Analysis Methodology .
Lestvica za letu 2007 s komentarji je na: Download a full-colour PDF version of the World University Rankings 2007 (460k).
ISKANJE / SEARCH: Prispevke
na določeno temo dobite tako, da
v meniju Edit (Urejanje) izberete Find
(Najdi) ter vtipkate besedo.
NOVO V TUJINI
Kazalo strani:
Glej tudi/ See also:
evropski in svetovni visokošolski prostor european and global higher education area
mednarodno sodelovanje, izmenjava študentov, učiteljev international cooperation, exchange, mobility
Novi članki, analize ter povezave
Rangiranje evropskih
univerz, projekt
Ranking Europe's
universities.
www.europa.eu/rapid/pressReleases
15.12.2008
J. Figel, komisar EU
ugotavlja, da so sedanji
sistemi razvrščanja/rangiranja
univerz neustrezni, zoženi
so le na raziskovalne
rezultate. Evropska komisija
(EK) je objavila razpis za
projekt razvoja novega
sistema razvrščanja, ki bi
vključeval tudi kakovost
poučevanja in sodelovanje z
okoljem. Pri tem naj bi
upošteval raznovrstnost
univerz, tako da bi lahko
potencialni študenti,
raziskovalci in drugo osebje
dobili boljšo sliko določene
univerze. Primerljive
informacije o institucijah,
njihovih študijskih in
raziskovalnih programih naj
bi omogočile boljše
odločitve posameznikov o
tem, kje študirati in
delati, tistim, ki odločajo
na ravni institucij, držav
in Evrope pa bi lažje
razvijali strategije razvoja
visokega izobraževanja.
EK je za projekt namenila
1,1 milijon evrov. V prvi
fazi (209) bi razvili sistem
razvrščanja v sodelovanju s
partnerji, v drugi (2010-
maj 2011) pa bi sistem
preizkusili na vzorcu
različnih 150 institucij
visokega izobraževanja in
raziskovanja. (B.M.)
Projekt EK za rangiranje univerz
Commission launches university ranking project
- 12. december 2008
The European Commission has published a call for tenders, inviting bidders to
design and test a new multi-dimensional university ranking system with global
outreach. This initiative builds on earlier EU-funded work on mapping the
different strengths and missions of universities. The first results of the
envisaged pilot project will be available in the first half of 2011. Več/more: <http://ec.europa.eu/education/news/news1103_en.htm>
Publikacija o rangiranju v visokem
izobraževanju - 10. december 2008
Publikacijo "Michaela Saisana and Betatrice D'Hombres:
Higher Education rankings: Robustness Issues and Critical Assesment".
Luxembourg: Publications Office, 2008. - 29 str. - (Scientific and Technical
Research Series ; 23487). ISSN 1018-5593 dobite v PDF formatu na naslovu <http://crell.jrc.ec.europa.eu/Publications/CRELL%20Research%20Papers/EUR23487.pdf
Ljubljanska
univerza še na Timesovi lestvici. J.K.S. Delo,
ponedeljek,
1. december 2008
UL se je na nedavno objavljeni Timesovi lestvici univerz znova dobro
uvrstila v skupino "od 300 do 400" (op.: pravilno 400-500, B.M.) najboljših
univerz in na 184. med evropskimi univerzami. To je dobrodošlo darilo
UL za 89. rojstni dan; naslednje dni se bo na UL množica prireditev.
Univerza v Ljubljani ponovno med
400 - 500 najboljšimi univerzami sveta po
razvrstitvi časnika
The Times
Higher Education
University of Ljubljana in group of 400-500 world
universities -
The Times
Higher Education - QS World
University Rankings
2008
http://www.topuniversities.com/worlduniversityrankings/results/2008/overall_rankings/fullrankings/
Po razvrstitvi
The Times Higher
Education - QS World University Rankings
2008 je UL ponovno uvrščena v skupino 400 - 500
najboljših univerz v svetu; prvi je Harvard (ZDA)
glej:
The Complete Rankings, in na 184.
mesto med evropskimi univerzami; prvi je Cambridge
(UK), glej:
Top European Universities
The
University of LJUBLJANA
is an
institution with a very rich tradition. With its
more than 56,000 undergraduate and post-graduate
students, it ranks among the biggest universities in
the world scale. A total of 22 faculties, 3
academies of art and 1 university college employ
approx. 3500 teaching and research staff, assisted
by nearly 900 technical and administrative staff.
The UL was established in 1919 on the foundations of
a long- established pedagogical tradition. For
almost half a century it remained the only Slovenian
university until it was joined, about 20 years ago,
by the University of Maribor and, last year, by the
University of Primorska on the coast of Slovenia.
The university has its seat in Ljubljana, the
capital of Slovenia. Ljubljana is a relatively large
central European city with approx. 300,000
inhabitants. Nearly one tenth of its inhabitants are
students, which gives Ljubljana a young and lively
character. The university was founded in the centre
of Ljubljana where the central university building
and the majority of its faculties are located. Later
on, some new, modern buildings were constructed in
the suburbs of the city.
The UL is famous for the quality of its study
courses both in the humanities, and in scientific
and technological fields, as well as in medicine,
dentistry and veterinary science. On a
domestic and international level, the study courses
run at the UL and its projects follow the latest
world discoveries and trends in the field of art,
science and technology, to which the contribution of
numerous Slovenian professors and researchers is of
great importance.
Kelo, Maria (ed.),
Beyond 2010. Priorities and challenges for higher
education in the next decade.
Bonn. Lemmens, 2008.
The publication is a collection of articles by
renowned experts in international higher education
from Europe and beyond, including contributions by
David Coyne, Sir Peter Scott, Ulrich Teichler, Neil
Kemp, Jan Sadlak, Joselyne Gacel-Ávila, Catharine
Stimpson and Bernd Wächter. The articles are based
on papers prepared for the ACA Annual Conference
2008 in Tallinn.
Portugalska uspešna pri izvedbi reforme. šr, Večer,
četrtek, 4. december 2008
V poročilu OECD so pohvalili portugalsko vlada, da je v zadnjih treh letih
izvedla pomembne reforme (visokega) izobraževanja. Pripravila novo zakonodajo o
visokem šolstvu, bolj raznovrstno ponudbo in poudarek na politehnikah ter
ustanovila agencijo za zagotavljanje kakovosti v terciarnem izobraževanju z
obvezno notranjo in zunanjo evalvacijo. S posojili bodo pomagali terciarnemu
izobraževanju in študentom po metodi delitve stroškov. Pospešili so mednarodno
sodelovanje. OECD upa, da bodo reformo sprejeli "vsi udeleženci v sistemu" in
tako uresničili gospodarske in družbene cilje.
Doktorja iz Kragujevca. B.K.C., Reporter,
ponedeljek, 8. december 2008
Damjan Žugelj in Đorđe Petrovič sta doktorirala na fakulteti v Srbiji, ki je
bila vključena v afero s podkupovanjem. Na PF UL so njuna doktorata
nostrificirali, anonimne navedbe o dveh kupljenih doktoratih pa še preverjajo.
Grčija v plamenih.
E.V., Mladina, 12.12.2008
Protesti mladine v Grčiji
imajo podobne vzroke kot
tisti leta 1968 in 2005
(Francija). "Upor mladine"
je "reakcija na brezpogojno
frustracijo v tej družbi in
tovrsten način življenja"
(C. Redcliffe, pred 1968).
Če je družbena stiska mladih
v Evropi nekaj samoumevnega,
je tudi njihov upor nekaj
nujnega. Na zidu v Parizu je
leta 1968 pisalo:"V družbi,
ki je ukinila vse oblike
avanture, je edina avantura,
ki nam je še ostala, da to
družbo ukinemo!"
Pogreb in nove molotovke.
Spopadi na ulicah grških mest so se nadaljevali še
četrti dan. sz, agencije, Dnevnik, 10.12.2008
Zaradi policijskega uboja 15-letnega protestnika je
prišlo v Grčiji do množičnih, tudi nasilnih
protestov. "Včeraj so bile grške univerze in
šole prazne, v številnih grških mestih pa so se
učenci, dijaki in študentje skupaj z učitelji in
profesorji udeležili pohodov v spomin ubitega
najstnika". Kristos Kitas dekan (?, op. B.M.)
atenske univerze je odstopil s položaja in o vzrokih
protestov dejal.: "Vsi smo naše otroke pustili na
cedilu. Gledam jih vsak dan in vidim, kako v njih
raste bes do vseh avtoritet v tej državi!" Analitiki
pravijo, da gre za odgovor na gospodarsko krizo in
politične zdrahe.
Kostas Karamanlis, premier pravi, da izgrednikom ne
bo popustil: "Nihče nima pravice izrabiti tega
tragičnega incidenta kot izgovor za surovo nasilje,
za dejanja proti nedolžnim ljudem, njihovem imetju
in družbi kot celoti". Treba je "spoštovati
institucije in zakone", je dejal v sporočilu za
javnost, katere mlajši del ga je preslišal in se
znova podal na ulice.
