_en.htm>

  * European Commission - Education and Traning (v angleščini, nemščini, francoščini) <http://europa.eu.int/comm/education/index_en.html>

  * South East European Educational Cooperation Network (SEECN) <http://www.see-educoop.net/>

  * European Educational Research Association (EERA) <http://www.eera.ac.uk/>

  * European Centre for the Development of Vocational Training (CEDEFOP) <http://www.cedefop.eu.int/>

  * European Training Foundation (ETF) <http://www.etf.eu.int/>
  

Glej tudi / See also:     

• konference, seminarji o visokem šolstvu / conferences

•   evropski in svetovni visokošolski prostor / european and global higher education area
•   kakovost, kaj priporočajo izvedenci / qualitiy, methods

             Iz britanskega tiska  - arhiv-

    Iz britanskega tiska    

Od - do /  Nov. 2002 to Nov. 2007

The Times
THE The Times Higher Education  http://www.timeshighereducation.co.uk/
Prenovljena priloga časnika The Times (prej THES) s prispevki o visokem šolstvu v Veliki Britaniji in drugje.
The Independent
The Daily Telegraph
The Guardian
The Financial Times
The Daily Mail
The Scotsman
 

US and UK fill top 10 places in world rankings.  Editor's Newsletter: THES, 9.11.2007
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VR
Global rulers: the world’s top ten universities are in the UK or US, according to the annual Times Higher-QS World University Rankings
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VS
Leading article: “If higher education were held in the same national regard as sport, the UK would be euphoric about the performance of its universities in our world rankings… Given that the level of UK public expenditure is only two thirds that of the US, that it devotes a far lower percentage of its gross domestic product to research than its rivals and that staff-to-student ratios compare poorly with the OECD mean, that is a truly significant achievement.”
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VT
Citation quotation: the quality of academics’ research will be judged according to the number of times their published papers are cited by their peers under a key part of the system that will replace the research assessment exercise.
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VU
Hard sell: academics must work with their universities’ marketing departments to ensure new courses are attractive to prospective students, a conference has heard.
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VW
Chinese thrust: Surrey University launched an institute in China this week as the first of a series of international ventures planned under the university’s strategy to boost student numbers by 40 per cent.
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VY
Plus:“How often does the department rejoice when someone wins a research grant or publishes a book?” New Times Higher columnist Sally Feldman exhorts academics to bring out the balloons and champagne and celebrate their successes. Striving for a university system that is more representative of society is not about narrow ideology or statistically satisfying solutions but about Britain’s success in the world, insists Secretary of state John Denham.
 

Students demand value for money over fee increases
Students are willing to pay up to £6,800 a year in fees for top universities, but they would not tolerate big fee increases from less prestigious institutions, a survey revealed yesterday. The Government is due to review the current £3,000 cap on tuition fees in England in 2009 and several of the most popular universities are already pressing to be able to levy higher fees. Yesterday's survey of more than 14,000 first-year students by Opinionpanel Research suggests students would accept a more market-oriented system and be prepared to pay more for what they perceive as quality and better job prospects.  The Guardian

Universities criticised after funding figures fail to add up
Lecturers have accused English universities of failing to keep on top of their accounts after new figures revealed that they made a surplus last year, rather than a loss as originally predicted. Statistics released yesterday by the Higher Education Statistics Agency showed that the sector in England had a surplus of £135 million in 2005-06. The University and College Union, whose members were embroiled in a bitter pay dispute last year, immediately seized on the figures to criticise their employers' financial acumen.  The Guardian

Middle class 'may take over teaching'
Tuition fees could turn the teaching profession into a middle-class preserve, it was claimed last night. People from poorer backgrounds may be turned away because of increases in university fees, according to research from the Association of Teachers and Lecturers. The union said 44 % of student teachers would have thought twice before joining training courses if they had been required to pay additional fees. They can now be charged up to £3,000 in top-up fees and university vice-chancellors want to be allowed to raise the charges. A review is expected in 2009.  The Daily Telegraph

