Analysis Methodology .
Lestvica za letu 2007 s komentarji je na: Download a full-colour PDF version of the World University Rankings 2007 (460k).
ISKANJE / SEARCH: Prispevke
na določeno temo dobite tako, da
v meniju Edit (Urejanje) izberete Find
(Najdi) ter vtipkate besedo.
NOVO V TUJINI
Kazalo strani:
Iz britanskega tiska From British Newspapers (Od - do / Nov. 2002 to Nov. 2007)
ZDA USA - Insidehighered (od/from oct. 2007)
Glej tudi/ See also:
evropski in svetovni visokošolski prostor european and global higher education area
mednarodno sodelovanje, izmenjava študentov, učiteljev international cooperation, exchange, mobility
Novi članki, analize ter povezave
Komunike konference
bolonjskih ministrov, (Leuven / Louvain-la-Neuve, 28.-29.4.2009),
CEPS PeF UL, 29.4.2009
http://ceps.pef.uni-lj.si/ - v
slovenščini.
Odpri...
Vsebina: 1. Preambula, 2. Dosežki in okrepitev,
3. Učenje za prihodnost: prednostne naloge v visokem šolstvu za desetletje, ki
prihaja:
kakovost; socialna razsežnost: pravičen dostop in dokončanje; vseživljensko
učenje; zaposljivost; na študenta osredotočeno učenje in pedagoško poslanstvo
visokega šolstva; izobraževanje, raziskovanje in inovativnost; mednarodna
odprtost; mobilnost; zbiranje podatkov; večdimenzionalna orodja
transparentnosti; financiranje:
4. Organizacijska struktura in nadaljnje delo.
Bolonjska reforma i javno
sveučilište: mene, tekel, fares? N. Vuletić, 7.4.2009
Četrti forum o kakovosti visokega šolstva EQAF 2009, 19.-21. november,
Kopenhagen
The
Fourth European Quality Assurance Forum (EQAF 2009)
19-21 November 2009 at Copenhagen
Business School, Denmark
EQAF 2009, following the three previous European Quality Assurance Forums, is co-organised
by EUA, ENQA, EURASHE and ESU.
The theme of this years Forum is Creativity and Diversity: Challenges for
quality assurance beyond 2010.
The main goal
of this event is to provide a discussion forum centered on how current internal
and external quality assurance approaches take account of institutional
diversity and support creativity in higher education. Through plenary and
parallel sessions, the discussion will frame these issues in the context of the
ongoing construction of the European Higher Education Area.
Call for papers:
We invite
contributions from QA practitioners in higher education institutions and quality
assurance agencies, students, institutional leaders and researchers in the
field. The Forum is a unique platform for testing current practices or research,
and eliciting feedback from colleagues and stakeholders.
The
deadline for papers is 20 August 2009. Further information about the
papers: here.
Further information on how to register to the Forum will be published on the
EUA
website. The
EQAF 2008s publication will also be available for download on the EUA website by
the end of March.
Projekti o o prehodu diplomantov v zaposlitev
bodo predstavljeni na konferenci o razvoju kompetenc, septembra 2009 v
Ljubljani
Conference "Development of Competencies in the World of Work and Education"
(DECOWE) - 16. marec 2009
Over the last decade, up until the present day, four related research projects
have been studying the transition of graduates from higher education (HE) into
employment. These projects are CHEERS (5FP), REFLEX (6FP), ALFA PROFLEX (European
Aid Project) and HEGESCO (Erasmus programme). The databases of these projects
encompass over 80,000 HE graduates from 20 European Countries, Latin America and
Japan that were self-assessed at the time of their graduation and 4-5 years
afterwards. HE stakeholders from all over the world have so far expressed a
great interest in the utilization of these projects' findings.
At the conference (September 24.-26.2009, Ljubljana, Slovenia) entitled
Development of Competencies in the World of Work and Education (DECOWE), they
aim to use the abovementioned empirical findings as a basis for dialogue between
researchers, HE management staff and policy makers. The main emphasis will be on
key note presentations of European Commission, OECD, REFLEX and HEGESCO projects...
Konferenca bo v Ljubljani, od 24. do 26. septembra 2009; konferenca bo
potekala le v angleščini. Več: <http://www.decowe.com/>
Konferenca o evropskem trgu dela za
diplomante, Maastricht, 22.-24-10- 2009
2nd Conference on the European Labour Market for Academic
Graduates, ELM 2009
http://www.unimaas.nl/elm/
October 22 to 24,
2009.
‘Will Higher Education be ready
for the European Labour Market? Participation, Mobility, Competencies &
Employability after the Sorbonne-Bologna Process’,
Maastricht University, the Netherlands.
Publikaciji EU o zaposlovanju -
Euryidice novice, 8. april 2009
Publikaciji Evropske unije "EU employment situation and social outlook - April
2009" in "Quarterly EU Labour Market Review - Spring 2009" dobite na strani <http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=89&newsId=488&furtherNews=yes>
Sistemi visokega izobraževanja v JV Evropi, vključno s Slovenijo, analiza
(2009)
Financing higher education in South-Eastern Europe:
Albania, Croatia, Montenegro, Serbia, Slovenia. M. Vukasović (ed.),
CEP, Beograd, 2009
PDF
1.994 kB (In English)
Analizo je objavil beograjski Centar za obrazovne politike
http://www.cep.edu.rs/ . Pisci so večinoma
strokovnjaki, ki so v zadnjem desetletju delovali v okviru evropske študentske
organizacije ESIB/ESU. D. Robinson piše o univerzah v času prevlade tržnega
pristopa nad akademskimi vrednotami, S. Turajlič o iskanju rešitev za univerze v
v deželah ex-Jugoslavije, M. Vukasovič o teoretičnih izhodiščih za analizo
financiranja visokega izobraževanja, V. Ivoševič in Klemen Miklavič
primerjalno analizirata to financiranje v štirih novih državah v JV Evropi in v
Albaniji, M. Babin in P. Lazetič predstavljata primer dezintegriranih univerz v
Srbiji. Ugotovitve spremljajo tabele in preglednice. V poglavjih je navedena
obsežna literatura (večinoma v angleščini, srbohrvaščini in slovenščini, s
povezavami na objavljeno na svetovnem spletu).
V zaključkih avtorji ugotavljajo, da obstaja velik razkorak med instrumenti
financiranja in proklariranimi cilji visokega izobraževanja. Financiranje v teh
deželah je izrazito usmerjeno v "inpute", velika je vloga države, ki določa, kam
naj gre denar, institucije imajo malo avtonomije pri tem. Študenti so zelo
odvisni od družine, le manjši del jih dobiva neposredno pomoč, del jih plačuje
šolnine. Povzemajo, da v teh sisitemih ne obstajajo jasne spodbude, s katerimi
bi zagotavljali, da visoko izobraževanje prispeva k štirim E-jem (economy,
equity, efficiency, effectivness).
Na vprašanje kakšen naj bo sistem financiranja menijo, da ne obstaja "najboljši"
model. Izbira elementov modela je odvisna od prioritet, ciljev, ki pa jih morajo
skupaj postaviti vsi partnerji/uporabniki. Zaradi omejenih sredstev je treba
oblikovati model, ki bo najbolje ustrezal relativnemu pomenu omenjenih E-jev.
Biti mora dovolj fleksibilen, da ga lahko posamezne institucije prilagodijo
svojim ciljem in posebnostim. Sistem financiranja mora biti podprt s strani
sistema zagotavljanja kakovosti, s katerim se spremlja rezultate sistema na
ravni institucij in študentov. Brez monitoringa ni mogoče oceniti, ali sistem
uresničuje zastavljeno usmeritev/policy.
Dodan je vprašalnik s katerim so bili zbrani statistični podatki in ocene od
izvedencev v omenjenih deželah (ureditev visokega šolstva v državi, sistem
financiranja, postopki in kriteriji financiranja, financiranje institucij,
fakultet, univerz, študentske finance, opažanja, komentarji, predlogi.
Trendi v zagotavljanju kakovosti v visokem
šolstvu, izbrani prispevki na 3. evropskem forumu (EQAF, Budimpšta, november
2008)
Trends in quality assurance. A selection of papers from
the 3rd European quality assurance forum. (Ed.: H.T. Jensen et all.,
EUA,, 2009)
Zbornik (dostopen na www.eua.be)
s prispevki z evropskega foruma o kakovosti, kjer je 500 udeležencev iz 55 držav
razpravljalo o tem, kako univerze in agencije odgovarjajo na izzive in o vplivu
rangiranja univerz. V uvodnem delu piše L. Harvey o demokratizaciji skrbi za
kakovost, E. Hazelkorn pa o rangiranju in želji po odličnosti univerz. Nato so
predstavljeni pristopi pri zagotavljanju kakovosti (Anglija Škotska, Irska, V.
Afrika), trije prispevki o merjenju kakovosti s kazalci za inštitucije in
študijske programe ter o vlogi študentov pri zunanjih evalvacijah v Švici. V
zaključku so povzeta stališča iz diskusijskih skupin, ki so razpravljale
rangiranju univerz, predvsem o njegovih slabih straneh, ter o uporabi
učnih izidov, pedagoškega modela, ki je izhodišče za prenovo študija.
(Na www.eua.be glej
zbornika s prejšnjih forumov:
Embedding Quality Culture in Higher Education
(2006), Implementing and using quality assurance; strategy and practice (2007)
here. Naslednji
forum bo 19.-21.novembra 2009 na Copenhagen Bussiness School, na temo kakovosti
za podporo ustvarjalnosti in raznovrstnosti visokega izobraževanja. B.M.)
"Sram
naj te bo, ministrstvo za šolstvo!" Helsinki. S. Drevenšek, Večer,
sreda, 11. marec 2009
"... tvoj zakon je neumen!" so vzklikali demonstranti, študenti, zaposleni v
administraciji in nekaj profesorjev pred univerzo v Helsinkih. Nasprotujejo
predlogu zakona o prestrukturiranju univerze, ki bo sprejet spomladi 2009.
Protestirali so tudi v Turkuju, Tamperah, Joesuuju, Rovaniemiju in Ouluju.
Demonstraciej se bodo nadaljevale "v petek.13." in bodo trajale, dokler vlada ne
bo prisluhnila.
Ministrica za šolstvo H. Virkkunen pravi, da bodo po tem predlogu univerze bolj
(finančno) neodvisne, same si bodo morale zagotoviti finance, v sodelovanju z
gospodarstvom in donatorji, tudi na trgu izobraževanja; univerze bodo primorane
organizirati vseživljenjsko učenje. V upravnem odboru univerze bodo tudi
neakademiki. Zaposleni ne bodo več javni uslužbenci, ampak bodo dobili
kolektivne pogodbe. Študenti bodo še naprej obvezno včlanjeni v študentsko
organizacijo. Šolnino bodo morali plačevati (samo) tuji študenti, izven EU,
vpisani na magistrske programe v angleščini.
Študentski predstavniki se bojijo, da bodo postopno morali plačevati šolnino
tudi finski študenti. Opozarjajo na omejevanje raziskovalnega dela, bojijo se,
da bo postalo tržno. Že nekaj let manjka denarja za humanistične vede. Že zdaj
so z z drugimi institucijami povezane farmacija, medicina, kemija in tehnične
vede. Posledica bo združevanje oddelkov in opuščanje nekaterih študijskih smeri.
Spremenilo se bo odločanje v vrhu univerz, ki jim bo zakon odvzel avtonomnost.
Študente podpirajo kolegi z newyorške univerze, podpora je prišla iz Italije,
Indije, Francije in Grčije.
Finska - spremembe zakona
o univerzitetnem
izobraževanju - 26.
oktober 2008
Gradiva o spreminjanju
finskega zakon o
univerzitetnem
izobraževanju. (v
angleščini) najdete na
strani: <http://www.minedu.fi/OPM/Koulutus/koulutuspolitiikka/Hankkeet/Yliopistolaitoksen_uudistaminen/index.html?lang=en>
The draft law will further
extend the autonomy of
universities by giving them
an independent legal
personality, either as
public corporations or as
foundations under private
law. At the same time, the
universities’ management and
decision-making system will
be reformed.
The Government is planning
to submit its proposal for a
new Universities Act to
Parliament in the spring of
2009.
Main points of the
university reform (pdf)
The network of universities
and institutions for higher
education is also changing;
merging of institutions will
increase efficiency and
effectiveness.
Objectives and key
impacts: Its
purpose is for universities
to be better able to: react
to changes in the
operational environment;
diversify their funding
base; compete for
international research
funding; cooperate with
foreign universities and
research institutes;
allocate resources to top-level
research and their strategic
focus areas; ensure the
quality and effectiveness of
their research and teaching;
strengthen their role within
the system of innovation.
- Universities to become
independent legal
personalities;
- The autonomy of
universities will enlarge
further.
- Universities will take the
place of the State as
employers.
- Universities will have
more latitude in the
management of their finances.