Študentski val, ki bo odnesel vse. A.M., Dnevnik, 15.11.2008
V Italiji protestirajo dijaki in študenti, a vlada ne popušča pri varčevanju v šolah in na univerzah. Nova generacija italijanskih študentskih protestnikov je na zunaj nerazpoznavno in bolj vase zaprto gibanje. Poimenovali so se "Val", "Plavi val" in na čelu povorke je pisalo (slika, prev.): "Val, ki bo odnesel vse"."Sciopero generale subito! Studenti e precari. Studentesse e precari".
Mož pri petdesetih, eden od organizatorjev mirnega protesta v Rimu pravi: "Tile tukaj so čisto nekaj drugega, kot smo bili mi. Nam so po glavah krožile ideologije in ideali. Ti pa so ciniki, ki jih briga samo njihova prihodnost.". Organizatorji, študentje sindikalisti, so za prepoznavanje nosili table z napisi: Homer, Spinoza, Fromm, Kafka, Keruac, Svevo, Passolini...
Če bi hotel na prakso v Avstralijo, bi šola za to
poskrbela. Dnevnik,
četrtek, 27. november 2008
O višji turistični poli v Beljaku. Pogovor z Luko Kirnom, študentom turizma in
hotelirstva, ki se je tja prepisal z EF UL. Študij na EF se mu je zdel "nekoliko
enoličen", po spletu je našel šolo v soseščini, ki je bila bližje njegovim
željam. Sestava študentov je mednarodna, v letniku jih je 30, več je stikov s
profesorji, študij je povezan s prakso, imajo ekskurzije, tudi v Nemčijo...
O reformiranju univerz za evropski visokošolski
prostor v svetovnem okviru - publikacija Nemške rektorske konference
- 14. november 2008
Nemška rektorska konferenca je objavila publikacijo "Educating for a Global
World: Reforming German Universities toward the European Higher Education Area"
- glej PDF dokument na strani <http://www.eyemag.se/core/items/200810/2794/hrk_global_world.pdf>
Poljska - srce Evrope.
Oglasna priloga, Dnevnik 11.11.2008
Ponosni na kakovost izobraževanja.
Jagellonska univerza ustanovljena že leta 1364.
Krakov, srednjeveško mesto mladostnega utripa.
Italijanska vlada sprejela nove smernice za reformo univerz.
(Ansa), STA, splet,
petek, 7. november 2008
Zaradi protestov italijanskih študentov je vlada zamrznila svoj odlok o
univerzah in dala v razpravo predlog novega, s ciljem zagotoviti "pravico do
študija in njegovo učinkovitost". Vlada še vedno predvideva krčenje sredstev. 7%
sredstev bi razdelila univerzam glede na kakovost znanstvenega dela in
raziskovanja. Tiste fakultete, ki za osebje porabijo preveč denarja, bi ne mogle
zaposlovati novih profesorjev, pospeševali upokojevanje in 60% novih mest
naj bi namenili za mlade raziskovalce. Vlada bo namenila sredstva za več mest v
študentskih kampusih in za štipendije za nadarjene študente. Rektorji so s
smernicami zadovoljni.
Italijanske univerze na ulicah. A.M., Dnevnik, 22.10.2008
V Bologni, Firencah, Palermu, Rimu in drugih mestih na protestnih shodih
študenti nasprotujejo vladinemu odloku, po katerem bodo državnim univerzam (oz.
5000 ustanovam, ki dajejo diplome) zmanjšali sredstva v prihodnjih 5 letih
za 20%, zaradi luknje v proračunu. Na ulicah italijanskih mest potekajo
predavanja, npr. iz kvantne fizike univerze La Sapienza v Rimu. (Fotografija s
plakatom: ADOPT AN ITALIAN STUDENT!). Študenti in profesorji so za 30.
oktobra napovedali blokado izobraževalnega procesa. Pomanjkanje sredstev je v
preteklih letih osiromašilo kakovost visokega izobraževanja, zdaj ne bo mogoče
vzdrževati opreme, zmanjšalo se bo delo v laboratorijih. Mnogi študenti ne bodo
mogli plačevati študija na zasebnih univerzah.
Vodstva univerz se načelno strinjajo, da je reforma potrebna, da je potrebno
povezovanje z gospodarstvom, vendar zahtevajo, da se vlada pred strateško
pomembnimi odločitvami posvetuje z njimi. Ministrica M. Gelmini po mnenju mnogih
ni sposobna voditi področja; šolski zakon je nastal na ministrstvu za finance,
ki maši luknjo, nastalo zaradi ukinitve davka na nepremičnine.
Šolska vojna v Italiji
se zaostruje. A.M.,
Dnevnik, 24.10.2008
Podobno kot 1968 je "vroča
jesen" italijanskih
študentov usmerjena
proti avtoritarizmu. Na
cestah so zato, da bi
ohranili institucijo
univerze. Z zakonom vlada
javnim šolam, tudi univerzam
močno krči sredstva.
Študentje se bojijo, da bodo
postale plen multinacionalk
in zasebnega kapitala,
opozarjajo pa tudi na
zastarelost izobraževalnega
programa. Skupine, ki vodijo
zasedbo fakultet izvajajo
ulične univerze. Lokalna
gibanja se povezujejo, trdno
je zavezništvo s profesorji,
povezani so z osnovnošolci
in srednješolci ter
njihovimi starši, študenti
podpirajo jih tudidrugi. Za
konec meseca pripravljajo
množično demonstracijo.
Premier Berlusconu je
zagrozil napraviti s silo
red na univerzah v šolah. A.
Magneli, šef policije pa
pojasnjuje, da lahko
policijo ob izrednih
razmerah na ozemlje univerze
pozoveta zgolj rektor ali
dekan.
Ratzingerjevi kolegi učenjaki
tarča kritik. T.H., Delo, 18.10.2008
Papež Benedikt XVI. očita znanstvenikom, da včasih
pozabijo, da je naloga znanosti prispevati k
napredku vsega človeštva. Namesto tega delajo za
lahek zaslužek. Teologija in filozofija mora
preprečiti, da bi znanost skrenila s prave poti,
piše v encikliki Vera in razum.
Na to so se odzvali številni italijanski
znanstveniki, ki so papeža spomnili na kleščenje
proračuna za univerze in inštitute, na bedne plače
znanstvenikov, negotovost njihovega dela in slabe
delovne razmere. Univerzitetni profesorji na ulicah
protestirajo zaradi šolske reforme in nižanja
sredstva za šolstvo in znanost. Lani so na rimski Sapienzi preprečili obisk papeža, ker je leta 1990
zagovarjal proces proti Giordanu Brunu.
Cambridge išče novega
Lucasovega profesorja. M.R., Delo,
30.10.2008
Stephe Hawking (67), fizik, profesor na Cambridgeu z
motorično živčno boleznijo, se bo zaradi zakonske
določbe upokojil.
Najbolj prelomen dogodek v embriologiji. C.R.
Delo, 25.10.2008
Britanski parlament je dovolil uporabo zarodkov pri
raziskovanju izvornih celic.
Tuji študenti hočejo
študirati blizu Londona.
The Guardian, Večer, torek, 28. oktober 2008
Pri odločanju za študij v V.
Britaniji so tuiji študenti
najbolj pozorni na to, kako
blizu je univerza Londonu,
na kraj študija in na ugled
univerze, manj na višino
šolnin.
Zagreb: za nakup
izpita pogojna kazen.
STA, splet, torek, 28. oktober 2008
Zagrebško sodišče je
študentko EF zaradi nakupa
izpita obsodilo na 6 mesecev
zapora, pogojno. Posredniku
je plačala 1200 evrov za
vpis ocene, ta se je
dogovril s profesorjem.
Doslej so enako kaznovali že
enega študenta EF. Med
osumljenimi, v treh ločenih
poreiskavah, je tudi 20
profesorjev EF in PF v
Zagrebu. Za vpis naj bi bila
cena 9000 evrov, za izpit
400 do 2000 evrov.
Nizozemsko terciarno
izobraževanje - poročilo
OECD - 28. oktober 2008
OECD je objavila publikacijo
"OECD
Reviews of Tertiary
Education - The Netherlands"
- glej <http://www.oecd.org/document/47/0,3343,en_2649_39263238_41570095_1_1_1_37455,00.html>
Finska - spremembe zakona
o univerzitetnem
izobraževanju - 26.
oktober 2008
Gradiva o spreminjanju
finskega zakon o
univerzitetnem
izobraževanju. (v
angleščini) najdete na
strani: <http://www.minedu.fi/OPM/Koulutus/koulutuspolitiikka/Hankkeet/Yliopistolaitoksen_uudistaminen/index.html?lang=en>
The draft law will further
extend the autonomy of
universities by giving them
an independent legal
personality, either as
public corporations or as
foundations under private
law. At the same time, the
universities’ management and
decision-making system will
be reformed.