Foreign students to get graduate work permits
International students who graduate from UK universities will be permitted to stay on for an extra year to work, the government has announced. From May 1, students who pass a bachelors degree or earn a postgraduate qualification in any subject can apply to extend their visas in a move that the Department for Education and Skills hopes will "cement the UK's status as a top study destination for international students". The International Graduates Scheme replaces one that had previously only been open to science and engineering graduates in England.  The Guardian

From the weekend's papers (31.2.2007):

• Bournemouth University professor quits over exam reversals. The Independent
• Indian outsourcing giant is to launch its first recruitment drive on university campuses in Britain. The Sunday Telegraph
• Scottish students are plotting a Jamie Oliver-style revolution in their college canteens. The Scotsman

University policies that filter out middle-class students
Six of the 20-strong Russell Group of leading research universities have written policies discriminating against middle-class students to boost recruitment from poor areas, documents showed yesterday. Liverpool, LSE, Newcastle and Warwick have followed the lead of Bristol and Nottingham, which have operated schemes encouraging tutors to give lower offers to working-class applicants for the past six years. Durham, which has not joined the Russell Group, has collated information about school and home backgrounds on "contextual sheets" since 2002.  The Daily Telegraph

Overseas students brush off fees and flock to Britain
Foreign students are continuing to flock to British universities and colleges despite protests about fee increases and new restrictions making entry more difficult. China still accounts for the lion's share while India has now overtaken Greece as the second biggest source of foreign students seeking a British degree. Warwick University has the highest number of foreign students followed by Manchester University. The number of overseas students arriving to study at the 168 higher education institutions monitored by the Higher Education Statistics Agency rose by 3.7 per cent last year to reach 330,000, representing almost one in three of the total number studying for a qualification.  The Daily Telegraph, The Independent

Student numbers below government target
The Government is likely to miss one of its key education targets after ministers today revealed the number of students applying to go to university in England has increased by 2 per cent. Prime Minister Tony Blair has set a 2010 deadline for 50 per cent of all 18 to 30-year-olds to participate in higher education. But provisional figures from the Department for Education and Skills have revealed that the higher education student participation rate reached 43 per cent in 2005 to 2006 - still seven points off the Government's target. The Guardian

Warning over Islamic extremists operating in universities
Race hate laws should be used to crack down on extremist groups whose activities are prompting a rise in anti-Semitism at Britain's universities, vice-chancellors are to be warned by ministers today. The police are to be told to use the Public Order Act 1986, which outlaws the spreading of racial hatred, against Islamic extremists for speeches on student campuses. The hardening of the approach towards anti-Semitism by the Government follows growing evidence collected by an all-party group at Westminster about a rise in attacks since the Iraq War. Ministers are particularly concerned about the infiltration of campuses by Islamic extremist groups that have stirred up hatred against Israel.   The Independent

From the weekend's papers (24.3.2007):

• Student debt is becoming a bigger contributing factor to personal bankruptcy. The Scotsman
• Universities could face legal challenges over plans to ask applicants if their parents have a degree. The Sunday Telegraph
• Lecturers admit classes of 100 students is now common. The Sunday Times
• Universities claim students are unaware of the financial help available to them. The Observer

Oxford setting extra tests for candidates
Sixth-formers face new entrance tests to get into Oxford University amid concerns that A levels fail to mark out the brightest candidates. Aptitude tests have been introduced in the most popular subjects to identify the best students from record numbers applying with top grades. The disclosure came as it emerged that almost one-in-six students applying to top universities now has to sit additional tests to secure a place. Head teachers criticised the move, which they said would pile more pressure on schools and students. But Oxford insisted that the reforms were inevitable because the A level no longer acted as an accurate barometer of ability.
The Daily Telegraph, The Guardian, The Times, The Independent

Oxford targets bright young things of eastern Europe
The University of Oxford hopes to entice eastern Europe's brightest students with scholarships worth £25,000 a year from October. The university has likened the scheme to its Rhodes scholarships, set up to lure smart US students, such as the former US president Bill Clinton, to study at Oxford for two years. Up to 25 masters and doctoral students will be eligible for the new cash for the next three to five years. Most will be from eastern Europe, but others will be selected from north Africa, the Middle East and central Asia. Lord Weidenfeld, a philanthropist born in Vienna and an honorary fellow of Oxford, will provide £625,000 a year to fund the scholarships and they will be named after him.  The Guardian