- The composition of the
university boards will
change in line with the
strategic management
responsibility.
- Students will continue to
be regarded as full members
of the university. They are
automatically members of the
students’ union and are
represented on the
governing bodies .
- Degree education will
still be provided free of
charge. The legislative
reforms will, however, make
it possible to charge
tuition fees on a trial
basis to students from
outside EU/EEA countries who
are taking part in separate
master’s programmes,
provided that the
arrangements include a
scholarship scheme.
Proposal for the new
Universities Act in Brief
(pdf)
University Reform.
Brochure (pdf)
Kdor (raz)išče, ta najde.
Laurent Bonelli, Le Monde Diplomatique v slovenščini, marec 2009
V Franciji pedagogi in raziskovalci nasprotujejo načrtu univerzitetne
reforme ministrice za visoko šolstvo in raziskovanje Valerie Pecresse.
"Zavračanje vpisa ocen, stavkovne odpovedi predavanj, ostre izjave upravnih
odborov, ulične demonstracije, tribune, peticije ... Preseneča enotnost sicer
tradicionalno razdeljene akademske sfere; pridružile so se celo konzervativne,
npr. Univerza Pantheon-Assas, Paris Dauphune... "Reforma Pecresse"
je naletela na odpor tudi zaradi odnosa oblasti do pedagogov-raziskovalcev.
"Uveljavljanje reforme na silo in brez posvetovanja z akademskimi sindikati, kar
francoski predsednik upravičuje z "mediokriteto" akademske sfere, kaže, da je
poslej akademska sfera pri oblasti tudi uradno na slabem glasu".
Z reformo naj bi spremenili izobraževanje učiteljev oz. ukinili Institutes
universitaire de formation des maitres IUFM, razbili Centre national de la
resherche scientifiqur CNRS in spremenili status pedagogov-raziskovalcev.
Pedagoške obveznosti naj bi poslej določalo vodstvo univerze, kar bo
povečalo njegov vpliv na kariere pedagogov. Ministrica meni, da nekateri ne
raziskujejo prav veliko, zato bi morali povečati njihove pedagoške obremenitve.
Razpravlja se tudi o merilih za znanstveno odličnost. Proračun za 2009
predvideva ukinitev 500 delovnih mest, hkrati pa se širijo študijski programi.
Univerze imajo kronično premalo pedagogov, zato se zatekajo k nadobremenitvam,
ob enakih plačah. Če ne bo "vodstvo univerze izvrtalo dodatnih
sredstev", bodo raziskovali manj.
Načrtuje se omejitev števila univerz na nekaj elitnih institucij (12), ki bi
pritegnile zasebni kapital in donacije ter se dolgoročno financirale s
štipendijami. Tem univerazm bo finančna avtonomija omogočila, da pritegnejo
najboljše (domače in tuje) raziskovalce in (premožne) študente. Ostale univerze
bodo reorganizirane v "visoke šole", ki bodo absorbirale mladino in jo
prilagodile "potrebam trga dela", npr. nepredvidljivih lokalnih podjetij. Do
tega koncepta je bil kritičen že liberalni ekonomist Adam Smith, ki je
1776 zapisal, da "če ne bi bilo javnih izobraževalnih ustanov, ne bi razvijali
nobene znanosti ali sistema, po katerem ne bi bilo povpraševanja".
Univerze so med 1960 in 2006 absorbirale širitev obsega visokega šolstva za
sedemkrat, zaradi višanja izobrazbene ravni nižjih slojev. Le posebne elitne
"velike šole" (ecoles normales, op. B.M.) sprejemajo zlasti študente oz.
privilegiranih družin. Elitna znanja naj bi ostala monopol elit, za druge
zadostuje minimalna, a uporabna izobrazba.
Na univerzah so se poslabšali pogoji dela, več je administrativnega dela in
birokratizacije. "Masovno univerzitetno izobraževanje je pri nekaterih, ki še
pomnijo drugačen univerzitetni sistem, vzbudilo nekakšen občutek
razvrednotenja, ki ga kristalizira aktualna reforma". Mlajša generacija težje
dobiva delo, po doktoratih gre na postdoktorske im druge kratkoročne
projektne zaposlitve. Negotove razmere do sredine kariere prispevajo k
mobilizaciji proti reformi.
Širjenje obsega univerzitetnega izobraževanja "ni nujno prineslo tudi njegove
demokratizacije: naraščanje števila študijskih programov in univerz se je v
veliki meri prekrilo z univerzitetnimi in družbenimi hierarhijami". Zavzemanje
za emancipacijo mora ostati "motor mobilizacije celotne akademske skupnosti. Gre
namreč za to, da univerzitetna izobrazba mladim generacijam še naprej omogoča
kritično distanco do njihove usode, ne pa da univerza postane le začasno zavetje
mladih na pragu trga dela".
Michel Houellebeck in Bernard-Hanri Levy. Hudobija je strup, ki ubija,
medtem ko veselje bistri in krepi. M. Podkrižnik, Sobotna priloga, Delo,
7.3.2009
Predstavitev dveh francoskih intelektualcev, ki sta v javnosti osovražena.
Skupaj sta izdala knjigo izpovedno-poetičnih pisem Ennemis publics.
Pregled najodmevnejših
strelskih obračunov v šolah. Dnevnik, 12.3.2009
Med desetimi primeri množičnih umorov v šolah od leta 2002 so tudi:
Montreal, Kanada, september 2006: K. Gill (25) je na fakulteti Dawson med
kosilom streljal na študente; en mrtev, 19 ranjenih. Storilec ubit v spopadu s
policisti.
Virginija, ZDA, april 2007. Študent C.Seung-Hui je na Univerzi Virginia umoril
32 ljudi in si sodil sam.
Louisana, ZDA, februar 2008. Študentka L. Williams (23) umorila dve kolegici in
storila samomor.
Chichago, ZDA, februar 2008. S. Kazmiercziak (27) je v predavalnici univerze
severnega Illinoisa umoril 5 študentov in jih 15 ranil ter si sodil sam.
Tienanmenske
matere zahtevajo pravico. Z.B.,
Delo, 28.2.2009
Skupina mater kitajskih študentov,
ki so jih pobili pred 20 leti na
glavnem trgu v Pekingu zahteva od
(partijske) oblasti, da razišče kdo
je kriv za takratno krvavo zatrtje
študentskega gibanja. "Razbijte ta
tabu!", zahtevajo. Po podatkih
Rdečega križa je takrat (1989) umrlo 2500
ljudi, po podatki oblasti pa je
žrtev t.i. "politične turbulence"
desetkrat manj. Še danes so na
seznamu "antirevolucionarjev" in
njihovega pepela še niso pokopali.
Nekateri udeleženci gibanja so
takrat pobegnili v tujino.
V sedanji krizi je oživel "duh
tienanmenskega upora proti
korupciji, monopolu na oblasti in
nasilju nad svobodo govora".
Kratka zgodovina
Kosova v treh slikah. Ervin
Hladnik - Milharšič, Objektiv,
Dnevnik, 28.2.2009
Reportaža s Kosova, 20 let po stavki
rudarjev v Starem trgu. Leta 1989 so
se zaprli v jamo in zahtevali odstop
funkcionarjev. Priključili so se jim
študenti in celotno albansko
prebivalstvo, s splošno stavko.
Ferhat Sala, današnji direktor
kombinata Trepča pripoveduje:
"Študenti prištinske univerze smo
prvi dan stavke zahtevam rudarjev
priložili še izrazito politične
zahteve. /.../ Takrat je nastala
ideja organiziranega odpora". Takrat
ga je pretresla podpora iz
Slovenije, z manifestacijo v
Cankarjevem domu in 250.000 podpisi.
Nerimane Kamberi, albanska
pisateljica in predavateljica na
univerzi (Prištinski ?. Na Kosovu je
danes na desetine univerze. Op.
B.M.) se je 1988 iz Bruslja, kjer je
štuirala pravo na jezuitski univerzi
in bila aktivistka za človekove
pravice, preselila v Prištino na
zahtevo patriarhalnega očeta.
Vpisala se je na fakulteto,
sodelovala v svetu za človekove
pravice z A. Demacijem. "Življenje
se je vrtelo med demonstracijami,
policijskimi represalijami, videla
sem, kako so streljajo ljudi,
razganjali množice". Iz Belgijke se
je razvila v albansko nacionalistko.
Od 1989 do 1999 "smo poskušali
preživeti /.../ kot ljudje in kot
družba. Problem je bilo preživeti
intelektualno. Naredili smo
paralelne šole, v katerih smo
ohranili našo kulturo." Nato leta
1999 vojna, OVK, NATO bombardira
JLA. Potem življenje z gnečo
mednarodnih organizacij in tisoči
tujcev. Kosovo je danes "veliko manj
konservativna družba kot je bilo
prej". N. Kamberi predava francosko
literaturo na univerzi in pripravlja
doktorat ter piše knjige. To hoče
početi do konca življenja.
Poročilo o
mednarodni evalvaciji izobraževalne dejavnosti Univerze v Helsinkih.
Leadership and Management of Education. Evaluation of Education at the
University of Helsinki 2007 - 2008.
The University of Helsinki has
published a new report based on an international evaluation of its education in
the years 2007–2008.
Visit the university
website or download the PDF format of the report here.
The focus of the evaluation was the management and leadership of education on
various levels, including the university as whole, faculties, departments and
the language centre. The aim and starting point of the evaluation of education
was to develop the university community and its various units.
Za gospodarstvo (v ZDA) potrebni predvsem visoko izobraženi
A Jobs Bill for the College-Educated
http://www.insidehighered.com/news/2009/02/23/stimulus
Drafters of economic stimulus bill aimed to create jobs especially for men and
the low skilled. But analysis finds that majority of new and saved jobs will
require college-level training. 54 % of the 3.7 million jobs that
will be created or saved by the $787 billion stimulus package will require at
least a postsecondary certificate, with a full 37 % of thm requiring an
associate degree or greater.
Ponovna zasedba Sorbone? Francija.
Mi.P., Delo, 21.2.2009
Na poziv visokošolskih sindikatov se je 19.2.2009 skozi Pariz protestno
sprehodilo 15 do 30 tisoč profesorjev in raziskovalcev, po 5000 v Marseillu in
Strasbourgu, 3000 v Boreauxu, par tisoč v Lillu, Poitersu, Lyonu, Ruenu in
drugod. Nočna zasedba znamenite sorbonske predavalnice Turgot je opozorilo, ker
vlada ni prisluhnila zahtevam študentov in univerzitetnih delavcev. Podobno so
protestirali 10.2., zaradi ustanovitve Univerze Strasbourg, ki je nastala z
zlitjem treh dosedanjih. Protestniki pozivajo k ohranjanju univerzitetnih
delovnih mest (pred časom so jih ukinili 450) in drugačni ureditvi statusa
"predavateljev raziskovalcev", problematična je reforma izobraževanja učiteljev
in preoblikovanje raziskovalnih centrov. Nezadovoljneži podpirajo tudi
nasprotnike Sarkoziya na otoku Guadeloupe.
Priprave na trenutek, ko bo razvoj prevzela
umetna inteligenca. Mišo Renko, Delo, 6.2.2009
Nasa in Google bosta prispevala sredstva za univerzo, ki se bo ukvarjala z
umetno inteligenco (www.singularity-university.org.,
po knjigi vodja tega projekta Raya Kurzweila.).
Poti do študija in zaposlitve v sedmih
evropskih državah - 4.
februar 2009
Publikacijo "Diverse Routes from School, via Higher
Education, to Employment. A Comparison of Nine European Countries"
dobite na strani <https://oa.doria.fi/handle/10024/37340>
Češko predsedovanje in prioritete. Šolski
razgledi, 6.2.2009
V programu vodenja EU češko predsedstvo napoveduje tudi evalvacijo prioritet, ki
so bile postavljene za bolonjski proces in pripravo poročilo o tem med leti 1999
in 2009. Pripravili bodo strategijo evropskega sodelovanja v izobraževanju in
usposabljanju.
Prizadevali si bodo tudi za razvoj Evropskega raziskovalnega prostora, mobilnost raziskovalcev, zaščito intelektualne lastnine in sodelovanja
podjetij z univerzami in inštituti. (Glej:
Spletna stran češkega predsedovanja EU: <http://www.eu2009.cz/>
;
Work Programme of the Czech Presidency
)
Sama si je napisala svojo zgodovino. 800
let univerze Cambridge. Alenka Zgonik, Delo, 3.2.2009
Pred 800 leti so se v Cambridgeu zbrali prvi študenti in učenjaki, ki so 1209 po
uporu pribežali iz Oxforda. V Cambridgeu so študirali Newton, J. Watson, Darwin,
Rutherford in drugi, ima dobre laboratorije in "silicijevo dolino", zato se je v
zavesti ljudi utrdila kot naravoslovno usmerjena univerza. Njena tekmica v
Cambridgeu velja za bolj družboslovno, vendar so v Cambridgeu študirali tudi
pesniki in pisatelji (Milton, Byron, Wordwwordh in pisatelji Bloomsburijskega
krožka). Pred 60 leti so študentke priznali za enakovredne člane univerze.