Main points of the
university reform (pdf)
The network of universities
and institutions for higher
education is also changing;
merging of institutions will
increase efficiency and
effectiveness.
Objectives and key
impacts: Its
purpose is for universities
to be better able to: react
to changes in the
operational environment;
diversify their funding
base; compete for
international research
funding; cooperate with
foreign universities and
research institutes;
allocate resources to top-level
research and their strategic
focus areas; ensure the
quality and effectiveness of
their research and teaching;
strengthen their role within
the system of innovation.
- Universities to become
independent legal
personalities;
- The autonomy of
universities will enlarge
further.
- Universities will take the
place of the State as
employers.
- Universities will have
more latitude in the
management of their finances.
- The composition of the
university boards will
change in line with the
strategic management
responsibility.
- Students will continue to
be regarded as full members
of the university. They are
automatically members of the
students’ union and are
represented on the
governing bodies .
- Degree education will
still be provided free of
charge. The legislative
reforms will, however, make
it possible to charge
tuition fees on a trial
basis to students from
outside EU/EEA countries who
are taking part in separate
master’s programmes,
provided that the
arrangements include a
scholarship scheme.
Proposal for the new
Universities Act in Brief
(pdf)
University Reform.
Brochure (pdf)
The Government is planning
to submit its proposal for a
new Universities Act to
Parliament in the spring of
2009.
Najboljše univerze Velike Britanije, 2008
http://www.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/education/good_university_guide/
Razvrstitev in glavni kazalci 113 institucij v VB na lestvici "Good University
Guide" časnika "Times" za leto 2008,
tudi po področjih.
Merila: zadovoljstvo študentov, raziskovanje, število študentov na
učitelja, vpisne točke, dokončanje študija, diplome druge stopnje, zaposljivost
diplomantov. (Povezave na spletne naslove.)
Švicarske univerze na lestvici Times Higher 2008.
http://www.unisg.ch/org/hsg/rankings.nsf/df76d44a9ef44c6cc12568e400393eb2/9bbe481406e3c96cc125733c00437f2a/$FILE/THES_HSG.pdf
Uvrstitev in glavni kazalci: ETH Zurich (24.), Univ. Ženeva/Geneve (39.) ,
Univ. Lozana/Laussane (89.), Univ. Zurich (109.), Univ. St. Gallen ( - ).
Merila: Mnenje profesorjev (peer), mnenje zaposlovalcev, število študentov
na učitelja, število citatov na učitelja, tuji učitelji, tuji študenti.
Glej
http://www.universityrankings.ch/de/methodology/times_higher_education
http://www.unisg.ch/org/hsg/rankings.nsf/wwwPubhomepage/webhomepageger?opendocument
in tudi:
http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1
Najboljša univerza Harvard, najboljši MBA v Švici.
D. T., Finance,
petek, 10. oktober 2008
Times Higher Education je objavil lestvico najboljših. Najboljši je
Harvard. Med 200 najboljšimi univerzami ni nobene slovenske.
Pri razvrščajo upoštevajo tudi mnenja delodajalcev (in profesorjev, op. B.M.),
razmerje med številom študentov in profesorjev, mednarodnost univerze, delež
raziskovalcev, citiranost profesorjev idr. Glej lestvico 200 najboljših:
http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1
The Economist je objavil lestvico programov (poslovnega) študija MBA; najboljša
je vicarska šola IMD, kjer je 97% študentov tujcev.
THE the Top 200 Worl
Universities. World University Ranking 2008.
10. 10. 2008,
http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1
V lestvici časnika Times je med najboljših dvajset
14 univerz iz ZDA, 4 iz Velike Britanije, ter po ena
iz Avstralije in Japonska. Prvi je Harvard, sledi
Yale, nato Cambridge, Oxford itd. Na lestvici so do
60 mesta - poleg še nekaterih britanskih univerz
- iz drugih evropskih držav še:Ž
ETH Zurich in EPF Lausanne (Švica), Ecole Politechnique (Francija),
Univ. of Copenhagen (Danska), Trinity Coll. Dublin
(Irska), Univ. of Amsterdam (Nizozemska) in
Heidelberg (Nemčija). Od univerz v sosednjih državah je
dunajska na 115. mestu in bolonjska
na 192. mestu.
Iz Slovenije in drugih dežel SJV Evrope ni nobene
univerze med prvih 200.
Podatki o uvrstitvah univerz od 200 do 500 mesta so
dostopni samo v tiskani obliki v posebni publikaciji
Timesa. (Naslov za naročilo: www.timeshighereducation.co.uk
).
Najboljša univerza Harvard, najboljši MBA v Švici.
D. T., Finance,
petek, 10. oktober 2008
Times Higher Education je objavil lestvico najboljših.
Najboljši je Harvard. Med 200 univerzami ni nobene slovenske.
Pri razvrščajo upoštevajo tudi mnenja delodajalcev (in profesorjev,
op. B.M.), razmerje med številom študentov in profesorjev,
mednarodnost univerze, delež raziskovalcev, citiranost profesorjev
idr.
The Economist pa je objavil lestvico programov (poslovnega)
študija MBA, kjer je najboljša švicarska šola IMD, kjer je 97%
študentov tujcev.
Timesova lestvica univerz za 2008 bo objavljena 9.10.2008
World University Ranking 2008 - Times Higher Education
Časnik Times Higher Education
www.timeshighereducation.co.uk bo objavil svojo lestvico
najboljših univerz 9. oktobra 2008.
Sprejema prednaročila za razširjeno tiskano verzijo rezultatov
dostopnih na spletu, v kateri bodo objavljene uvrstitve 500
univerz na svetu.
Times Higher Education QWS World
university rankings 2007
http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=144
Svetovna lestvica visokošolskih zavodov - ruska verzija
Moskovska univerza Lomonosova in agencija
«РейтОР», ki
objavlja lestvice visokošolskih zavodov v Ruski federaciji,
pripravljajta novo svetovno lestvico, v kateri bi pri ocenjevanju
večji poudarek dali na kakovost visokega izobraževanja. Sicer
se ruske univerze ne uvrščajo med vodilne na svetu (glej:
Академический рейтинг университетов мира - 2008).
Najboljše ocene na svetovnih in domačih lestvicah dobiva omenjena
univerza, glej: http://www.reitor.ru/ru/raitings/ ,
http://www.msu.ru/en/ in tudi:
Moskovski državni
univerzitet
Lomonosov - Википедија. (B.M:)
Мировой рейтинг вузов: российская версия
В России впервые составляют мировой рейтинг вузов. По мнению его
идеологов — из Московского госуниверситета им. М.В. Ломоносова и
независимого агентства
«РейтОР»,
существующие не учитывают главного критерия — качества образования.
Именно поэтому позиции вузов России год от года ухудшаются. Например,
в Шанхайском рейтинге МГУ не поднимался выше 66-го места, а СПбГУ
находится лишь в четвёртой сотне.
Univerzi, ki se dobro
uvršča, se splača verjeti v lestvice. Rangiranje univerz. J.K.S., Sobotna
priloga, Delo, 20.9.2008
sobota, 20. september 2008
Uvrstitev UL med najboljših 500 na t.i. šanghajski lestvici je "povečalo
zanimanje in tudi naklonjenost za tovrstno razvrščanje univerz". V množici
univerz je tovrstna "opredelitev kakovosti neke univerze" postala "ključni
podatek, na podlagi katerega študenti izbirajo univerze". Le-te pa se zaradi
uvrstitve bolje ali slabše "prodajajo" na globalnem trgu znanja.
Z razvrščanjem so začeli v ZDA, sledile so Šanghajska, Timesova, španska in
druga rangiranja. Vodilna mesta na lestvicah zasedajo univerze iz ZDA (prvi je
povsod Harvard), a precej evropskih je na lestvicah dobro uvrščenih.
Najboljši, Cambridge, je letos za šest mest prehitel Oxfordskega tekmeca, ki je
blizu kjotske univerze, najboljše v Aziji.
Peter Maček, prorektor UL, opozarja na drugo plat dobrih uvrstitev ameriških
univerz. V ZDA je 7000 univerz (op. bolje rečeno visokošolskih institucij, B.M.)
in le 614 jih izvaja doktorske programe. Veliko je takih, "na katere se, če bi
bile pri nas, vsaj ambicioznejši ne bi hoteli vpisati".
Ocenjevalci na šanghajski univerzi Jiao Tong primerjajo le 2000 univerz, ki
premorejo kakšnega nobelovca, imajo velikokrat citirane raziskovalce in objave v
Science in Nature ali drugih upoštevanih revijah. Institucije, specializirane za
družboslovje in humanistiko se praviloma slabše uvrščajo. P. Maček pravi, da je
UL pri tem prikrajšana, saj nekateri dosežki sodelavcev UL nastajajo v
inštitutih izven nje. Na vprašanje o verodostojnosti šanghajske lestvice,
je P. Maček odgovoril, da se tisti univerzi, ki se dobro uvršča, vsekakor splača
verjeti v lestvice.