Alternative medicine degrees 'anti-scientific'
A leading pharmacologist today condemns science degree courses in alternative and complementary medicine as pseudo scientific or even "anti-scientific". Professor David Colquhoun of University College London says the rapid growth in "science degrees without the science" shows a sharp contrast with the closure of physics and chemistry courses at universities. Homoeopathy has barely changed since the beginning of the 19th century and "is much more like religion than science", the professor says in the journal Nature.    The Daily Telegraph, The Times, The Guardian

Cambridge applications fall with variable fees
Cambridge University suffered a dramatic drop in applications last year after the introduction of variable tuition fees. While the number applying for undergraduate courses across Britain fell 3 %, inquiries from state-educated sixth-formers for Cambridge fell by 4.3 %. Overall, the number of applicants fell from 14,343 to 14,094, with British comprehensive and grammar school candidates down from 6,672 to 6,387. Those attending independent schools were also put off, with numbers falling to 3,502. Tutors at the university said that the figures made “disappointing reading”.
The Times, The Daily Telegraph, The Financial Times, The Independent

£10m plan to tackle drop-out rates from universities
Universities are to receive extra financial help in an attempt to tackle Scotland's high student drop-out rate, it was announced yesterday. The Scottish Funding Council is to make £10 million available for universities with high numbers of students from deprived areas, who are more likely to leave their courses before they graduate. Previously, universities shared a £5.7 million "widening access premium" which was designed to help them attract students from low-income backgrounds.  The Scotsman

Brown to sell off student debt
Student loans worth an estimated £16 billion are to be privatised by the Chancellor, Gordon Brown, in a move that will give him extra funds for education in next week's budget. Hiving off the huge debt - money owed by thousands of students to the Student Loans Company - to the private sector would release enough money to allow Mr Brown to meet Labour's manifesto commitment that spending on education would rise more than the growth in the economy. According to latest figures, the Student Loans Company, which runs the student loan system, lent £3 billion in 2005-06 because of the increase in student numbers. The loan pushed up government debt and made public finances appear weak.  The Guardian

Probe into student bullying of staff
An academic has launched a new survey to find out how many university staff, including cleaners, administrative clerks and academics, have been at the receiving end of student bad behaviour. Deborah Lee, senior sociology lecturer at Nottingham Trent University, wants to find out the degree of what she sees as hidden bullying in the higher education sector by students. She is collecting stories from anybody working in a university who has been the victim of "insensitive or uncivil behaviour" from students as part of her research, from minor issues to major ones including malicious complaints, harassment, or physical or sexual assault.   The Guardian, The Times Higher Education Supplement (March 16)
 

From the weekend's papers, 17.3.2007

• Universities are split over family background checks. The Financial Times 

• Student housing is becoming more expensive. The Mail On Sunday

UK matches US spin-out success
British universities are just as efficient at commercialising new academic ideas as their US counterparts, a new study by Library House has found. The research firm compiled a list of all companies spun out from British universities since 2001 and compared the volume of venture capital money they attracted with the amounts backing companies spun out of three US universities. One of the US universities, Stanford in California, generated almost double the volume of money that Cambridge, ranked first in Britain, did. But venture capitalists poured more money into new ideas generated by Imperial College London, Oxford, Southampton and University College London than into Washington, while Bristol, Edinburgh, Newcastle and Manchester all fared better than Wisconsin. The Daily Telegraph

From the weekend's papers (10.3.2007)

• Oxford University set to help Google to put books on web. The Guardian
  Comment: If students believe that plagiarism is acceptable why apply to study at university. Sunday Times

Baudrillard, French intellectual critic of 9/11 and Iraq war, dies
Jean Baudrillard, the French philosopher and intellectual, famous for his controversial theories about the artificial nature of reality and his fierce criticism of consumer culture, has died in Paris. Baudrillard (77) , one of Europe’s leading postmodernist thinkers, was perhaps best known for espousing the concept of “hyperreality” and “simulation” – that things do not happen if they are not seen to happen, and that spectacle is crucial in creating our perception of the world.     The Times, The Independent