Idealen kraj za pisanje, branje in delo, saj je "moker, mrzel, abstrakten,
formalen". Pred 2. sv. vojno so začeli graditi novo knjižnico. Univerza
ima 31 kolidžev, 18.000 študentov. Doslej so ob obletnici z donacijami zbrali
800 milijonov funtov.
(Spletna stran:
http://www.cam.ac.uk/ .)
S supergo nad kitajskega premiera. Z.B.,
Delo, 4.2.2009
Na univerzi v Cambridgeu je 27 angleški mladenič vrgel čevelj proti W. Jinbau,
kitajskemu premieru ter vzkliknil: "Med nami je diktator! Kako lahko poslušate
njegove laži? Uprite se!". Po dogodku je 200 kitajskih demonstrantov podprlo
svojega premiera, na spletnih straneh pa se začela panika zaradi možne
primerjave s podobnim dogodkom v Iraku.
Nokia znova odpušča. Dnevnik, 12.2.2009
Finsko podjetje Nokia je zaradi prestrukturiranja ukinilo 400 delovnih mest,
začasno so odpustili 2500 delavcev. Ukinili bodo raziskovalno-razvojni oddelek v
mestu Jyvaskyla in razvojno-raziskovalno dejavnost osredotočili na Helsinke,
Tampare, Oulu in Salo.
Mama iz Bršljanove lige. A. B., Objektiv,
Dnevnik, 31.1.2009
Michelle Obama (1964), žena predsednika ZDA, se je rodila v delavski družini,
hodila v šolo s temnopoltimi vrstniki in študirala na elitnih univerzah t.i.
Bršljanove lige. Na sociologijo v Princetonu so jo menda sprejeli zaradi
rasnih kvot v programu pozitivne diskriminacije, morda pa tudi zaradi brata, ki
je bil tam uspešen športnik. Zaradi dobrih ocen je bila sprejeta na Harvard. Tam
je končala pravo, se zaposlila v odvetniški pisarni, kjer je bila mentorica
obetavnega študenta s Harvarda z nenavadnim imenom in poreklom - B. Huseinu
Obami. Zdaj je tretja prebivalka Bele hiše zapored, ki ima visokošolsko
izobrazbo, je predsednikova najtesnejša svetovalka. Domnevajo, da si bo lotila
tudi človekoljubne dejavnosti.
Celovška univerza odpravlja evropske meje. Novice- Koroška,
ponedeljek, 26. januar 2009
Alpsko-jadranska univerza v Celovcu omogoča izmenjave v programu Erasmus. Njen
biro za mednarodne stike:
www.uni-klu.ac.at/bib/
Na Um je gostovala celovška slavistka H. Maurer-Lausseger, s predavanji o
slovenskih narečjih na Koroškem.
Kelo, Maria (ed.),
Beyond 2010. Priorities and challenges for higher
education in the next decade.
Bonn. Lemmens, 2008.
The publication is a collection of articles by
renowned experts in international higher education
from Europe and beyond, including contributions by
David Coyne, Sir Peter Scott, Ulrich Teichler, Neil
Kemp, Jan Sadlak, Joselyne Gacel-Ávila, Catharine
Stimpson and Bernd Wächter. The articles are based
on papers prepared for the ACA Annual Conference
2008 in Tallinn.
Education & Technology.
Special Online Collection. Science , 2 January 2009
http://www.sciencemag.org/education_technology/#section_in-science
In the issue, Science examines how education is changing in the face of
technology. In a special
section, News, Perspective, and Review articles
explore what one can learn from video games, the value of digital libraries, how
large-scale testing might be improved by technology, where cognitive science
meets education, and more. In addition,
Science
Careers highlights an engineer's vision of a
paperless classroom; an
online video presentation
discusses the opportunities and challenges afforded by using technology in
education.
Češko predsedovanje EU - 5. januar 2009
Spletna stran češkega predsedovanja Evropski uniji: <http://www.eu2009.cz/>
Iz programa:
Work Programme of the Czech Presidency
(6.1.2009)
COMPETITIVNESS: The Lisbon Process
Research and Development, and Innovation
(Glej:
RAZISKOVANJE, RAZVOJ,
UMETNIŠKA DEJAVNOST)
EDUCATION, YOUTH AND SPORTS
Updated Strategic Framework for European Cooperation in Education and
Training beyond 2010
The Presidency will focus on negotiating the future strategic framework for
European cooperation in education and training beyond 2010, which should make a
significant contribution to the active development of Europe’s human potential./.../
Development of Higher Education – Quality and Openness (the Bologna Process)
With regard to the development of higher education, the Presidency will
- engage in evaluating the implementation of the priorities of the Bologna
process set for 2007–2009, and in preparing the interim report on the overall
development for 1999–2009 and the supporting documentation for defining the
vision of higher education beyond 2010.
- coordinate the Follow-up Group of the Bologna Process preceding the Conference
of Ministers in Louvain.
3rd International Conference on World-Class
Universities (WCU-3) will be held from
2 to 4 November 2009
in Shanghai, China,
The Center for World-Class Universities of Shanghai Jiao Tong
University.
WCU-3 will emphasize the institutional perspective in managing and building
world-class universities. More specifically this should reflect the
following issues: Strategic planning and leadership of elite higher
education institutions; Global market and institutional policies for the
promotion of academic talent; Quality assurance
in the context of undergraduate and graduate education;
Institutional initiatives for research excellence and innovation and technology;
Institutional responses for accountability: internal evaluation and
benchmarking; Role of elite universities in national higher
education and research systems.
WCU-3 will include a special event during which will be
presented the
following rankings:
-
Academic
Ranking of World Universities – 2009;
- Academic Ranking of World Universities by Broad Subject Fields – 2009; and
- Academic Ranking of World Universities by Subject Fields – 2009 [new ranking
by subject fields, proposed subject fields include chemistry, physics,
mathematics, computer science and engineering, and economics].
Rangiranje evropskih
univerz, projekt
Ranking Europe's
universities.
www.europa.eu/rapid/pressReleases
15.12.2008
J. Figel, komisar EU
ugotavlja, da so sedanji
sistemi razvrščanja/rangiranja
univerz neustrezni, zoženi
so le na raziskovalne
rezultate. Evropska komisija
(EK) je objavila razpis za
projekt razvoja novega
sistema razvrščanja, ki bi
vključeval tudi kakovost
poučevanja in sodelovanje z
okoljem. Pri tem naj bi
upošteval raznovrstnost
univerz, tako da bi lahko
potencialni študenti,
raziskovalci in drugo osebje
dobili boljšo sliko določene
univerze. Primerljive
informacije o institucijah,
njihovih študijskih in
raziskovalnih programih naj
bi omogočile boljše
odločitve posameznikov o
tem, kje študirati in
delati, tistim, ki odločajo
na ravni institucij, držav
in Evrope pa bi lažje
razvijali strategije razvoja
visokega izobraževanja.
EK je za projekt namenila
1,1 milijon evrov. V prvi
fazi (209) bi razvili sistem
razvrščanja v sodelovanju s
partnerji, v drugi (2010-
maj 2011) pa bi sistem
preizkusili na vzorcu
različnih 150 institucij
visokega izobraževanja in
raziskovanja. (B.M.)
Projekt EK za rangiranje univerz
Commission launches university ranking project
- 12. december 2008
The European Commission has published a call for tenders, inviting bidders to
design and test a new multi-dimensional university ranking system with global
outreach. This initiative builds on earlier EU-funded work on mapping the
different strengths and missions of universities. The first results of the
envisaged pilot project will be available in the first half of 2011. Več/more: <http://ec.europa.eu/education/news/news1103_en.htm>
Publikacija o rangiranju v visokem
izobraževanju - 10. december 2008
Publikacijo "Michaela Saisana and Betatrice D'Hombres:
Higher Education rankings: Robustness Issues and Critical Assesment".
Luxembourg: Publications Office, 2008. - 29 str. - (Scientific and Technical
Research Series ; 23487). ISSN 1018-5593 dobite v PDF formatu na naslovu <http://crell.jrc.ec.europa.eu/Publications/CRELL%20Research%20Papers/EUR23487.pdf
Ljubljanska
univerza še na Timesovi lestvici. J.K.S. Delo,
ponedeljek,
1. december 2008
UL se je na nedavno objavljeni Timesovi lestvici univerz znova dobro
uvrstila v skupino "od 300 do 400" (op.: pravilno 400-500, B.M.) najboljših
univerz in na 184. med evropskimi univerzami. To je dobrodošlo darilo
UL za 89. rojstni dan; naslednje dni se bo na UL množica prireditev.
Univerza v Ljubljani ponovno med
400 - 500 najboljšimi univerzami sveta po
razvrstitvi časnika
The Times
Higher Education
University of Ljubljana in group of 400-500 world
universities -
The Times
Higher Education - QS World
University Rankings
2008
http://www.topuniversities.com/worlduniversityrankings/results/2008/overall_rankings/fullrankings/
Po razvrstitvi
The Times Higher
Education - QS World University Rankings
2008 je UL ponovno uvrščena v skupino 400 - 500
najboljših univerz v svetu; prvi je Harvard (ZDA)
glej:
The Complete Rankings, in na 184.
mesto med evropskimi univerzami; prvi je Cambridge
(UK), glej:
Top European Universities
The
University of LJUBLJANA
is an
institution with a very rich tradition. With its
more than 56,000 undergraduate and post-graduate
students, it ranks among the biggest universities in
the world scale. A total of 22 faculties, 3
academies of art and 1 university college employ
approx. 3500 teaching and research staff, assisted
by nearly 900 technical and administrative staff.
The UL was established in 1919 on the foundations of
a long- established pedagogical tradition. For
almost half a century it remained the only Slovenian
university until it was joined, about 20 years ago,
by the University of Maribor and, last year, by the
University of Primorska on the coast of Slovenia.
The university has its seat in Ljubljana, the
capital of Slovenia. Ljubljana is a relatively large
central European city with approx. 300,000
inhabitants. Nearly one tenth of its inhabitants are
students, which gives Ljubljana a young and lively
character. The university was founded in the centre
of Ljubljana where the central university building
and the majority of its faculties are located. Later
on, some new, modern buildings were constructed in
the suburbs of the city.
The UL is famous for the quality of its study
courses both in the humanities, and in scientific
and technological fields, as well as in medicine,
dentistry and veterinary science. On a
domestic and international level, the study courses
run at the UL and its projects follow the latest
world discoveries and trends in the field of art,
science and technology, to which the contribution of
numerous Slovenian professors and researchers is of
great importance.
Kelo, Maria (ed.),
Beyond 2010. Priorities and challenges for higher
education in the next decade.
Bonn. Lemmens, 2008.
The publication is a collection of articles by
renowned experts in international higher education
from Europe and beyond, including contributions by
David Coyne, Sir Peter Scott, Ulrich Teichler, Neil
Kemp, Jan Sadlak, Joselyne Gacel-Ávila, Catharine
Stimpson and Bernd Wächter. The articles are based
on papers prepared for the ACA Annual Conference
2008 in Tallinn.
Portugalska uspešna pri izvedbi reforme. šr, Večer,
četrtek, 4. december 2008
V poročilu OECD so pohvalili portugalsko vlada, da je v zadnjih treh letih
izvedla pomembne reforme (visokega) izobraževanja. Pripravila novo zakonodajo o
visokem šolstvu, bolj raznovrstno ponudbo in poudarek na politehnikah ter
ustanovila agencijo za zagotavljanje kakovosti v terciarnem izobraževanju z
obvezno notranjo in zunanjo evalvacijo. S posojili bodo pomagali terciarnemu
izobraževanju in študentom po metodi delitve stroškov. Pospešili so mednarodno
sodelovanje. OECD upa, da bodo reformo sprejeli "vsi udeleženci v sistemu" in
tako uresničili gospodarske in družbene cilje.
Doktorja iz Kragujevca. B.K.C., Reporter,
ponedeljek, 8. december 2008
Damjan Žugelj in Đorđe Petrovič sta doktorirala na fakulteti v Srbiji, ki je
bila vključena v afero s podkupovanjem. Na PF UL so njuna doktorata
nostrificirali, anonimne navedbe o dveh kupljenih doktoratih pa še preverjajo.
Grčija v plamenih.
E.V., Mladina, 12.12.2008
Protesti mladine v Grčiji
imajo podobne vzroke kot
tisti leta 1968 in 2005
(Francija). "Upor mladine"
je "reakcija na brezpogojno
frustracijo v tej družbi in
tovrsten način življenja"
(C. Redcliffe, pred 1968).