UL je v primerjavi s tujimi videti zelo velika le po številu vpisanih, bistveno
manjša pa je po številu zaposlenih, pravi P. Maček. Nobena vlada se ni lotila
izboljšanja kadrovskih razmer v visokem šolstvu, dodatna sredstva so šla za nove
inštitucije in programe. Univerze se razlikujejo po tem, koliko sredstev
jim namenijo država, gospodarstvo in donatorji. Državnih spodbud so deležne
zlasti stare univerze v prestopnicah. V Nemčiji pa država posebej podpira
odlične univerze.
Peter Glavič je v svoji analizi za vladni svet za konkurenčnost "objavil tudi
analizo kakovosti univerz po vedah", ki je pokazala, da UL prekaša UM skoraj na
vseh področjih, izjema sta matematika in zgodovina. Tu se lahko UM kosa z
najboljšimi evropskimi univerzami.
Univerze bodo ob tuji konkurenci dolgoročno preživele preživele "le s priznano
kakovostjo. Ker Slovenija zaradi znane zgodbe o spodleteli visokošolski agenciji
še vedno ne premore evropsko priznanega akreditacijskega sistema", si morajo
univerze pomagati same. Ljubljanski to očitno uspeva, a "kaj nam pomagajo
uvrstitve na lestvice", če ji država "ne zagotavlja niti osnovnih razmer za
normalno delovanje", pravi P. Maček.
(Glej več prispevkov na
www.uni-kakovost.net o rangiranju in zagotavljanju kakovosti na:
... iz tujine
/ international news
, kakovost
, evalvacija, izboljšave/
quality assurance
, ter o zagotavljanju
pogojev za delo univerz :
Razprave o reformi (visokega
šolstva)
Objavljena šanghajska
lestvica najboljših univerz za leto 2008.
http://www.sjtu.edu.cn/english/index/index.htm
15.8.2008
http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm
Vodi
Harvard Univ
(glej:
Top 100 ) med
500 uvrščenimi je tudi Univerza v Ljubljani (402-503). V Evropi je najboljša
Univ Cambridge,
UL pa je v skupini 169-201. (Top
100 European Universities ).
Glej:
Ranking Methodology
.
Študenti proti šolski reformi.
T.H., Delo, 11.10.2008
V Italiji se dijaki in študenti pridružujejo
učiteljem in sindikatom v nasprotovanju vladni
reformi šole, s katero zmanjšujejo število
učiteljev, uvajajo halje in strogo domovinsko
vzgojo. Po mnenju študentov to vrača državo za pol
stoletja v preteklost.
Študent obsojen prvi. 24ur.com, splet,
petek, 17. oktober 2008
V Zagrebu so obsodili študenta, ki je kupil izpit, na 6
mesecev pogojno. Sicer je na Hrvaškem 67 profesorjev, asistentov,
študentov in drugih obsumljenih, da so sprejemali in dajali
podkupnine za vpis, izpite...
Zaprli trgovino z izpiti. Operacija
indeks. D.H., Žurnal24, 19.9.2008
petek, 19. september 2008
V Zagrebu je policija preiskala več fakultet (ekonomsko, prometno, gradbeno,
strojno, eno visoko šolo), stanovanj profesorjev in avtomobilov. Pridržali
so 21 profesorjev, osumljenih pobiranja podkupnine za vpis in izpite.
Z UL in MVZT so sporočili, da tega problema pri nas ni, tudi J. Mencinger,
nekdanji rektor UL ne pozna nobenega takega primera. D. Kos, protikorupcijska
komisija pravi, da doslej ni bilo prijav, nekaj je bilo pritožb o izvajanju
programov, ki niso "nostrificirani" (pravilni "akreditirani", op. B.M.)
pri svetu za visoko šolstvo. Pozorni pa so na profesorje, ki "prikazujejo večje
obremenitve, kot bi jih posameznik zmogel".
Hrvaške kupljene diplome pri nas kot kaže nikogar ne skrbijo. B.Č., Finance,
24.9.2008
V 2007 so v Srbiji obtožili precej profesorjev pravnih fakultet iz Kragujevca,
Beograda in Niša ter Smedereva, da so prodajali izpite in diplome. Tudi v BiH
teže preiskava zoper profesorje. Na Hrvaškem so nedavno več profesorjev prometne
in ekonomske fakultete obtožili prodaje izpitov in diplom.
Na MVZT pravijo, da o podobnih primerih v Sloveniji nimajo podatkov. Pač pa so
reševali vloge za nostrifikacije iz Srbije, Hrvaške in drugih držav (v letu 2007
več kot 700). Leta 2003 so bile ugodno rešene ena vloga zagrebške prometne
fakultete, 6 z zagrebške ekonomske fakultete in dve s pravne fakultete v
Kragujevcu. Na MVZT preverjajo sum v zvezi z dvema doktoratoma, pridobljenima na
pravni fakulteti v Kragujevcu.
V Zagrebu prijeli 21 profesorjev zaradi suma
korupcije. STA, splet,
petek, 19. september 2008
Afera Indeks tudi na Hrvaškem. Morel, splet,
petek, 19. september 2008
Uprava za boj proti organiziranemu kriminalu in državno tožilstvo je
na zagrebški univerzi izvedlo protikorupcijsko akcijo. Dovoljenje za
vstop policije v prostore nekaj fakultet (ekonomska, pravna idr.) je
dal prorektor T. Čurko. Priprli so 31 ljudi, 21 profesorjev, ostali
so asistenti, posredniki in drugi pomočniki.
Zaprli trgovino z izpiti. Operacija indeks.
D.H., Žurnal24, 19.9.2008
petek, 19. september 2008
V Zagrebu je policija preiskala več fakultet (ekonomsko, prometno,
gradbeno, strojno, eno visoko šolo), stanovanj profesorjev in
avtomobilov. Pridržali so 21 profesorjev, osumljenih pobiranja
podkupnine za vpis in izpite.
Z UL in MVZT so sporočili, da tega problema v Sloveniji ni. Tudi J.
Mencinger, nekdanji rektor UL ne pozna nobenega takega primera. D.
Kos, protikorupcijska komisija pravi, da doslej ni bilo prijav,
nekaj je bilo pritožb o izvajanju programov, ki niso
"nostrificirani" (pravilni "akreditirani", op. B.M.) pri svetu
za visoko šolstvo. Pozorni pa so na profesorje, ki "prikazujejo
večje obremenitve, kot bi jih posameznik zmogel".
Hrvaška: Preiskava proti 69 osebam zaradi korupcije na zagrebški
univerzi. STA, splet, 23.9.2008
Po policijski akciji na zagrebških fakultetah (prometna,
ekonomska in druge) so vložili zahteve za sodno preiskavo proti 69
profesorjem ni drugim osebam. Osumljena je tudi Deša Mikotin Tomič,
profesorica EF, sicer predsednica parlamentarne komisije za
preprečevanje navzkrižja interesov. Jadranka Kosor, podpredsednica
vlade pravi, da bodo o korupciji na univerzi ugotovili celotno
resnico, tudi zaradi zaščite nedolžnih. Del osumljenih profesorjev
napoveduje tožbe zaradi blatenja dobrega imena.
Hrvaške kupljene diplome pri nas kot kaže nikogar ne skrbijo. B.Č., Finance,
24.9.2008
V 2007 so v Srbiji obtožili precej profesorjev pravnih fakultet iz Kragujevca,
Beograda in Niša ter Smedereva, da so prodajali izpite in diplome. Tudi v BiH
teže preiskava zoper profesorje. Na Hrvaškem so nedavno več profesorjev prometne
in ekonomske fakultete obtožili prodaje izpitov in diplom.
Na MVZT pravijo, da o podobnih primerih v Sloveniji nimajo podatkov. Pač pa so
reševali vloge za nostrifikacije iz Srbije, Hrvaške in drugih držav (v letu 2007
več kot 700). Leta 2003 so bile ugodno rešene ena vloga zagrebške prometne
fakultete, 6 z zagrebške ekonomske fakultete in dve s pravne fakultete v
Kragujevcu. Na MVZT preverjajo sum v zvezi z dvema doktoratoma, pridobljenima na
pravni fakulteti v Kragujevcu.
For universities in England, students' overall satisfaction rate rose slightly from 81 % last year to 82 %, while satisfaction scores in six specific areas, including teaching, assessment and academic support, also all increased. Students are most satisfied with the teaching they receive, with 83 % reporting general satisfaction. But satisfaction with "assessment and feedback" remained lower than in other areas, at 64 %.
Objavljena šanghajska
lestvica najboljših univerz za leto 2008.
http://www.sjtu.edu.cn/english/index/index.htm
15.8.2008
http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm
Vodi
Harvard Univ
(glej:
Top 100 ) med
500 uvrščenimi je tudi Univerza v Ljubljani (402-503).