Sally Hunt wins UCU election
S. Hunt has been elected the first general secretary of the University and College Union, it was announced today. She was the former head of the Association of University Lecturers, which represented staff in the old universities.  The ballot result is a defining moment for the UCU, which was created last June by the merger of the two lecturer unions. The Guardian

£21.2m merger to create super-university
A new super-university is to be created following the announcement yesterday of a £21.2 million merger between two higher education institutions. The University of Paisley and Hamilton-based Bell College have received ministerial approval for the tie-in, scheduled to take place this August. The new body, to be called the University of the West of Scotland, will have almost 16,600 students and four campuses in Ayr, Dumfries, Hamilton and Paisley. However, it will not be Scotland's largest higher education institution - Glasgow University is the biggest, with 25,100 students, according to the Higher Education Statistics Agency.  The Scotsman, The Guardian

Wikipedia hit by identity crisis as student admits posing as professor
Wikipedia is facing one of its biggest crises after a twentysomething student from Kentucky posed as a professor of religious studies and made more than 20,000 alterations to controversial topics on the online encyclopedia. Using the pseudonym "Essjay", the bogus professor had become one of Wikipedia's most prolific "editors", trusted to adjudicate on factual disputes and keep the site free from vandalism. He had even featured in an article in the New Yorker, which took his claims to be an expert in canon law at face value. Now he has been unmasked as Ryan Jordan, a 24-year-old who had created an entirely false identity, claiming to be a tenured professor at a private university, but who relied on books such as Catholicism for Dummies when correcting articles on dogma.  The Independent
 

Study finds inconsistent handling of university complaints
A new study into how university complaints are handled has revealed that the quality of procedures varies widely across the sector while 54 % of institutions admit that their caseload has risen. Nearly two out of three institutions revealed that they had been threatened at least once with legal action following a complaint. Just over half said they had been sued. The findings follow a representative study of 40 higher education institutions across England and Wales, who were questioned about the number of complaints they dealt with, their procedures for handling complaints and the outcomes. The Guardian

Blair claims tuition fees success
The prime minister came under fire from academics and students yesterday following comments made in his monthly press conference that appeared to vindicate the introduction of higher tuition fees. Asked by the Guardian if it is was now time to open up the market and let universities charge what they wanted, Tony Blair said: "For us and the university system the worries about [higher] tuition fees turned out to be misplaced, and it's a global marketplace." The University and College Union immediately condemned the comments, saying the full impact of top-up fees had "yet to be realised or properly analysed", and they had done little to widen participation. The Guardian

Student loan interest rates 'should rise'
The blanket interest rate subsidy on student loans should be scrapped, because it only benefits successful, high-flying graduates, it was suggested today. The subsidy costs the government around £1.2 billion a year, which could be better spent on widening participation, a seminar was told. The idea was mooted this afternoon by Nicholas Barr, professor of public economics at the London School of Economics, and Alasdair Smith, the vice-chancellor of Sussex University. They were speaking at a seminar, 'The university funding system: is further reform inevitable?', organised by the Liberal Democrat thinktank Centre Forum. The Guardian

Students eager to study 'unpopular' subjects
More students are taking up "hard to recruit" subjects at Edinburgh University than in the past five years, according to new education figures released yesterday. They reveal that increasing numbers of students are applying for subjects which traditionally struggle to attract interest. The figures are part of a UK-wide survey by the University and College Admissions Service. They show encouraging rises at Edinburgh in subjects such as engineering and European languages - courses which had previously been among those that tended to be under-subscribed.  The Scotsman

Public concern over university privatisation
Increased privatisation in UK universities would lead to falling standards and harm Britain's international reputation, according to a new poll released today. The YouGov survey for the University and College Union polled more than 2,300 people, asking them for their views on the impact of using private companies to provide tuition to university students. Almost half of respondents said they believed university standards would fall and 59 % thought that Britain's higher education reputation abroad would be harmed. The general public was also against any further involvement of private firms in UK universities, the survey said. One in six said they would like to see an increase in the role of the private sector in UK universities, while more than a third called for  a decrease. The Guardian