Če je družbena stiska mladih
v Evropi nekaj samoumevnega,
je tudi njihov upor nekaj
nujnega. Na zidu v Parizu je
leta 1968 pisalo:"V družbi,
ki je ukinila vse oblike
avanture, je edina avantura,
ki nam je še ostala, da to
družbo ukinemo!"
Pogreb in nove molotovke.
Spopadi na ulicah grških mest so se nadaljevali še
četrti dan. sz, agencije, Dnevnik, 10.12.2008
Zaradi policijskega uboja 15-letnega protestnika je
prišlo v Grčiji do množičnih, tudi nasilnih
protestov. "Včeraj so bile grške univerze in
šole prazne, v številnih grških mestih pa so se
učenci, dijaki in študentje skupaj z učitelji in
profesorji udeležili pohodov v spomin ubitega
najstnika". Kristos Kitas dekan (?, op. B.M.)
atenske univerze je odstopil s položaja in o vzrokih
protestov dejal.: "Vsi smo naše otroke pustili na
cedilu. Gledam jih vsak dan in vidim, kako v njih
raste bes do vseh avtoritet v tej državi!" Analitiki
pravijo, da gre za odgovor na gospodarsko krizo in
politične zdrahe.
Kostas Karamanlis, premier pravi, da izgrednikom ne
bo popustil: "Nihče nima pravice izrabiti tega
tragičnega incidenta kot izgovor za surovo nasilje,
za dejanja proti nedolžnim ljudem, njihovem imetju
in družbi kot celoti". Treba je "spoštovati
institucije in zakone", je dejal v sporočilu za
javnost, katere mlajši del ga je preslišal in se
znova podal na ulice.
Študentski val, ki bo odnesel vse. A.M., Dnevnik, 15.11.2008
V Italiji protestirajo dijaki in študenti, a vlada ne popušča pri varčevanju v šolah in na univerzah. Nova generacija italijanskih študentskih protestnikov je na zunaj nerazpoznavno in bolj vase zaprto gibanje. Poimenovali so se "Val", "Plavi val" in na čelu povorke je pisalo (slika, prev.): "Val, ki bo odnesel vse"."Sciopero generale subito! Studenti e precari. Studentesse e precari".
Mož pri petdesetih, eden od organizatorjev mirnega protesta v Rimu pravi: "Tile tukaj so čisto nekaj drugega, kot smo bili mi. Nam so po glavah krožile ideologije in ideali. Ti pa so ciniki, ki jih briga samo njihova prihodnost.". Organizatorji, študentje sindikalisti, so za prepoznavanje nosili table z napisi: Homer, Spinoza, Fromm, Kafka, Keruac, Svevo, Passolini...
Če bi hotel na prakso v Avstralijo, bi šola za to
poskrbela. Dnevnik,
četrtek, 27. november 2008
O višji turistični poli v Beljaku. Pogovor z Luko Kirnom, študentom turizma in
hotelirstva, ki se je tja prepisal z EF UL. Študij na EF se mu je zdel "nekoliko
enoličen", po spletu je našel šolo v soseščini, ki je bila bližje njegovim
željam. Sestava študentov je mednarodna, v letniku jih je 30, več je stikov s
profesorji, študij je povezan s prakso, imajo ekskurzije, tudi v Nemčijo...
O reformiranju univerz za evropski visokošolski
prostor v svetovnem okviru - publikacija Nemške rektorske konference
- 14. november 2008
Nemška rektorska konferenca je objavila publikacijo "Educating for a Global
World: Reforming German Universities toward the European Higher Education Area"
- glej PDF dokument na strani <http://www.eyemag.se/core/items/200810/2794/hrk_global_world.pdf>
Poljska - srce Evrope.
Oglasna priloga, Dnevnik 11.11.2008
Ponosni na kakovost izobraževanja.
Jagellonska univerza ustanovljena že leta 1364.
Krakov, srednjeveško mesto mladostnega utripa.
Italijanska vlada sprejela nove smernice za reformo univerz.
(Ansa), STA, splet,
petek, 7. november 2008
Zaradi protestov italijanskih študentov je vlada zamrznila svoj odlok o
univerzah in dala v razpravo predlog novega, s ciljem zagotoviti "pravico do
študija in njegovo učinkovitost". Vlada še vedno predvideva krčenje sredstev. 7%
sredstev bi razdelila univerzam glede na kakovost znanstvenega dela in
raziskovanja. Tiste fakultete, ki za osebje porabijo preveč denarja, bi ne mogle
zaposlovati novih profesorjev, pospeševali upokojevanje in 60% novih mest
naj bi namenili za mlade raziskovalce. Vlada bo namenila sredstva za več mest v
študentskih kampusih in za štipendije za nadarjene študente. Rektorji so s
smernicami zadovoljni.
Italijanske univerze na ulicah. A.M., Dnevnik, 22.10.2008
V Bologni, Firencah, Palermu, Rimu in drugih mestih na protestnih shodih
študenti nasprotujejo vladinemu odloku, po katerem bodo državnim univerzam (oz.
5000 ustanovam, ki dajejo diplome) zmanjšali sredstva v prihodnjih 5 letih
za 20%, zaradi luknje v proračunu. Na ulicah italijanskih mest potekajo
predavanja, npr. iz kvantne fizike univerze La Sapienza v Rimu. (Fotografija s
plakatom: ADOPT AN ITALIAN STUDENT!). Študenti in profesorji so za 30.
oktobra napovedali blokado izobraževalnega procesa. Pomanjkanje sredstev je v
preteklih letih osiromašilo kakovost visokega izobraževanja, zdaj ne bo mogoče
vzdrževati opreme, zmanjšalo se bo delo v laboratorijih. Mnogi študenti ne bodo
mogli plačevati študija na zasebnih univerzah.
Vodstva univerz se načelno strinjajo, da je reforma potrebna, da je potrebno
povezovanje z gospodarstvom, vendar zahtevajo, da se vlada pred strateško
pomembnimi odločitvami posvetuje z njimi. Ministrica M. Gelmini po mnenju mnogih
ni sposobna voditi področja; šolski zakon je nastal na ministrstvu za finance,
ki maši luknjo, nastalo zaradi ukinitve davka na nepremičnine.
Šolska vojna v Italiji
se zaostruje. A.M.,
Dnevnik, 24.10.2008
Podobno kot 1968 je "vroča
jesen" italijanskih
študentov usmerjena
proti avtoritarizmu. Na
cestah so zato, da bi
ohranili institucijo
univerze. Z zakonom vlada
javnim šolam, tudi univerzam
močno krči sredstva.
Študentje se bojijo, da bodo
postale plen multinacionalk
in zasebnega kapitala,
opozarjajo pa tudi na
zastarelost izobraževalnega
programa. Skupine, ki vodijo
zasedbo fakultet izvajajo
ulične univerze. Lokalna
gibanja se povezujejo, trdno
je zavezništvo s profesorji,
povezani so z osnovnošolci
in srednješolci ter
njihovimi starši, študenti
podpirajo jih tudidrugi. Za
konec meseca pripravljajo
množično demonstracijo.
Premier Berlusconu je
zagrozil napraviti s silo
red na univerzah v šolah. A.
Magneli, šef policije pa
pojasnjuje, da lahko
policijo ob izrednih
razmerah na ozemlje univerze
pozoveta zgolj rektor ali
dekan.
Ratzingerjevi kolegi učenjaki
tarča kritik. T.H., Delo, 18.10.2008
Papež Benedikt XVI. očita znanstvenikom, da včasih
pozabijo, da je naloga znanosti prispevati k
napredku vsega človeštva. Namesto tega delajo za
lahek zaslužek. Teologija in filozofija mora
preprečiti, da bi znanost skrenila s prave poti,
piše v encikliki Vera in razum.
Na to so se odzvali številni italijanski
znanstveniki, ki so papeža spomnili na kleščenje
proračuna za univerze in inštitute, na bedne plače
znanstvenikov, negotovost njihovega dela in slabe
delovne razmere. Univerzitetni profesorji na ulicah
protestirajo zaradi šolske reforme in nižanja
sredstva za šolstvo in znanost. Lani so na rimski Sapienzi preprečili obisk papeža, ker je leta 1990
zagovarjal proces proti Giordanu Brunu.
Cambridge išče novega
Lucasovega profesorja. M.R., Delo,
30.10.2008
Stephe Hawking (67), fizik, profesor na Cambridgeu z
motorično živčno boleznijo, se bo zaradi zakonske
določbe upokojil.
Najbolj prelomen dogodek v embriologiji. C.R.
Delo, 25.10.2008
Britanski parlament je dovolil uporabo zarodkov pri
raziskovanju izvornih celic.
Tuji študenti hočejo
študirati blizu Londona.
The Guardian, Večer, torek, 28. oktober 2008
Pri odločanju za študij v V.
Britaniji so tuiji študenti
najbolj pozorni na to, kako
blizu je univerza Londonu,
na kraj študija in na ugled
univerze, manj na višino
šolnin.
Zagreb: za nakup
izpita pogojna kazen.
STA, splet, torek, 28. oktober 2008
Zagrebško sodišče je
študentko EF zaradi nakupa
izpita obsodilo na 6 mesecev
zapora, pogojno. Posredniku
je plačala 1200 evrov za
vpis ocene, ta se je
dogovril s profesorjem.
Doslej so enako kaznovali že
enega študenta EF. Med
osumljenimi, v treh ločenih
poreiskavah, je tudi 20
profesorjev EF in PF v
Zagrebu. Za vpis naj bi bila
cena 9000 evrov, za izpit
400 do 2000 evrov.
Nizozemsko terciarno
izobraževanje - poročilo
OECD - 28. oktober 2008
OECD je objavila publikacijo
"OECD
Reviews of Tertiary
Education - The Netherlands"
- glej <http://www.oecd.org/document/47/0,3343,en_2649_39263238_41570095_1_1_1_37455,00.html>
Finska - spremembe zakona
o univerzitetnem
izobraževanju - 26.
oktober 2008
Gradiva o spreminjanju
finskega zakon o
univerzitetnem
izobraževanju. (v
angleščini) najdete na
strani: <http://www.minedu.fi/OPM/Koulutus/koulutuspolitiikka/Hankkeet/Yliopistolaitoksen_uudistaminen/index.html?lang=en>
The draft law will further
extend the autonomy of
universities by giving them
an independent legal
personality, either as
public corporations or as
foundations under private
law. At the same time, the
universities’ management and
decision-making system will
be reformed.
Main points of the
university reform (pdf)
The network of universities
and institutions for higher
education is also changing;
merging of institutions will
increase efficiency and
effectiveness.
Objectives and key
impacts: Its
purpose is for universities
to be better able to: react
to changes in the
operational environment;
diversify their funding
base; compete for
international research
funding; cooperate with
foreign universities and
research institutes;
allocate resources to top-level
research and their strategic
focus areas; ensure the
quality and effectiveness of
their research and teaching;
strengthen their role within
the system of innovation.
- Universities to become
independent legal
personalities;
- The autonomy of
universities will enlarge
further.
- Universities will take the
place of the State as
employers.
- Universities will have
more latitude in the
management of their finances.
- The composition of the
university boards will
change in line with the
strategic management
responsibility.
- Students will continue to
be regarded as full members
of the university. They are
automatically members of the
students’ union and are
represented on the
governing bodies .
- Degree education will
still be provided free of
charge. The legislative
reforms will, however, make
it possible to charge
tuition fees on a trial
basis to students from
outside EU/EEA countries who
are taking part in separate
master’s programmes,
provided that the
arrangements include a
scholarship scheme.
Proposal for the new
Universities Act in Brief
(pdf)
University Reform.
Brochure (pdf)
The Government is planning
to submit its proposal for a
new Universities Act to
Parliament in the spring of
2009.
Najboljše univerze Velike Britanije, 2008
http://www.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/education/good_university_guide/
Razvrstitev in glavni kazalci 113 institucij v VB na lestvici "Good University
Guide" časnika "Times" za leto 2008,
tudi po področjih.
Merila: zadovoljstvo študentov, raziskovanje, število študentov na
učitelja, vpisne točke, dokončanje študija, diplome druge stopnje, zaposljivost
diplomantov. (Povezave na spletne naslove.)
Švicarske univerze na lestvici Times Higher 2008.
http://www.unisg.ch/org/hsg/rankings.nsf/df76d44a9ef44c6cc12568e400393eb2/9bbe481406e3c96cc125733c00437f2a/$FILE/THES_HSG.pdf
Uvrstitev in glavni kazalci: ETH Zurich (24.), Univ. Ženeva/Geneve (39.) ,
Univ. Lozana/Laussane (89.), Univ. Zurich (109.), Univ. St. Gallen ( - ).
Merila: Mnenje profesorjev (peer), mnenje zaposlovalcev, število študentov
na učitelja, število citatov na učitelja, tuji učitelji, tuji študenti.
Glej
http://www.universityrankings.ch/de/methodology/times_higher_education
http://www.unisg.ch/org/hsg/rankings.nsf/wwwPubhomepage/webhomepageger?opendocument
in tudi:
http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1
Najboljša univerza Harvard, najboljši MBA v Švici.