V Evropi je najboljša
Univ Cambridge,
UL pa je v skupini 169-201. (Top
100 European Universities ).
Glej:
Ranking Methodology
.
V vrhu so še vedno ameriške univerze.
J.K.S., Delo,
ponedeljek, 1. september 2008
Inštitut za visokošolsko izobraževanje ene od šanghajskih univerz je
objavil rezultate primerjanja univerz v svetu
http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm.
Med 500 najboljših se je tretjič zapored uvrstila tudi UL. Prva
mesta zasedajo Harvard, Stanford in Berkeley (ZDA), četrti je
Cambridge (V. Britanija), nato spet MIT, KIT, Columbia, Princeton in
univ. Chichago, deseti pa je Oxford (V. Britanija). ZDA ima
med 500 najboljših kar 159 univerz, V. Britanija jih ima 42,
Japonska 31, Nemčija 40, precej pa tudi Kanada, Švedska, Francija,
Avstralija, Švica in Nizozemska. Evropska regija ima med najboljšimi
210 univerz, Severna in Južna Amerika pa skupaj 190. Azija
napreduje, med najboljšimi je petina njenih univerz, iz Afrike pa se
le tri. Slovenija je med 37 državami, ki imajo vsaj eno uvrščeno
univerzo. V isti skupini kot UL (402-503) so ugledne univerze:
Linkoping (Švedska), Tehniška univ. Dunaj, Medicinska univ. Gradec,
Tehniška univ. Helsinki itd.
Sedemnajst od dvajsetih najboljših univerz na svetu je ameriških.
(Guardian), Večer,
četrtek, 4. september 2008
Prevod iz angleškega časnika o uvrstitvi univerz na lestvici
šanghajske univerze Jiao Tong. Med stotimi najboljšimi je 11
britanskih in 54 ameriških univerz. Lestvica 20 najboljših univerz v
Evropi.
Poraz visokošolskih lestvic -
poročilo člana francoskega senata
http://www.senat.fr/rap/r07-442/r07-442-syn.pdf
M. J. Bourdin v svojem kritičnem poročilu predstavlja
najpomembnejše načine rangiranja svetovnih univerz. Očita jim
predvsem pretirano uporabo bibliometričnih kazalcev, ki so npr.
pomanjkljivi na področju humanistike in družboslovja. Lestvice zato
ne dajejo dobre informacije tistim, ki (se) odločajo o študiju na
univerzah v raznih državah. Predlaga ustreznejše načine
informiranja o študijskih možnostih.
Enseignement supérieur : le défi des classements, M. Joël
Bourdin,
http://www.senat.fr/rap/r07-442/r07-442-syn.pdf
Dans son rapport M.J. Bourdin, Président de la Délégation du Sénat
pour la Planification, tire les enseignements des classements
internationaux, dont le succès est particulièrement retentissant en
France. L’objectif de placer deux établissements dans les 20
premiers mondiaux, et 10 parmi les 100 premiers témoigne de
la légitimité accordée, au plus haut niveau, à cette forme d’évaluation.
La critique des classements porte, d’une part, sur la légitimité de
la mesure, et, d’autre part, sur la
pertinence de la méthode. Le rôle central de la bibliométrie dans
les classements actuels est problématique en raison des lacunes des
bases de données utilisées, notamment dans le domaine des sciences
humaines et sociales, et de la focalisation sur le nombre d’articles
et de citations, au détriment des autres débouchés de la recherche
et de toute considération de l’enseignement. Le rapport esquisse les
contours d’un véritable système d’information public, susceptible de
produire des classements « à la carte », qui regrouperait toutes les
informations utiles aux étudiants, aux chercheurs, des acteurs du
monde universitaire, aux pouvoirs publiqs ainsi gu'aux enterprises.
Univerza v Ljubljani
ponovno uvrščena med 3%
najboljših univerz na
svetu - 1. september
2008
UL se je tretjič zapored
uvrstila med 500
najboljših univerz na
svetu na Academic Word
Ranking of Universities
2008 lestvici
(Šanghajska lestvica).
UL se je uvrstila v
razred med 402-503 izmed
20.000 univerz iz celega
sveta. V evropski regiji
(Top European
Universities) se je UL
uvrstila v skupino 169 -
201, kar je boljša
ocena kot v letu 2007.
Vodilna univerza je Harvard , v
Evropi pa
Cambridge. Uvrstitev UL
hkrati uvršča Slovenijo
med 37 držav sveta, ki
imajo univerze med 500
najboljših na svetu.
Več: <http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm>
in <http://www.uni-kakovost.net/>
Top
4000 Universities.
World
Universities' ranking on the Web
http://www.webometrics.info/ , July
2008
16,000 Higher Education
Institutions
worldwide listed in the
directory of world universities are ranked according their
presence on the Web.
Web presence measures
the activity and
visibility of the
institutions and it is a
good indicator of impact
and prestige of
universities. Rank
summarizes the global
performance of the
University, provides
information for
candidate students and
scholars, and reflects
the commitment to the
dissemination of
scientific knowledge.
Three slovenian universities (from five in the
evidence, see:
Slovenia ) are on the list
- University of Ljubljana 324., University of Maribor 804. and University of
Primorska 3.124. (Univerza v
Ljubljani , Univerza v
Mariboru , Univerza na
Primorskem ).
Рейтинг университетских Интернет-сайтов
Составлена версия рейтинга Webometrics-2008
Slovenske visokošolske inštitucije v
mednarodnem registru
Slovenian
higher education institutions in directory "International
Colleges & Universities"
Univerza v Ljubljani
Univerza v Mariboru
Univerza na Primorskem Universita' del Litorale
Univerza v Novi Gorici
Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana
Visoka
komercialna šola celje
4 International Colleges & Universities
is an international education directory selecting and reviewing
worldwide accredited Colleges and Universities. 4icu.org
http://www.4icu.org/
or
http://www.4icu.org/reviews/4217.htm
includes
8000 Colleges and Universities
ranked by web popularity in 200 countries.
Top 200 Universities in the world
Top 100 Universities in Europe
Leidenska lestvica univerz (2007)
http://www.cwts.nl/cwts/LeidenRankingWebSite.html
V razvrstitvi evropskih univerz (z izraelskimi), ki jo je v 2007
izvedla skupina na Univerzi v Leidnu sta (po različnih kombinacijah
bibliometričnih indikatorjev v petih lestvicah) na vrhu
angleška Oxford in Cambridge (po dvakrat), enkrat pa univerza v
Lozani (Švica). Slovenskih univerz na teh lestvicah ni.
The Challenges of
University Ranking
The Center for Science and Technology Studies (CWTS), Leiden
University, is developing a new ranking system entirely based on its
own bibliometric indicators. The work focuses on all universities
worldwide with more than 5,000 publications (Web of Science indexed,
for the 8-year period 1997-2004) - the 400 largest (in
terms of number of publications) universities in the world.
The first ranking results
for the 100 largest universities in Europe.
(2007).
Rangiranje univerz - mednarodni observatorij
International Observatory
on Academic Ranking
and Excellence
http://www.ireg-observatory.org/
In 2006 of the
Berlin Principles on
Ranking of
Higher Education
Institutions articulated 16
standards of good practice. International Ranking Expert Group (IREG) has
become an internationally recognized platform for dialogue on various aspects of
ranking in higher education. On April 18, 2008 an decision was reached
to consolidate its partnership arrangement with the creation of the IREG-International
Observatory on Academic Ranking and Excellence.
Najpomembnejše lestvice najboljših svetovnih
univerz
http://www.socialcapitalgateway.org/eng-rankings.htm
Rankings
of World Universities and Departments
Times Higher World University Rankings is the first to use peer review to
establish a global pecking order. In addition to a poll of 1,300 academics in 88
countries, the ranking takes account of staffing levels and research citations.
The ranking is edited by the Times Higher Education Supplement.
Academic Ranking of World Universities
The 2004 edition of the world university rankings edited by the Institute of
Higher Education of the Shanghai Jiao Tong University. The ranking takes account
of the quality of education, the quality of faculty, the research output and the
size of the institutions.
Ranking of World Universities in the Web
A collection of university rankings edited by
InternetLab (Observatorio de
Ciencia y Tecnologia en Internet). Starting from the assumption that the Web has
become one of the main sources to obtain information on academic and scientific
activities, these rankings are based on several "webometrics"
indicators: size, visibility, popularity and number of rich files.
Академический рейтинг университетов мира - 2008
В середине августа Институт высшего образования (Institute of Higher Education)
Шанхайского университета Цзяо Тунг (Shanghai Jiao Tong University) в шестой раз
опубликовал Академический рейтинг университетов мира.