D. T., Finance,
petek, 10. oktober 2008
Times Higher Education je objavil lestvico najboljših. Najboljši je
Harvard. Med 200 najboljšimi univerzami ni nobene slovenske.
Pri razvrščajo upoštevajo tudi mnenja delodajalcev (in profesorjev, op. B.M.),
razmerje med številom študentov in profesorjev, mednarodnost univerze, delež
raziskovalcev, citiranost profesorjev idr. Glej lestvico 200 najboljših:
http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1
The Economist je objavil lestvico programov (poslovnega) študija MBA; najboljša
je vicarska šola IMD, kjer je 97% študentov tujcev.
THE the Top 200 Worl
Universities. World University Ranking 2008.
10. 10. 2008,
http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1
V lestvici časnika Times je med najboljših dvajset
14 univerz iz ZDA, 4 iz Velike Britanije, ter po ena
iz Avstralije in Japonska. Prvi je Harvard, sledi
Yale, nato Cambridge, Oxford itd. Na lestvici so do
60 mesta - poleg še nekaterih britanskih univerz
- iz drugih evropskih držav še:Ž
ETH Zurich in EPF Lausanne (Švica), Ecole Politechnique (Francija),
Univ. of Copenhagen (Danska), Trinity Coll. Dublin
(Irska), Univ. of Amsterdam (Nizozemska) in
Heidelberg (Nemčija). Od univerz v sosednjih državah je
dunajska na 115. mestu in bolonjska
na 192. mestu.
Iz Slovenije in drugih dežel SJV Evrope ni nobene
univerze med prvih 200.
Podatki o uvrstitvah univerz od 200 do 500 mesta so
dostopni samo v tiskani obliki v posebni publikaciji
Timesa. (Naslov za naročilo: www.timeshighereducation.co.uk
).
Najboljša univerza Harvard, najboljši MBA v Švici.
D. T., Finance,
petek, 10. oktober 2008
Times Higher Education je objavil lestvico najboljših.
Najboljši je Harvard. Med 200 univerzami ni nobene slovenske.
Pri razvrščajo upoštevajo tudi mnenja delodajalcev (in profesorjev,
op. B.M.), razmerje med številom študentov in profesorjev,
mednarodnost univerze, delež raziskovalcev, citiranost profesorjev
idr.
The Economist pa je objavil lestvico programov (poslovnega)
študija MBA, kjer je najboljša švicarska šola IMD, kjer je 97%
študentov tujcev.
Timesova lestvica univerz za 2008 bo objavljena 9.10.2008
World University Ranking 2008 - Times Higher Education
Časnik Times Higher Education
www.timeshighereducation.co.uk bo objavil svojo lestvico
najboljših univerz 9. oktobra 2008.
Sprejema prednaročila za razširjeno tiskano verzijo rezultatov
dostopnih na spletu, v kateri bodo objavljene uvrstitve 500
univerz na svetu.
Times Higher Education QWS World
university rankings 2007
http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=144
Svetovna lestvica visokošolskih zavodov - ruska verzija
Moskovska univerza Lomonosova in agencija
«РейтОР», ki
objavlja lestvice visokošolskih zavodov v Ruski federaciji,
pripravljajta novo svetovno lestvico, v kateri bi pri ocenjevanju
večji poudarek dali na kakovost visokega izobraževanja. Sicer
se ruske univerze ne uvrščajo med vodilne na svetu (glej:
Академический рейтинг университетов мира - 2008).
Najboljše ocene na svetovnih in domačih lestvicah dobiva omenjena
univerza, glej: http://www.reitor.ru/ru/raitings/ ,
http://www.msu.ru/en/ in tudi:
Moskovski državni
univerzitet
Lomonosov - Википедија. (B.M:)
Мировой рейтинг вузов: российская версия
В России впервые составляют мировой рейтинг вузов. По мнению его
идеологов — из Московского госуниверситета им. М.В. Ломоносова и
независимого агентства
«РейтОР»,
существующие не учитывают главного критерия — качества образования.
Именно поэтому позиции вузов России год от года ухудшаются. Например,
в Шанхайском рейтинге МГУ не поднимался выше 66-го места, а СПбГУ
находится лишь в четвёртой сотне.
Univerzi, ki se dobro
uvršča, se splača verjeti v lestvice. Rangiranje univerz. J.K.S., Sobotna
priloga, Delo, 20.9.2008
sobota, 20. september 2008
Uvrstitev UL med najboljših 500 na t.i. šanghajski lestvici je "povečalo
zanimanje in tudi naklonjenost za tovrstno razvrščanje univerz". V množici
univerz je tovrstna "opredelitev kakovosti neke univerze" postala "ključni
podatek, na podlagi katerega študenti izbirajo univerze". Le-te pa se zaradi
uvrstitve bolje ali slabše "prodajajo" na globalnem trgu znanja.
Z razvrščanjem so začeli v ZDA, sledile so Šanghajska, Timesova, španska in
druga rangiranja. Vodilna mesta na lestvicah zasedajo univerze iz ZDA (prvi je
povsod Harvard), a precej evropskih je na lestvicah dobro uvrščenih.
Najboljši, Cambridge, je letos za šest mest prehitel Oxfordskega tekmeca, ki je
blizu kjotske univerze, najboljše v Aziji.
Peter Maček, prorektor UL, opozarja na drugo plat dobrih uvrstitev ameriških
univerz. V ZDA je 7000 univerz (op. bolje rečeno visokošolskih institucij, B.M.)
in le 614 jih izvaja doktorske programe. Veliko je takih, "na katere se, če bi
bile pri nas, vsaj ambicioznejši ne bi hoteli vpisati".
Ocenjevalci na šanghajski univerzi Jiao Tong primerjajo le 2000 univerz, ki
premorejo kakšnega nobelovca, imajo velikokrat citirane raziskovalce in objave v
Science in Nature ali drugih upoštevanih revijah. Institucije, specializirane za
družboslovje in humanistiko se praviloma slabše uvrščajo. P. Maček pravi, da je
UL pri tem prikrajšana, saj nekateri dosežki sodelavcev UL nastajajo v
inštitutih izven nje. Na vprašanje o verodostojnosti šanghajske lestvice,
je P. Maček odgovoril, da se tisti univerzi, ki se dobro uvršča, vsekakor splača
verjeti v lestvice.
UL je v primerjavi s tujimi videti zelo velika le po številu vpisanih, bistveno
manjša pa je po številu zaposlenih, pravi P. Maček. Nobena vlada se ni lotila
izboljšanja kadrovskih razmer v visokem šolstvu, dodatna sredstva so šla za nove
inštitucije in programe. Univerze se razlikujejo po tem, koliko sredstev
jim namenijo država, gospodarstvo in donatorji. Državnih spodbud so deležne
zlasti stare univerze v prestopnicah. V Nemčiji pa država posebej podpira
odlične univerze.
Peter Glavič je v svoji analizi za vladni svet za konkurenčnost "objavil tudi
analizo kakovosti univerz po vedah", ki je pokazala, da UL prekaša UM skoraj na
vseh področjih, izjema sta matematika in zgodovina. Tu se lahko UM kosa z
najboljšimi evropskimi univerzami.
Univerze bodo ob tuji konkurenci dolgoročno preživele preživele "le s priznano
kakovostjo. Ker Slovenija zaradi znane zgodbe o spodleteli visokošolski agenciji
še vedno ne premore evropsko priznanega akreditacijskega sistema", si morajo
univerze pomagati same. Ljubljanski to očitno uspeva, a "kaj nam pomagajo
uvrstitve na lestvice", če ji država "ne zagotavlja niti osnovnih razmer za
normalno delovanje", pravi P. Maček.
(Glej več prispevkov na
www.uni-kakovost.net o rangiranju in zagotavljanju kakovosti na:
... iz tujine
/ international news
, kakovost
, evalvacija, izboljšave/
quality assurance
, ter o zagotavljanju
pogojev za delo univerz :
Razprave o reformi (visokega
šolstva)
Objavljena šanghajska
lestvica najboljših univerz za leto 2008.
http://www.sjtu.edu.cn/english/index/index.htm
15.8.2008
http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm
Vodi
Harvard Univ
(glej:
Top 100 ) med
500 uvrščenimi je tudi Univerza v Ljubljani (402-503). V Evropi je najboljša
Univ Cambridge,
UL pa je v skupini 169-201. (Top
100 European Universities ).
Glej:
Ranking Methodology
.
Študenti proti šolski reformi.
T.H., Delo, 11.10.2008
V Italiji se dijaki in študenti pridružujejo
učiteljem in sindikatom v nasprotovanju vladni
reformi šole, s katero zmanjšujejo število
učiteljev, uvajajo halje in strogo domovinsko
vzgojo. Po mnenju študentov to vrača državo za pol
stoletja v preteklost.
Študent obsojen prvi. 24ur.com, splet,
petek, 17. oktober 2008
V Zagrebu so obsodili študenta, ki je kupil izpit, na 6
mesecev pogojno. Sicer je na Hrvaškem 67 profesorjev, asistentov,
študentov in drugih obsumljenih, da so sprejemali in dajali
podkupnine za vpis, izpite...
Zaprli trgovino z izpiti. Operacija
indeks. D.H., Žurnal24, 19.9.2008
petek, 19. september 2008
V Zagrebu je policija preiskala več fakultet (ekonomsko, prometno, gradbeno,
strojno, eno visoko šolo), stanovanj profesorjev in avtomobilov. Pridržali
so 21 profesorjev, osumljenih pobiranja podkupnine za vpis in izpite.
Z UL in MVZT so sporočili, da tega problema pri nas ni, tudi J. Mencinger,
nekdanji rektor UL ne pozna nobenega takega primera. D. Kos, protikorupcijska
komisija pravi, da doslej ni bilo prijav, nekaj je bilo pritožb o izvajanju
programov, ki niso "nostrificirani" (pravilni "akreditirani", op. B.M.)
pri svetu za visoko šolstvo. Pozorni pa so na profesorje, ki "prikazujejo večje
obremenitve, kot bi jih posameznik zmogel".
Hrvaške kupljene diplome pri nas kot kaže nikogar ne skrbijo. B.Č., Finance,
24.9.2008
V 2007 so v Srbiji obtožili precej profesorjev pravnih fakultet iz Kragujevca,
Beograda in Niša ter Smedereva, da so prodajali izpite in diplome. Tudi v BiH
teže preiskava zoper profesorje. Na Hrvaškem so nedavno več profesorjev prometne
in ekonomske fakultete obtožili prodaje izpitov in diplom.
Na MVZT pravijo, da o podobnih primerih v Sloveniji nimajo podatkov. Pač pa so
reševali vloge za nostrifikacije iz Srbije, Hrvaške in drugih držav (v letu 2007
več kot 700). Leta 2003 so bile ugodno rešene ena vloga zagrebške prometne
fakultete, 6 z zagrebške ekonomske fakultete in dve s pravne fakultete v
Kragujevcu. Na MVZT preverjajo sum v zvezi z dvema doktoratoma, pridobljenima na
pravni fakulteti v Kragujevcu.
V Zagrebu prijeli 21 profesorjev zaradi suma
korupcije. STA, splet,
petek, 19. september 2008
Afera Indeks tudi na Hrvaškem. Morel, splet,
petek, 19. september 2008
Uprava za boj proti organiziranemu kriminalu in državno tožilstvo je
na zagrebški univerzi izvedlo protikorupcijsko akcijo. Dovoljenje za
vstop policije v prostore nekaj fakultet (ekonomska, pravna idr.) je
dal prorektor T. Čurko. Priprli so 31 ljudi, 21 profesorjev, ostali
so asistenti, posredniki in drugi pomočniki.
Zaprli trgovino z izpiti. Operacija indeks.
D.H., Žurnal24, 19.9.2008
petek, 19. september 2008
V Zagrebu je policija preiskala več fakultet (ekonomsko, prometno,
gradbeno, strojno, eno visoko šolo), stanovanj profesorjev in
avtomobilov. Pridržali so 21 profesorjev, osumljenih pobiranja
podkupnine za vpis in izpite.
Z UL in MVZT so sporočili, da tega problema v Sloveniji ni. Tudi J.
Mencinger, nekdanji rektor UL ne pozna nobenega takega primera. D.
Kos, protikorupcijska komisija pravi, da doslej ni bilo prijav,
nekaj je bilo pritožb o izvajanju programov, ki niso
"nostrificirani" (pravilni "akreditirani", op. B.M.) pri svetu
za visoko šolstvo. Pozorni pa so na profesorje, ki "prikazujejo
večje obremenitve, kot bi jih posameznik zmogel".
Hrvaška: Preiskava proti 69 osebam zaradi korupcije na zagrebški
univerzi. STA, splet, 23.9.2008
Po policijski akciji na zagrebških fakultetah (prometna,
ekonomska in druge) so vložili zahteve za sodno preiskavo proti 69
profesorjem ni drugim osebam. Osumljena je tudi Deša Mikotin Tomič,
profesorica EF, sicer predsednica parlamentarne komisije za
preprečevanje navzkrižja interesov. Jadranka Kosor, podpredsednica
vlade pravi, da bodo o korupciji na univerzi ugotovili celotno
resnico, tudi zaradi zaščite nedolžnih. Del osumljenih profesorjev
napoveduje tožbe zaradi blatenja dobrega imena.
Hrvaške kupljene diplome pri nas kot kaže nikogar ne skrbijo. B.Č., Finance,
24.9.2008
V 2007 so v Srbiji obtožili precej profesorjev pravnih fakultet iz Kragujevca,
Beograda in Niša ter Smedereva, da so prodajali izpite in diplome. Tudi v BiH
teže preiskava zoper profesorje. Na Hrvaškem so nedavno več profesorjev prometne
in ekonomske fakultete obtožili prodaje izpitov in diplom.
Na MVZT pravijo, da o podobnih primerih v Sloveniji nimajo podatkov. Pač pa so
reševali vloge za nostrifikacije iz Srbije, Hrvaške in drugih držav (v letu 2007
več kot 700). Leta 2003 so bile ugodno rešene ena vloga zagrebške prometne
fakultete, 6 z zagrebške ekonomske fakultete in dve s pravne fakultete v
Kragujevcu. Na MVZT preverjajo sum v zvezi z dvema doktoratoma, pridobljenima na
pravni fakulteti v Kragujevcu.
For universities in England, students' overall satisfaction rate rose slightly from 81 % last year to 82 %, while satisfaction scores in six specific areas, including teaching, assessment and academic support, also all increased. Students are most satisfied with the teaching they receive, with 83 % reporting general satisfaction. But satisfaction with "assessment and feedback" remained lower than in other areas, at 64 %.
Objavljena šanghajska
lestvica najboljših univerz za leto 2008.
http://www.sjtu.edu.cn/english/index/index.htm
15.8.2008
http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm
Vodi
Harvard Univ
(glej:
Top 100 ) med
500 uvrščenimi je tudi Univerza v Ljubljani (402-503).
V Evropi je najboljša
Univ Cambridge,
UL pa je v skupini 169-201. (Top
100 European Universities ).
Glej:
Ranking Methodology
.
V vrhu so še vedno ameriške univerze.
J.K.S., Delo,
ponedeljek, 1. september 2008
Inštitut za visokošolsko izobraževanje ene od šanghajskih univerz je
objavil rezultate primerjanja univerz v svetu
http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm.
Med 500 najboljših se je tretjič zapored uvrstila tudi UL. Prva
mesta zasedajo Harvard, Stanford in Berkeley (ZDA), četrti je
Cambridge (V. Britanija), nato spet MIT, KIT, Columbia, Princeton in
univ. Chichago, deseti pa je Oxford (V. Britanija). ZDA ima
med 500 najboljših kar 159 univerz, V. Britanija jih ima 42,
Japonska 31, Nemčija 40, precej pa tudi Kanada, Švedska, Francija,
Avstralija, Švica in Nizozemska. Evropska regija ima med najboljšimi
210 univerz, Severna in Južna Amerika pa skupaj 190. Azija
napreduje, med najboljšimi je petina njenih univerz, iz Afrike pa se
le tri. Slovenija je med 37 državami, ki imajo vsaj eno uvrščeno
univerzo. V isti skupini kot UL (402-503) so ugledne univerze:
Linkoping (Švedska), Tehniška univ. Dunaj, Medicinska univ. Gradec,
Tehniška univ. Helsinki itd.
Sedemnajst od dvajsetih najboljših univerz na svetu je ameriških.
(Guardian), Večer,
četrtek, 4. september 2008
Prevod iz angleškega časnika o uvrstitvi univerz na lestvici
šanghajske univerze Jiao Tong. Med stotimi najboljšimi je 11
britanskih in 54 ameriških univerz. Lestvica 20 najboljših univerz v
Evropi.
Poraz visokošolskih lestvic -
poročilo člana francoskega senata
http://www.senat.fr/rap/r07-442/r07-442-syn.pdf
M. J. Bourdin v svojem kritičnem poročilu predstavlja
najpomembnejše načine rangiranja svetovnih univerz. Očita jim
predvsem pretirano uporabo bibliometričnih kazalcev, ki so npr.
pomanjkljivi na področju humanistike in družboslovja. Lestvice zato
ne dajejo dobre informacije tistim, ki (se) odločajo o študiju na
univerzah v raznih državah. Predlaga ustreznejše načine
informiranja o študijskih možnostih.
Enseignement supérieur : le défi des classements, M. Joël
Bourdin,
http://www.senat.fr/rap/r07-442/r07-442-syn.pdf
Dans son rapport M.J. Bourdin, Président de la Délégation du Sénat
pour la Planification, tire les enseignements des classements
internationaux, dont le succès est particulièrement retentissant en
France. L’objectif de placer deux établissements dans les 20
premiers mondiaux, et 10 parmi les 100 premiers témoigne de
la légitimité accordée, au plus haut niveau, à cette forme d’évaluation.
La critique des classements porte, d’une part, sur la légitimité de
la mesure, et, d’autre part, sur la
pertinence de la méthode. Le rôle central de la bibliométrie dans
les classements actuels est problématique en raison des lacunes des
bases de données utilisées, notamment dans le domaine des sciences
humaines et sociales, et de la focalisation sur le nombre d’articles
et de citations, au détriment des autres débouchés de la recherche
et de toute considération de l’enseignement. Le rapport esquisse les
contours d’un véritable système d’information public, susceptible de
produire des classements « à la carte », qui regrouperait toutes les
informations utiles aux étudiants, aux chercheurs, des acteurs du
monde universitaire, aux pouvoirs publiqs ainsi gu'aux enterprises.
Univerza v Ljubljani
ponovno uvrščena med 3%
najboljših univerz na
svetu - 1. september
2008
UL se je tretjič zapored
uvrstila med 500
najboljših univerz na
svetu na Academic Word
Ranking of Universities
2008 lestvici
(Šanghajska lestvica).
UL se je uvrstila v
razred med 402-503 izmed
20.000 univerz iz celega
sveta. V evropski regiji
(Top European
Universities) se je UL
uvrstila v skupino 169 -
201, kar je boljša
ocena kot v letu 2007.
Vodilna univerza je Harvard , v
Evropi pa
Cambridge. Uvrstitev UL
hkrati uvršča Slovenijo
med 37 držav sveta, ki
imajo univerze med 500
najboljših na svetu.
Več: <http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm>
in <http://www.uni-kakovost.net/>
Top
4000 Universities.
World
Universities' ranking on the Web
http://www.webometrics.info/ , July
2008
16,000 Higher Education
Institutions
worldwide listed in the
directory of world universities are ranked according their
presence on the Web.
Web presence measures
the activity and
visibility of the
institutions and it is a
good indicator of impact
and prestige of
universities. Rank
summarizes the global
performance of the
University, provides
information for
candidate students and
scholars, and reflects
the commitment to the
dissemination of
scientific knowledge.
Three slovenian universities (from five in the
evidence, see:
Slovenia ) are on the list
- University of Ljubljana 324., University of Maribor 804. and University of
Primorska 3.124. (Univerza v
Ljubljani , Univerza v
Mariboru , Univerza na
Primorskem ).
Рейтинг университетских Интернет-сайтов
Составлена версия рейтинга Webometrics-2008
Slovenske visokošolske inštitucije v
mednarodnem registru
Slovenian
higher education institutions in directory "International
Colleges & Universities"
Univerza v Ljubljani
Univerza v Mariboru
Univerza na Primorskem Universita' del Litorale
Univerza v Novi Gorici
Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana
Visoka
komercialna šola celje
4 International Colleges & Universities
is an international education directory selecting and reviewing
worldwide accredited Colleges and Universities. 4icu.org
http://www.4icu.org/
or
http://www.4icu.org/reviews/4217.htm
includes
8000 Colleges and Universities
ranked by web popularity in 200 countries.
Top 200 Universities in the world
Top 100 Universities in Europe
Leidenska lestvica univerz (2007)
http://www.cwts.nl/cwts/LeidenRankingWebSite.html
V razvrstitvi evropskih univerz (z izraelskimi), ki jo je v 2007
izvedla skupina na Univerzi v Leidnu sta (po različnih kombinacijah
bibliometričnih indikatorjev v petih lestvicah) na vrhu
angleška Oxford in Cambridge (po dvakrat), enkrat pa univerza v
Lozani (Švica). Slovenskih univerz na teh lestvicah ni.
The Challenges of
University Ranking
The Center for Science and Technology Studies (CWTS), Leiden
University, is developing a new ranking system entirely based on its
own bibliometric indicators. The work focuses on all universities
worldwide with more than 5,000 publications (Web of Science indexed,
for the 8-year period 1997-2004) - the 400 largest (in
terms of number of publications) universities in the world.
The first ranking results
for the 100 largest universities in Europe.
(2007).
Rangiranje univerz - mednarodni observatorij
International Observatory
on Academic Ranking
and Excellence
http://www.ireg-observatory.org/
In 2006 of the
Berlin Principles on
Ranking of
Higher Education
Institutions articulated 16
standards of good practice. International Ranking Expert Group (IREG) has
become an internationally recognized platform for dialogue on various aspects of
ranking in higher education. On April 18, 2008 an decision was reached
to consolidate its partnership arrangement with the creation of the IREG-International
Observatory on Academic Ranking and Excellence.
Najpomembnejše lestvice najboljših svetovnih
univerz
http://www.socialcapitalgateway.org/eng-rankings.htm
Rankings
of World Universities and Departments
Times Higher World University Rankings is the first to use peer review to
establish a global pecking order. In addition to a poll of 1,300 academics in 88
countries, the ranking takes account of staffing levels and research citations.
The ranking is edited by the Times Higher Education Supplement.
Academic Ranking of World Universities
The 2004 edition of the world university rankings edited by the Institute of
Higher Education of the Shanghai Jiao Tong University. The ranking takes account
of the quality of education, the quality of faculty, the research output and the
size of the institutions.
Ranking of World Universities in the Web
A collection of university rankings edited by
InternetLab (Observatorio de
Ciencia y Tecnologia en Internet). Starting from the assumption that the Web has
become one of the main sources to obtain information on academic and scientific
activities, these rankings are based on several "webometrics"
indicators: size, visibility, popularity and number of rich files.
Академический рейтинг университетов мира - 2008
В середине августа Институт высшего образования (Institute of Higher Education)
Шанхайского университета Цзяо Тунг (Shanghai Jiao Tong University) в шестой раз
опубликовал Академический рейтинг университетов мира.
Prevelik strošek, da bi bil zastonj. S.D.,
Večer,
torek, 16. september 2008
O študiju tujcev na Finskem in Švedske. Večina od več kot 500 teh
študentov na Finskem in 13.000 na Švedskem je iz Azije. Finsko
ministrstvo je predlagalo zanje šolnino od 3.500 do 12.000 evrov na
švedskem pa bodo višino določale univerze same; ustanovili bodo tudi
posebej fond štipendij za tujce.
Drage volilne obljube v Avstriji. Dnevnik,
3.9.2008
Pred volitvami v avstrijske politične stranke dajejo obljube, ki bi
izpraznile državno blagajno, če bi se vse uresničile. V populizmu
tekmujejo tudi "resne" stranke, socialdemokrati in ljudska stranka.
Tako bodo npr. socialdemokrati v parlamentu poiskali večino za to,
da bi odpravili šolnine na univerzah, ki jih je uvedla črno-modra
vlada. Ljudska stranka napoveduje "avstrijsko vozovnico" za javni
promet. Zeleni pa zahtevajo med drugim brezplačne vožnje za šolarje
in študente. Njihov kandidat A.V. dr Bellen, profesor ekonomije na
dunajski univerzi je povedal, da bodo vsa predvolilna darila plačali
davkoplačevalci.
K nam prihajajo tudi iz sosednje Koroške. sam, Dnevnik,
petek, 29. avgust 2008
Koroška univerza uporabnih znanosti (Carintia University of Applied
Scinces), ustanovljena 1995 ponuja v Beljaku tudi možnost
podiplomskega študija mednarodnega poslovnega upravljanja.
Rangiranje univerz, uvrstitev švicarskih
International
ranking of
universities.
http://www.sbf.admin.ch/htm/dokumentation/publikationen/grundlagen/factsheets/FS08_ranking_e_fev%202008.pdf
Predstavitev načinov rangiranja svetovnih univerz s primerjavo
uvrstitve najboljših in univerz v Švici (2005 - 2007). Na treh
lestvicah - "šanghajski", Timesovi in "leidenski" - je naboljje
uvrščena ETH Zurich.