Prevelik strošek, da bi bil zastonj. S.D.,
Večer,
torek, 16. september 2008
O študiju tujcev na Finskem in Švedske. Večina od več kot 500 teh
študentov na Finskem in 13.000 na Švedskem je iz Azije. Finsko
ministrstvo je predlagalo zanje šolnino od 3.500 do 12.000 evrov na
švedskem pa bodo višino določale univerze same; ustanovili bodo tudi
posebej fond štipendij za tujce.
Drage volilne obljube v Avstriji. Dnevnik,
3.9.2008
Pred volitvami v avstrijske politične stranke dajejo obljube, ki bi
izpraznile državno blagajno, če bi se vse uresničile. V populizmu
tekmujejo tudi "resne" stranke, socialdemokrati in ljudska stranka.
Tako bodo npr. socialdemokrati v parlamentu poiskali večino za to,
da bi odpravili šolnine na univerzah, ki jih je uvedla črno-modra
vlada. Ljudska stranka napoveduje "avstrijsko vozovnico" za javni
promet. Zeleni pa zahtevajo med drugim brezplačne vožnje za šolarje
in študente. Njihov kandidat A.V. dr Bellen, profesor ekonomije na
dunajski univerzi je povedal, da bodo vsa predvolilna darila plačali
davkoplačevalci.
K nam prihajajo tudi iz sosednje Koroške. sam, Dnevnik,
petek, 29. avgust 2008
Koroška univerza uporabnih znanosti (Carintia University of Applied
Scinces), ustanovljena 1995 ponuja v Beljaku tudi možnost
podiplomskega študija mednarodnega poslovnega upravljanja.
Rangiranje univerz, uvrstitev švicarskih
International
ranking of
universities.
http://www.sbf.admin.ch/htm/dokumentation/publikationen/grundlagen/factsheets/FS08_ranking_e_fev%202008.pdf
Predstavitev načinov rangiranja svetovnih univerz s primerjavo
uvrstitve najboljših in univerz v Švici (2005 - 2007). Na treh
lestvicah - "šanghajski", Timesovi in "leidenski" - je naboljje
uvrščena ETH Zurich.
Planiramo gradnju novih fakulteta. M.L., Vjesnik,
21.7.2008
R. Fuchs, državni tajnik za visoko izobraževanje Hrvaške pravi da
vlagajo velika sredstva v infrastrukturo visokošolskih inštitucij.
Cilj je omogočiti primerne standarde in pogoje za študij. Od 2004 so
izgradili 123.000 kv.metrov prostorov, planirajo še 190.000. Država
bo določala obseg vpisa, ki bo financiran iz proračuna, univerze pa
bodo odločale o vpisu glede na kapacitete, pri čemer del študentov
(tudi rednih) plačuje šolnine. Vlada si prizadeva za večje
zaposlovanje diplomantov prve bolonjske stopnje in za zaustavljanje
odliva znanstvenikov. Nacionalni svet za visoko šolstvo izvaja
evalvacijo visokošolskih institucij, kar bo lahko tudi osnova za
ukinjanje posameznih programov oz.zavodov.
Pilot projekt
neovisne vanjske prosudbe sustava osiguravanja kvalitete.
Agencija za znanost i
visoko obrazovanje, Hrvatska, 7.7.2008
http://www.azvo.hr/Default.aspx?sec=6
Centar za obrazovne politike (Srbija) http://www.cep.edu.rs/
Centre for Educational Policy
Misija COP je unapređenje sistema obrazovanja u Srbiji kroz pružanje stručne podrške formulisanju obrazovnih politika
putem multidisciplinarnih
istraživanja,
edukacije relevantnih aktera u procesu reforme obrazovnih sistema, prikupljanja i diseminacije
informacija.
Visoko obrazovanje Finansiranje visokog obrazovanja
Uslovi rada akademskog osoblja
Uzroci niske efikasnosti studiranja u Srbiji
Inkluzivnost i efikasnost visokog obrazovanja u Srbiji
Kdaj do slovenskega pouka. L.A., Primorske novice,
četrtek,
17. julij 2008
Tržaški konservatorij Giuseppe Tartini med prvimi uvaja
bolonjski študijski sistem. Ima 26 študijskih programov, letos uvaja
še program za harmoniko. Pogoj za vpis na konzervatorij je
matura in ustrezno glasbeno znanje.
Rute bodo strmoglavile Erdogana.
A.G., Dnevnik, 7.6.2008
Turško ustavno sodišče je zavrnilo odlok vlade, ki
je dovoljeval nošenje naglavnih rut na turških
univerzah. Vladajoča islamistična stranka je odlok
opravičevala z enakopravnimi možnostmi izobrazbe.
Dekleta iz tradicionalnih družin se zaradi strahu
pred razkazovanjem gole glave niso odločale za
študij.
Hrvaški študenti protestirali. Dnevnik,
8.5.2008
Svoje nezadovoljstvo zaradi izvajanja bolonjskega proces so na
ulicah večine univerzitetnih mest na Hrvaškem izražali študenti. V
Zagrebu se jih je zbralo 3000.
Visoko izobraževanje na Poljskem - poročilo OECD
Predstavljamo ACA - The Academic Co-operation Association.
M.S., Študent, www.student-on.net , december 2007Ni še enotnosti za priznanje Kosova.
L.C., Žurnal24, 16.2.2008
Po razglasitvi neodvisnosti Kosova tam
pričakujejo gospodarske premike. Povprečna
starost prebivalcev je 25 let, brezposelnost
je po uradnih podatkih 50%, po neuradnih
70%. Povprečna plača okoli 2.500 profesorjev
prištinske univerze je 300 evrov.
Večina bi študirala v prestolnici. S. D., Večer,
torek, 12. februar 2008
O študiju na Finskem, kjer imajo kandidati prav tako težave pri izbiri
študija.težave imajo s prestopanjem med študijem, tudi zaradi novih
"bolonjskih" programov, ki so jih uvedli v 2005. Po novem morajo triletno
1.stopnjo končati v 5 letih, 2. stopnjo magisterij pa tako, da skupaj
študij traja največ v 8 leti.
Univerza pride na dom. J.M. Kiraly, Delo,
torek, 12. februar 2008
Na Madžarskem z pestrimi oglasnimi akcijami pridobivajo študente za
višje in visokošolske ustanove. Nova Univerza zahodne madžarske
(Univerzitetno središče Savaria, Sombotelj, Železna županija) se
popularizira s potujočim pogovornim šovom.
Študentsko dodatno delo. Ustavite Zemljo, rad bi izstopil! Zoran Senković.
V Franciji so ugotovili, da si 40.000 študentk popravlja prihodke s
prostitucijo. Ministrica za visoko šolstvo V. Pecresse je zato napovedala
povišanje štipendij, gradnjo novih študentskih domov ni iskanje dodatnih
možnosti za študentsko delo. "Če pomislim na slovenske štipendije in na
naše visokošolsko ministrstvo, ki hoče na vsak način omejiti študentsko delo, se
mi zdi, da bomo kmalu imeli podobno študiji s podobnimi izsledki!".
Do primerljivosti nazivov in
študijskih programov. Bolonja na
Finskem. S. D. Večer,
sreda, 9. januar 2008
Finska ima 20 univerz in 28 visokih
šol, ki jih v 70% financira država,
ki daje za to 6,4% BDP. Študij je
brezplačen, (doslej) tudi za tujce.
V št. letu 2005/2006 so po daljših
pripravah uvedli bolonjski sistem
študija s kreditnimi točkami.
Dvostopenjski sistem velja le za
študij na univerzah, ne za visoke
šole. Za diplomo prve stopnje
(bachelor) je potrebno tri leta 180
KT, za magisterij še dodatnih 120
oz. dve leti študija. Omejili so čas
študija do magisterija na 8 let.
Nazivi so ostali enaki. Delodajalce
so o spremembah obvestili z mnogimi
seminarji. V celoti bodo bolonjski
sistem uvedli 2010.
Predavatelji in študenti proti papeževemu obisku. A.M., Dnevnik,
16.1.2008
Na rimski univerzi La Sapienza, ki je s 155.000 največja na svetu (*1303) mnogi
študenti in profesorji nasprotujejo udeležbi Benedikta XVI. na slovesnosti ob
začetku akademskega leta. Vzrok so njegove izjave (kot kardinala 1990) o
upravičenosti procesa proti G.Galileju in o odnosu znanosti in vere.
Papež Benedikt XVI. popustil. A.M., Dnevnik, 16.1.2008
Zaradi protesta skupine predavateljev in napovedi študentskih demonstracij je
papež odpovedal udeležbo na svečani otvoritvi študijskega leta. Predsednik
republike in predsednik vlade sta ocenila kot nedopusten tak nestrpen odnos do
papeža. Profesorji so v pismu rektorju opozorili na sporna stališča v zvezi z
"znanstvenim delom, z vprašanji, ki zadevajo evolucijo, rodne celice, umetno
oplojevanje ipd."