Planiramo gradnju novih fakulteta. M.L., Vjesnik,
21.7.2008
R. Fuchs, državni tajnik za visoko izobraževanje Hrvaške pravi da
vlagajo velika sredstva v infrastrukturo visokošolskih inštitucij.
Cilj je omogočiti primerne standarde in pogoje za študij. Od 2004 so
izgradili 123.000 kv.metrov prostorov, planirajo še 190.000. Država
bo določala obseg vpisa, ki bo financiran iz proračuna, univerze pa
bodo odločale o vpisu glede na kapacitete, pri čemer del študentov
(tudi rednih) plačuje šolnine. Vlada si prizadeva za večje
zaposlovanje diplomantov prve bolonjske stopnje in za zaustavljanje
odliva znanstvenikov. Nacionalni svet za visoko šolstvo izvaja
evalvacijo visokošolskih institucij, kar bo lahko tudi osnova za
ukinjanje posameznih programov oz.zavodov.
Pilot projekt
neovisne vanjske prosudbe sustava osiguravanja kvalitete.
Agencija za znanost i
visoko obrazovanje, Hrvatska, 7.7.2008
http://www.azvo.hr/Default.aspx?sec=6
Centar za obrazovne politike (Srbija) http://www.cep.edu.rs/
Centre for Educational Policy
Misija COP je unapređenje sistema obrazovanja u Srbiji kroz pružanje stručne podrške formulisanju obrazovnih politika
putem multidisciplinarnih
istraživanja,
edukacije relevantnih aktera u procesu reforme obrazovnih sistema, prikupljanja i diseminacije
informacija.
Visoko obrazovanje Finansiranje visokog obrazovanja
Uslovi rada akademskog osoblja
Uzroci niske efikasnosti studiranja u Srbiji
Inkluzivnost i efikasnost visokog obrazovanja u Srbiji
Kdaj do slovenskega pouka. L.A., Primorske novice,
četrtek,
17. julij 2008
Tržaški konservatorij Giuseppe Tartini med prvimi uvaja
bolonjski študijski sistem. Ima 26 študijskih programov, letos uvaja
še program za harmoniko. Pogoj za vpis na konzervatorij je
matura in ustrezno glasbeno znanje.
Rute bodo strmoglavile Erdogana.
A.G., Dnevnik, 7.6.2008
Turško ustavno sodišče je zavrnilo odlok vlade, ki
je dovoljeval nošenje naglavnih rut na turških
univerzah. Vladajoča islamistična stranka je odlok
opravičevala z enakopravnimi možnostmi izobrazbe.
Dekleta iz tradicionalnih družin se zaradi strahu
pred razkazovanjem gole glave niso odločale za
študij.
Hrvaški študenti protestirali. Dnevnik,
8.5.2008
Svoje nezadovoljstvo zaradi izvajanja bolonjskega proces so na
ulicah večine univerzitetnih mest na Hrvaškem izražali študenti. V
Zagrebu se jih je zbralo 3000.
Visoko izobraževanje na Poljskem - poročilo OECD
Predstavljamo ACA - The Academic Co-operation Association.
M.S., Študent, www.student-on.net , december 2007Ni še enotnosti za priznanje Kosova.
L.C., Žurnal24, 16.2.2008
Po razglasitvi neodvisnosti Kosova tam
pričakujejo gospodarske premike. Povprečna
starost prebivalcev je 25 let, brezposelnost
je po uradnih podatkih 50%, po neuradnih
70%. Povprečna plača okoli 2.500 profesorjev
prištinske univerze je 300 evrov.
Večina bi študirala v prestolnici. S. D., Večer,
torek, 12. februar 2008
O študiju na Finskem, kjer imajo kandidati prav tako težave pri izbiri
študija.težave imajo s prestopanjem med študijem, tudi zaradi novih
"bolonjskih" programov, ki so jih uvedli v 2005. Po novem morajo triletno
1.stopnjo končati v 5 letih, 2. stopnjo magisterij pa tako, da skupaj
študij traja največ v 8 leti.
Univerza pride na dom. J.M. Kiraly, Delo,
torek, 12. februar 2008
Na Madžarskem z pestrimi oglasnimi akcijami pridobivajo študente za
višje in visokošolske ustanove. Nova Univerza zahodne madžarske
(Univerzitetno središče Savaria, Sombotelj, Železna županija) se
popularizira s potujočim pogovornim šovom.
Študentsko dodatno delo. Ustavite Zemljo, rad bi izstopil! Zoran Senković.
V Franciji so ugotovili, da si 40.000 študentk popravlja prihodke s
prostitucijo. Ministrica za visoko šolstvo V. Pecresse je zato napovedala
povišanje štipendij, gradnjo novih študentskih domov ni iskanje dodatnih
možnosti za študentsko delo. "Če pomislim na slovenske štipendije in na
naše visokošolsko ministrstvo, ki hoče na vsak način omejiti študentsko delo, se
mi zdi, da bomo kmalu imeli podobno študiji s podobnimi izsledki!".
Do primerljivosti nazivov in
študijskih programov. Bolonja na
Finskem. S. D. Večer,
sreda, 9. januar 2008
Finska ima 20 univerz in 28 visokih
šol, ki jih v 70% financira država,
ki daje za to 6,4% BDP. Študij je
brezplačen, (doslej) tudi za tujce.
V št. letu 2005/2006 so po daljših
pripravah uvedli bolonjski sistem
študija s kreditnimi točkami.
Dvostopenjski sistem velja le za
študij na univerzah, ne za visoke
šole. Za diplomo prve stopnje
(bachelor) je potrebno tri leta 180
KT, za magisterij še dodatnih 120
oz. dve leti študija. Omejili so čas
študija do magisterija na 8 let.
Nazivi so ostali enaki. Delodajalce
so o spremembah obvestili z mnogimi
seminarji. V celoti bodo bolonjski
sistem uvedli 2010.
Predavatelji in študenti proti papeževemu obisku. A.M., Dnevnik,
16.1.2008
Na rimski univerzi La Sapienza, ki je s 155.000 največja na svetu (*1303) mnogi
študenti in profesorji nasprotujejo udeležbi Benedikta XVI. na slovesnosti ob
začetku akademskega leta. Vzrok so njegove izjave (kot kardinala 1990) o
upravičenosti procesa proti G.Galileju in o odnosu znanosti in vere.
Papež Benedikt XVI. popustil. A.M., Dnevnik, 16.1.2008
Zaradi protesta skupine predavateljev in napovedi študentskih demonstracij je
papež odpovedal udeležbo na svečani otvoritvi študijskega leta. Predsednik
republike in predsednik vlade sta ocenila kot nedopusten tak nestrpen odnos do
papeža. Profesorji so v pismu rektorju opozorili na sporna stališča v zvezi z
"znanstvenim delom, z vprašanji, ki zadevajo evolucijo, rodne celice, umetno
oplojevanje ipd."
Ovacije za papeža. A.M., Dnevnik, 21.1.2007
V Rimu se je dvestotisočglava množica odzvala na poziv za podporo papežu zaradi
odpovedanega obiska na univerzi La Sapienza. "V ozračju, ki se je ustvarilo, je
moj obisk na univerzi postal neoportun", je zbranim dejal Benedikt XVI. "Kot
bivši profesor, ki je v življenju srečal številne študente, vas vse pripadnike
univerze spodbujam, da spoštujete mnenje drugih in da s svobodnim duhom in
odgovornostjo iščete resnico in dobro". Obisku je nasprotovalo 67 predavateljev
in skupine študentov. Odpovedan je bil zaradi napetosti med policijo in
protestniki in zato, ker papež po svojem govoru ni želel razprave.
Največje razvojno tveganje je ne tvegati. ISTA - bodoči
superinštitut na Dunaju. J.K.S., Delo, 3.1.2007
V Avstriji vlada ustanavlja inštitut odličnosti ISTA, ki bo
vključeval še elitno podiplomsko šolo. Imajo sicer ugledne univerze
in inštitute, a niso v samem svetovnem vrhu. V inštitutu bodo zbrali
vrhunske znanstvenike, in podiplomske študente, ne glede na
narodnost. Ukvarjal se bo s temeljnimi raziskavami, ustvarjal pa bo
tudi "spin-off" mala in srednja podjetja. Za inštitutski kampus so
namenili bivšo psihiatrično bolnišnico v Klostenbourgu.
Brez vrhunskih profesorjev ni vrhunske univerze. J.K.S.,
Delo,
ponedeljek 31. decembra 2007
Pogovor z Martinom Novakom, Avstrijcem, ki je študiral na
Dunaju in Oxfordu, zdaj pa je profesor na harvardski univerzi.
Pravi, da so Harvardu v ZDA po kakovosti blizu še Stanford,
Princeton, Yale in druge. Vse so zasebne in odvisne od medsebojne
konkurenčnosti. Zanje ni nobenih omejitev. "Profesorje lahko plačajo
kolikor želijo, od študentov lahko terjajo takšne šolnine, kakršne
pač določijo." A če bi popustili v prizadevanju za izboljšavami bi
jih drugi prehiteli in bi imeli težave spet pridobiti imidž.
V Evropi je drugače, univerze so večinoma financirane iz državnih
proračunov. Pomembni pa so tudi drugi viri financiranja, zatosi
morajo univerze prizadevati za večjo kakovost.
Pozna veliko odličnih javnih univerz. Težje se mu zdi na novo
ustvariti odlično zasebno univerzo. Najpomembnejši je izbor
profesorjev. Brez "top" profesorjev ni "top" univerz. Na najboljših
ameriških je desetina zares vrhunskih, takšni za seboj povlečejo še
druge in študente. Na evropskih univerzah je težko dobiti najboljše
študente, predvsem na dodiplomski študij, lažje na podiplomski. Zato
naj bi se univerze (v Avstriji) usmerile na mednarodni podiplomski
študij.
V Beogradu slavili sto let slovenščine. zk, Večer,
ponedeljek, 3. december 2007
P.Popović je v 1907/08 v Beogradu začel poučevati slovensko
književnost, pozneje še jezik, na filološki fakulteti.
Od letos je možno v Beogradu študirati slovenščino na diplomski
ravni.
Spopad znanosti in biotehnoloških podjetij.
S.D. Objektiv, Dnevnik, 8.12.2007
I. Chapela, mikrobiolog s kalifornijske univerze Berkeley je leta
2001 s svojim študentom D. Quistom v reviji "Nature" objavil članek
o tem, da avtohtona koruza v mehiškem višavju ni več "naravna", saj
ima nekaj genov iz koruze, ki so jo v ZDA "izboljšali" z
metodami sodobne biotehnologije. Kritiki, npr. znanstveniki ki so
živeli od projektov velikih podjetij, so našli v članku nekaj
nepomembnih napak. Revija "Nature" se je kljub ugodnim
recenzijam po objavi odrekla članka. Vprašanje je, koliko je na to
vplivalo dejstvo, da v reviji objavljajo oglase biotehnološka
podjetja.
I. Chapela je 1997 nasprotoval sporazumu med univerzo Berkeley in
podjetjem Novartisom, po katerem bi le-to dobilo vpogled v raziskave
pred objavo v znanstvenih revijah. Kljub protestom nekaterih
profesorjev in študentov je bil sporazum sklenjen, saj so "zaradi
manjšega državnega financiranja nujno potrebovali zasebne vire".
Zaradi nasprotovanja in kljub podpori kolegov I. Chapela niso
izvolili za rednega profesorja (tenure). Takrat je dejal:
"Univerza je občutljiv organizem. Ko je njeno poslanstvo
kompromitirano, je konec. Korporativna biotehnologija ubija to
univerzo". Po treh letih, ko se je zamenjalo vodstvo univerze, mu je
uspelo pridobiti redno profesuro.
Mi tukaj zgoraj, vi tam spodaj.
Die Zeit, Večer,
sreda, 19.december 2007
V akademski svetovni ligi (šanghajska
lestvica) sodi med elito devet nemških
univerz: FU Berlin, LMU Munchen, Gotingen,
Freiburg, Konstanz, TU Munchen, Karlsruhe,
Heidelberg in TH Aachen. Nemški časnik
piše, da so te univerze tudi med 25
najboljših na lestvici Nemške znanstvene
organizacije (DFG), kar je povezano tudi s
sredstvi za raziskovanje. Posledica je
utrjevanje monopolov in oligarhičnih
struktur na področju raziskovanja, ločevanje
med raziskovanjem in poučevanjem ter
zaostajanje regij. "Regije, kjer elitnih
univerz ni, so namreč prikrajšane za svoj
inovacijski potencial in se tako v
gospodarskem in tehnološkem smislu ne morejo
dobro razvijati".
Seznam najboljših J. M. Kiraly,
Delo,
torek,
4.december 2007
Na Madžarskem je bila objavljena
publikacija Diploma 2008, s seznamom
najboljših madžarskih fakultet. Pripravlja
jo vodilni gospodarski časnik in državni
visokošolski izpitni (?, B.M.) center.