Ovacije za papeža. A.M., Dnevnik, 21.1.2007
V Rimu se je dvestotisočglava množica odzvala na poziv za podporo papežu zaradi
odpovedanega obiska na univerzi La Sapienza. "V ozračju, ki se je ustvarilo, je
moj obisk na univerzi postal neoportun", je zbranim dejal Benedikt XVI. "Kot
bivši profesor, ki je v življenju srečal številne študente, vas vse pripadnike
univerze spodbujam, da spoštujete mnenje drugih in da s svobodnim duhom in
odgovornostjo iščete resnico in dobro". Obisku je nasprotovalo 67 predavateljev
in skupine študentov. Odpovedan je bil zaradi napetosti med policijo in
protestniki in zato, ker papež po svojem govoru ni želel razprave.
Največje razvojno tveganje je ne tvegati. ISTA - bodoči
superinštitut na Dunaju. J.K.S., Delo, 3.1.2007
V Avstriji vlada ustanavlja inštitut odličnosti ISTA, ki bo
vključeval še elitno podiplomsko šolo. Imajo sicer ugledne univerze
in inštitute, a niso v samem svetovnem vrhu. V inštitutu bodo zbrali
vrhunske znanstvenike, in podiplomske študente, ne glede na
narodnost. Ukvarjal se bo s temeljnimi raziskavami, ustvarjal pa bo
tudi "spin-off" mala in srednja podjetja. Za inštitutski kampus so
namenili bivšo psihiatrično bolnišnico v Klostenbourgu.
Brez vrhunskih profesorjev ni vrhunske univerze. J.K.S.,
Delo,
ponedeljek 31. decembra 2007
Pogovor z Martinom Novakom, Avstrijcem, ki je študiral na
Dunaju in Oxfordu, zdaj pa je profesor na harvardski univerzi.
Pravi, da so Harvardu v ZDA po kakovosti blizu še Stanford,
Princeton, Yale in druge. Vse so zasebne in odvisne od medsebojne
konkurenčnosti. Zanje ni nobenih omejitev. "Profesorje lahko plačajo
kolikor želijo, od študentov lahko terjajo takšne šolnine, kakršne
pač določijo." A če bi popustili v prizadevanju za izboljšavami bi
jih drugi prehiteli in bi imeli težave spet pridobiti imidž.
V Evropi je drugače, univerze so večinoma financirane iz državnih
proračunov. Pomembni pa so tudi drugi viri financiranja, zatosi
morajo univerze prizadevati za večjo kakovost.
Pozna veliko odličnih javnih univerz. Težje se mu zdi na novo
ustvariti odlično zasebno univerzo. Najpomembnejši je izbor
profesorjev. Brez "top" profesorjev ni "top" univerz. Na najboljših
ameriških je desetina zares vrhunskih, takšni za seboj povlečejo še
druge in študente. Na evropskih univerzah je težko dobiti najboljše
študente, predvsem na dodiplomski študij, lažje na podiplomski. Zato
naj bi se univerze (v Avstriji) usmerile na mednarodni podiplomski
študij.
V Beogradu slavili sto let slovenščine. zk, Večer,
ponedeljek, 3. december 2007
P.Popović je v 1907/08 v Beogradu začel poučevati slovensko
književnost, pozneje še jezik, na filološki fakulteti.
Od letos je možno v Beogradu študirati slovenščino na diplomski
ravni.
Spopad znanosti in biotehnoloških podjetij.
S.D. Objektiv, Dnevnik, 8.12.2007
I. Chapela, mikrobiolog s kalifornijske univerze Berkeley je leta
2001 s svojim študentom D. Quistom v reviji "Nature" objavil članek
o tem, da avtohtona koruza v mehiškem višavju ni več "naravna", saj
ima nekaj genov iz koruze, ki so jo v ZDA "izboljšali" z
metodami sodobne biotehnologije. Kritiki, npr. znanstveniki ki so
živeli od projektov velikih podjetij, so našli v članku nekaj
nepomembnih napak. Revija "Nature" se je kljub ugodnim
recenzijam po objavi odrekla članka. Vprašanje je, koliko je na to
vplivalo dejstvo, da v reviji objavljajo oglase biotehnološka
podjetja.
I. Chapela je 1997 nasprotoval sporazumu med univerzo Berkeley in
podjetjem Novartisom, po katerem bi le-to dobilo vpogled v raziskave
pred objavo v znanstvenih revijah. Kljub protestom nekaterih
profesorjev in študentov je bil sporazum sklenjen, saj so "zaradi
manjšega državnega financiranja nujno potrebovali zasebne vire".
Zaradi nasprotovanja in kljub podpori kolegov I. Chapela niso
izvolili za rednega profesorja (tenure). Takrat je dejal:
"Univerza je občutljiv organizem. Ko je njeno poslanstvo
kompromitirano, je konec. Korporativna biotehnologija ubija to
univerzo". Po treh letih, ko se je zamenjalo vodstvo univerze, mu je
uspelo pridobiti redno profesuro.
Mi tukaj zgoraj, vi tam spodaj.
Die Zeit, Večer,
sreda, 19.december 2007
V akademski svetovni ligi (šanghajska
lestvica) sodi med elito devet nemških
univerz: FU Berlin, LMU Munchen, Gotingen,
Freiburg, Konstanz, TU Munchen, Karlsruhe,
Heidelberg in TH Aachen. Nemški časnik
piše, da so te univerze tudi med 25
najboljših na lestvici Nemške znanstvene
organizacije (DFG), kar je povezano tudi s
sredstvi za raziskovanje. Posledica je
utrjevanje monopolov in oligarhičnih
struktur na področju raziskovanja, ločevanje
med raziskovanjem in poučevanjem ter
zaostajanje regij. "Regije, kjer elitnih
univerz ni, so namreč prikrajšane za svoj
inovacijski potencial in se tako v
gospodarskem in tehnološkem smislu ne morejo
dobro razvijati".
Seznam najboljših J. M. Kiraly,
Delo,
torek,
4.december 2007
Na Madžarskem je bila objavljena
publikacija Diploma 2008, s seznamom
najboljših madžarskih fakultet. Pripravlja
jo vodilni gospodarski časnik in državni
visokošolski izpitni (?, B.M.) center.
Najboljša je FF univerze v Budimpešti (Eotvos
Lorand Egyetem ?, BM), druga je Medicinska
fakulteta v Pečuhu/Pecs, tretja FF kampusa v
Debrecenu.
V prvo polovico seznama, na 44. mesto se je
uvrstila Visoka šola Berzsenyi Daniel,
Sombotel/Szombathely, Železna županija, kjer
je tudi katedra za slovanske jezike s
študijem slovenščine za Porabske Slovence.
Na 23. mestu je Fakulteta za naravoslovje
istega univerzitetnega središča Savaria, ki
bo s 1.1.2008 delovalo v sklopu Univerze
zahodne Madžarske. Karoly Gadnyi,
sombotelski rektor je ponosen na to:
"Študenti so lahko prepričani, da je vredno
študirati pri nas".
Ideas without borders as exelence goes global. (M.Ince, ed.)
THES, 9.11.2007
Najboljše univerze so iz angleško govorečega dela sveta, vendar so
na listi 200 najboljših univerze iz 28 držav. Večina jih je iz
Evrope (86, od tega 32 iz V.Britanije) , pred ZDA (71). Četrto THES-ovo razvrščanje je potrdilo nauk iz prejšnjih, da so najboljše
univerze zelo odvisne od državnega financiranja, vendar so neodvisne
od vlad. Niso slonokoščeni stolpi, ampak aktivne v ustvarjanju
novih tehnologij in idej ter tesno povezane z gospodarstvom in
družbo v svojem okolju.
THES lestvica najboljši univerz 2007
The Times Higher World University Rankings 2007 http://www.thes.co.uk/worldrankings/
V razvrstitvi britanskega časnika Times Higher Education Supplement
(THES) je najboljših 12 univerz:
Harvard Univ
ZDA
Univ Cambridge
VB
Univ Oxford VB
Yale Univ ZDA
Imperial
Coll London VB
Princeton Univ ZDA
California Inst Tech
ZDA
Univ Chicago
ZDA
Univ Coll
London VB
Massachusetts Inst Tech (MIT)
ZDA
Columbia Univ
ZDA
McGill Univ Kanada
Med 100 najboljših so se iz Evrope poleg še nekaterih
britanskih univerz uvrstile tudi:
Swiss Fed Inst Tech - Zurich (ETH Švica),
Ecole Normale Super
Paris in Ecole
Politechnique (Francija) , Trinity College Dublin (Irska),
Univ Heidelberg ,
Univ Munich
Tech
Univ Munich (Nemčija), Katolike Universiteit Leuven, Uppsala Univ (Švedska),
Univ
Leiden in
Univ
Utrecht (Nizozemska), Univ. Dunaj
Univ Vienna
(Avstrija),
Univ Copenhagen (Danska) in Univ Helsinki (Finska).
Od avstralskih univerz je najbolje uvrščena
Australian Natl Univ , od
azijskih pa
Tokyo Univ
in Honkong univ.
Prve tri najboljše po področjih so:
v naravoslovju so: Univ. California Berkeley, MIT in Univ.Cambridge;
v vedah o življenju in biomedicini: Harvard, Cambridge in Oxford;
v tehnologiji MIT, Univ.California Berkeley in Stanford Univ.;
v družboslovju Harvard, Univ.California Berkeley in London School of
Economics (LSE),
v (arts and) humanistiki: Harvard, Univ.California Berkeley in
Oxford.
Pri ocenjevanju so upoštevali:
oceno iz ankete, na katero so odgovarjali profesorji mnogih univerz (peer
rewiew) 40%, anketno oceno zaposlovalcev, podjetij (10%), delež tujih
učiteljev (5%), delež tujih študenov (5%),
število študentov na zaposlenega/učitelja (20%) in število citatov na učitelja
(20%).
Profesorji so med najboljše dali: Univ.California Berkeley, Harvard
in Cambridge; zaposlovalci: Cambridge, Oxford in LSE;
največji delež tujih učiteljev imajo Hong Kong univ. of Sc.andTech.; tujih
študentov: LSE, Cranfield univ. in Sch.of Oriental and African
Studies; najugodnejše razmerje števila študentov in
zaposlenih/učiteljev je na Calif.Inst.of Technol., Ecole Normale
Superiore de Lyon in Yale; največ citatov na zaposlenega imajo: Calif.Inst.
of Technol.,
Stanford in MIT.
Glej: World rankings, THES 2007:
The world's top 200 universities
The world's top 50 science universities
The world's top 50 biomedicine universities
The world's top 50 technology universities
The world's top 50 social science universities
The world's top 50 arts and humanities universities
![]()
The world's top 10 in each criteria
Glej tudi:
www.en.wikipedia.org/wiki/THES
Univerze zavračajo primerjavo. (Neue
Zurcher Zeitung), Večer,
sreda, 14. november 2007
Švicarske univerze so izstopile iz primerjalne lestvice univerz v
Nemčiji, Avstriji in Švici, ki jo pripravlja CHE (Centrum
für Hochschulentwicklung
www.che.de ). Niso zadovoljne z uvrstitvami ekonomije, prava,
naravoslovja in medicine v 2005 in 2006 in imajo pripombe na
merjenje. Lestvica CHE upošteva poučevanje in raziskovanje na
posameznih enotah (npr. fizika, ekonomija), s kazalci npr. svetovanje,
opremljenost z računalniki, raziskovanje. Šanghajska lestvica je površna,
upošteva le Nobelovce in objave v revijah Science in Nature. Pripombe so na
zapostavljanje humanistike in družboslovja, kjer ni podobnih revij. V Švici so
zapostavljene univerze na frankofonem območju. Nekatere lestvice upoštevajo tudi
mnenje študentov o počutju. Navedene so uvrstitve švicarskih univerz v šanghajski in Timesovi lestvici.
Strokovnjak za bibliometrijo A.van Raan, s Centra za znanost in tehnologijo
univerze v Leidnu (CWST) pravi, da je na svetu izvrstnih
strokovnjakov le za 200 univerz; pomembno uvrstiti se med 200
najboljših, ni pa toliko pomembno ali na 10. ali 110. mesto.
Moja dilema je zelo preprosta. Reforme ali propad. Ferenc Gyurcsany, premier Madžarske. E.H.M., Objektiv, Dnevnik,
20.10.2007
F.Gyurcsany v pogovoru pojasnjuje svoj koncept družbenih
reform, tudi visokega šolstva. Javni zdravstveni sistem,
visoko šolstvo ipd. so servisne dejavnosti države, ki jih mora nekdo
plačati. V zadnjih 15 letih se tem sistemom ni uspelo spremeniti. V
zadnjem letu so jih začeli reformirati, obremenili so socialne
kapacitete, to je edina pot naprej. Ljudem hoče pojasniti, da se
mora vsak posameznik boriti zase, da je čim boljši. Ne verjame v
čisti individualizem, potrebna je solidarnost, a ne moremo
pričakovati, da bodo "drugi to storili zate". A težko je
spremeniti ljudi. Na vprašanje, kaj to za politika levice praktično
pomeni, pravi, da se zavzema za odpiranje univerze za otroke
iz nižjih slojev. "Ljudi iz nižjih razredov skoraj ni med
študenti. Študenti iz srednjega in višjega razreda so zavzeli
vsa mesta. /.../ Razbiti je treba sistemske privilegije, ki so
nastali v družbi. Naše javne storitve in socialne službe so ostale
enake, kot so bile v socializmu starega tipa. /.../ Še vedno živijo
na principu sodelovanja elit pri redistribuciji dobrin. Sistem
temelji na tem, da si elite delajo usluge."
Študentke v Cambridgeu - dekleta na poziv. Dnevnik,
15.10.2007
Po raziskavi študentske dnevnika Varity, se več sto študentk v
Cambridgea prodaja, da bi plačale šolnino (okoli 4500 evrov), knjige
in stroške življenja. Samo agencija "Pelji me na večerjo" ima v
katalogu 450 trenutnih ali nekdanjih študentk te univerze.
Najboljše nemške univerze. Klein-Harward im Gluck,
Der Spiegel, 22.10.2007
V letu 2006 so bile na razpisu za najboljše univerze v Nemčiji
izbrane in finančno nagrajene univerze:
Karlsruhe
http://www.uni-karlsruhe.de/ Munchen
http://www.uni-muenchen.de/
TU Munchen
http://www.tum.de
Za leto 2007 so bile izbrane univerze:
Aaachen,
http://www.rwth-aachen.de/
FU Berlin
http://www.fu-berlin.de/
Freiburg
http://www.uni-freiburg.de
Gotingen
http://www.uni-goettingen.de/
Heidelberg
http://www.uni-heidelberg.de/ Konstanz
http://www.uni-konstanz.de/
M. Wintermantel, predsednica nemške rektorske konference HRK
http://www.hrk.de/
pravi,
da bodo poleg tega razpisa, ki upošteva predvsem odličnost v
raziskovanju, predlagali tudi razpis za univerze z najboljšim
študijem:
"Če želimo imeti jutri dobre raziskovalce, moramo danes dobro
izobraževati študente", pravi.
Študentski vdor s severa. Avstrija bi rada zaščito EU.
B.K., Delo, 6.10.2007
Avstrijske fakultete za medicino, biologijo, farmacijo, psihologijo,
veterino in zobozdravstvo oblegajo Nemci in Južni Tirolci. Ponekod
jih je že tretjina. Zato so uvedli kvote za tuje študente, da bi
zagotovili prednost domačih študentov. Na (državnih) univerzah pride
od 100 do 300 študentov na profesorja, primanjkuje vsega. Zdaj se
bojijo, da bo EU novembra odpravila kvote za tujce.
IBM in Google skupaj pomagata
študentom. Dnevnik, 11.10.2007
Računalniška velikana bosta namenila 30 milijonov dolarjev za
računalniške centre, kjer bodo na voljo povezani računalniki, prek
katerih bodo dijaki in študenti spoznavali omrežno programiranje, z
odprtokodno kodno programsko opremo. Zaenkrat sodeluje 6 univerz v
ZDA.
Ameriško visokošolsko izobraževanje. Preteklost in
pasivnost ameriških univerz, C.Newfield, Le Monde Diplomatique v
slovenščini, september 2007
V ZDA je 40.000 visokošolskih ustanov in 17 milijonov študentov, od
katerih 2 milijona pripravljata magisterij ali doktorat. Od 4000
kolidžev jih 2500 nudi štiriletne študijske programe, ostali pa
dvoletne. Od teh 2500 jih je 1800 zasebnih. Šolnine so od 3000 do
30.000 dolarjev. Za pripravo na vpisno izbiro na uglednih univerzah
najame 20% kandidatov osebnega coucha (do 30.000
dolarjev). 35 najboljših sprejme manj kot enega kandidata od štirih,
100 prvih sprejme enega od dveh, ostale sprejmejo vse.
Danes je na ameriških univerzah položaj nasproten tistemu po
2.vojni. Takrat so imele univerze nalogo zmanjšati družbeno
neenakost, v času hladne vojne (z ZSSR) je vlada velikodušno
financirala študij in raziskovanje. Naloga univerz je bila
socializacija "delavcev znanja", podpora mnogorasni demokraciji in
razvoju države. Univerze so imele avtonomijo pri upravljanju, vodili
so jih profesorji, vsak oddelek je bil odgovoren za zaposlovanje in
učne programe. Ravnale so se po tradicionalnem načelu
"raziskovanja, svobodnega finančnih in političnih pritiskov" in
univerzitetno osebje je imelo pravico da "samo nadzira kakovost
svojega dela na podlagi meril za vrednotenje, ki jih določajo
njiho