Najboljša je FF univerze v Budimpešti (Eotvos
Lorand Egyetem ?, BM), druga je Medicinska
fakulteta v Pečuhu/Pecs, tretja FF kampusa v
Debrecenu.
V prvo polovico seznama, na 44. mesto se je
uvrstila Visoka šola Berzsenyi Daniel,
Sombotel/Szombathely, Železna županija, kjer
je tudi katedra za slovanske jezike s
študijem slovenščine za Porabske Slovence.
Na 23. mestu je Fakulteta za naravoslovje
istega univerzitetnega središča Savaria, ki
bo s 1.1.2008 delovalo v sklopu Univerze
zahodne Madžarske. Karoly Gadnyi,
sombotelski rektor je ponosen na to:
"Študenti so lahko prepričani, da je vredno
študirati pri nas".
Ideas without borders as exelence goes global. (M.Ince, ed.)
THES, 9.11.2007
Najboljše univerze so iz angleško govorečega dela sveta, vendar so
na listi 200 najboljših univerze iz 28 držav. Večina jih je iz
Evrope (86, od tega 32 iz V.Britanije) , pred ZDA (71). Četrto THES-ovo razvrščanje je potrdilo nauk iz prejšnjih, da so najboljše
univerze zelo odvisne od državnega financiranja, vendar so neodvisne
od vlad. Niso slonokoščeni stolpi, ampak aktivne v ustvarjanju
novih tehnologij in idej ter tesno povezane z gospodarstvom in
družbo v svojem okolju.
THES lestvica najboljši univerz 2007
The Times Higher World University Rankings 2007 http://www.thes.co.uk/worldrankings/
V razvrstitvi britanskega časnika Times Higher Education Supplement
(THES) je najboljših 12 univerz:
Harvard Univ
ZDA
Univ Cambridge
VB
Univ Oxford VB
Yale Univ ZDA
Imperial
Coll London VB
Princeton Univ ZDA
California Inst Tech
ZDA
Univ Chicago
ZDA
Univ Coll
London VB
Massachusetts Inst Tech (MIT)
ZDA
Columbia Univ
ZDA
McGill Univ Kanada
Med 100 najboljših so se iz Evrope poleg še nekaterih
britanskih univerz uvrstile tudi:
Swiss Fed Inst Tech - Zurich (ETH Švica),
Ecole Normale Super
Paris in Ecole
Politechnique (Francija) , Trinity College Dublin (Irska),
Univ Heidelberg ,
Univ Munich
Tech
Univ Munich (Nemčija), Katolike Universiteit Leuven, Uppsala Univ (Švedska),
Univ
Leiden in
Univ
Utrecht (Nizozemska), Univ. Dunaj
Univ Vienna
(Avstrija),
Univ Copenhagen (Danska) in Univ Helsinki (Finska).
Od avstralskih univerz je najbolje uvrščena
Australian Natl Univ , od
azijskih pa
Tokyo Univ
in Honkong univ.
Prve tri najboljše po področjih so:
v naravoslovju so: Univ. California Berkeley, MIT in Univ.Cambridge;
v vedah o življenju in biomedicini: Harvard, Cambridge in Oxford;
v tehnologiji MIT, Univ.California Berkeley in Stanford Univ.;
v družboslovju Harvard, Univ.California Berkeley in London School of
Economics (LSE),
v (arts and) humanistiki: Harvard, Univ.California Berkeley in
Oxford.
Pri ocenjevanju so upoštevali:
oceno iz ankete, na katero so odgovarjali profesorji mnogih univerz (peer
rewiew) 40%, anketno oceno zaposlovalcev, podjetij (10%), delež tujih
učiteljev (5%), delež tujih študenov (5%),
število študentov na zaposlenega/učitelja (20%) in število citatov na učitelja
(20%).
Profesorji so med najboljše dali: Univ.California Berkeley, Harvard
in Cambridge; zaposlovalci: Cambridge, Oxford in LSE;
največji delež tujih učiteljev imajo Hong Kong univ. of Sc.andTech.; tujih
študentov: LSE, Cranfield univ. in Sch.of Oriental and African
Studies; najugodnejše razmerje števila študentov in
zaposlenih/učiteljev je na Calif.Inst.of Technol., Ecole Normale
Superiore de Lyon in Yale; največ citatov na zaposlenega imajo: Calif.Inst.
of Technol.,
Stanford in MIT.
Glej: World rankings, THES 2007:
The world's top 200 universities
The world's top 50 science universities
The world's top 50 biomedicine universities
The world's top 50 technology universities
The world's top 50 social science universities
The world's top 50 arts and humanities universities
![]()
The world's top 10 in each criteria
Glej tudi:
www.en.wikipedia.org/wiki/THES
Univerze zavračajo primerjavo. (Neue
Zurcher Zeitung), Večer,
sreda, 14. november 2007
Švicarske univerze so izstopile iz primerjalne lestvice univerz v
Nemčiji, Avstriji in Švici, ki jo pripravlja CHE (Centrum
für Hochschulentwicklung
www.che.de ). Niso zadovoljne z uvrstitvami ekonomije, prava,
naravoslovja in medicine v 2005 in 2006 in imajo pripombe na
merjenje. Lestvica CHE upošteva poučevanje in raziskovanje na
posameznih enotah (npr. fizika, ekonomija), s kazalci npr. svetovanje,
opremljenost z računalniki, raziskovanje. Šanghajska lestvica je površna,
upošteva le Nobelovce in objave v revijah Science in Nature. Pripombe so na
zapostavljanje humanistike in družboslovja, kjer ni podobnih revij. V Švici so
zapostavljene univerze na frankofonem območju. Nekatere lestvice upoštevajo tudi
mnenje študentov o počutju. Navedene so uvrstitve švicarskih univerz v šanghajski in Timesovi lestvici.
Strokovnjak za bibliometrijo A.van Raan, s Centra za znanost in tehnologijo
univerze v Leidnu (CWST) pravi, da je na svetu izvrstnih
strokovnjakov le za 200 univerz; pomembno uvrstiti se med 200
najboljših, ni pa toliko pomembno ali na 10. ali 110. mesto.
Moja dilema je zelo preprosta. Reforme ali propad. Ferenc Gyurcsany, premier Madžarske. E.H.M., Objektiv, Dnevnik,
20.10.2007
F.Gyurcsany v pogovoru pojasnjuje svoj koncept družbenih
reform, tudi visokega šolstva. Javni zdravstveni sistem,
visoko šolstvo ipd. so servisne dejavnosti države, ki jih mora nekdo
plačati. V zadnjih 15 letih se tem sistemom ni uspelo spremeniti. V
zadnjem letu so jih začeli reformirati, obremenili so socialne
kapacitete, to je edina pot naprej. Ljudem hoče pojasniti, da se
mora vsak posameznik boriti zase, da je čim boljši. Ne verjame v
čisti individualizem, potrebna je solidarnost, a ne moremo
pričakovati, da bodo "drugi to storili zate". A težko je
spremeniti ljudi. Na vprašanje, kaj to za politika levice praktično
pomeni, pravi, da se zavzema za odpiranje univerze za otroke
iz nižjih slojev. "Ljudi iz nižjih razredov skoraj ni med
študenti. Študenti iz srednjega in višjega razreda so zavzeli
vsa mesta. /.../ Razbiti je treba sistemske privilegije, ki so
nastali v družbi. Naše javne storitve in socialne službe so ostale
enake, kot so bile v socializmu starega tipa. /.../ Še vedno živijo
na principu sodelovanja elit pri redistribuciji dobrin. Sistem
temelji na tem, da si elite delajo usluge."
Študentke v Cambridgeu - dekleta na poziv. Dnevnik,
15.10.2007
Po raziskavi študentske dnevnika Varity, se več sto študentk v
Cambridgea prodaja, da bi plačale šolnino (okoli 4500 evrov), knjige
in stroške življenja. Samo agencija "Pelji me na večerjo" ima v
katalogu 450 trenutnih ali nekdanjih študentk te univerze.
Najboljše nemške univerze. Klein-Harward im Gluck,
Der Spiegel, 22.10.2007
V letu 2006 so bile na razpisu za najboljše univerze v Nemčiji
izbrane in finančno nagrajene univerze:
Karlsruhe
http://www.uni-karlsruhe.de/ Munchen
http://www.uni-muenchen.de/
TU Munchen
http://www.tum.de
Za leto 2007 so bile izbrane univerze:
Aaachen,
http://www.rwth-aachen.de/
FU Berlin
http://www.fu-berlin.de/
Freiburg
http://www.uni-freiburg.de
Gotingen
http://www.uni-goettingen.de/
Heidelberg
http://www.uni-heidelberg.de/ Konstanz
http://www.uni-konstanz.de/
M. Wintermantel, predsednica nemške rektorske konference HRK
http://www.hrk.de/
pravi,
da bodo poleg tega razpisa, ki upošteva predvsem odličnost v
raziskovanju, predlagali tudi razpis za univerze z najboljšim
študijem:
"Če želimo imeti jutri dobre raziskovalce, moramo danes dobro
izobraževati študente", pravi.
Študentski vdor s severa. Avstrija bi rada zaščito EU.
B.K., Delo, 6.10.2007
Avstrijske fakultete za medicino, biologijo, farmacijo, psihologijo,
veterino in zobozdravstvo oblegajo Nemci in Južni Tirolci. Ponekod
jih je že tretjina. Zato so uvedli kvote za tuje študente, da bi
zagotovili prednost domačih študentov. Na (državnih) univerzah pride
od 100 do 300 študentov na profesorja, primanjkuje vsega. Zdaj se
bojijo, da bo EU novembra odpravila kvote za tujce.
IBM in Google skupaj pomagata
študentom. Dnevnik, 11.10.2007
Računalniška velikana bosta namenila 30 milijonov dolarjev za
računalniške centre, kjer bodo na voljo povezani računalniki, prek
katerih bodo dijaki in študenti spoznavali omrežno programiranje, z
odprtokodno kodno programsko opremo. Zaenkrat sodeluje 6 univerz v
ZDA.
Ameriško visokošolsko izobraževanje. Preteklost in
pasivnost ameriških univerz, C.Newfield, Le Monde Diplomatique v
slovenščini, september 2007
V ZDA je 40.000 visokošolskih ustanov in 17 milijonov študentov, od
katerih 2 milijona pripravljata magisterij ali doktorat. Od 4000
kolidžev jih 2500 nudi štiriletne študijske programe, ostali pa
dvoletne. Od teh 2500 jih je 1800 zasebnih. Šolnine so od 3000 do
30.000 dolarjev. Za pripravo na vpisno izbiro na uglednih univerzah
najame 20% kandidatov osebnega coucha (do 30.000
dolarjev). 35 najboljših sprejme manj kot enega kandidata od štirih,
100 prvih sprejme enega od dveh, ostale sprejmejo vse.
Danes je na ameriških univerzah položaj nasproten tistemu po
2.vojni. Takrat so imele univerze nalogo zmanjšati družbeno
neenakost, v času hladne vojne (z ZSSR) je vlada velikodušno
financirala študij in raziskovanje. Naloga univerz je bila
socializacija "delavcev znanja", podpora mnogorasni demokraciji in
razvoju države. Univerze so imele avtonomijo pri upravljanju, vodili
so jih profesorji, vsak oddelek je bil odgovoren za zaposlovanje in
učne programe. Ravnale so se po tradicionalnem načelu
"raziskovanja, svobodnega finančnih in političnih pritiskov" in
univerzitetno osebje je imelo pravico da "samo nadzira kakovost
svojega dela na podlagi meril za vrednotenje, ki jih določajo
njihovi kolegi". Univerza je še naprej "služila kapitalističnemu
sistemu, vendar se je znala izogniti odvisnosti ni se je posvečala
razvoju oblik človeškega napredka, ki so bile tuje ameriški
obsedenosti z gospodarsko rastjo". Posledica teh reform je bila tudi
udeležba študentov v gibanjih za državljanske pravice in zoper
vietnamsko vojno. Mladi diplomanti so "ekonomiji omogočali, da je
delovala, vendar so pravila igre postavljali pod vprašaj", bili so
željni kulture in zabave.
Desnica na oblasti (od 80'let naprej) je nasprotovala egalitarizmu,
"politični korektnosti" in znanosti, ki ni ustrezala logiki trga,
vednosti "brez neposrednih ekonomskih učinkov".
Z davčno politiko, privatizacijo in zmanjševanjem proračuna
javnih univerz so povzročili krizo financiranja. Proračun
kalifornijske univerza, med prvimi v raziskovanju, je od 1990 padel
za 40%. Izpad so javne univerze reševale z mecenstvom,
donacijami (endowment), investiranjem na finančnih trgih in
povišanjem šolnin. Univerze tekmujejo za študente, ki so
najbolj zmožni plačila (tudi tuji), revni študenti se zbirajo v
revnejših ustanovah. Univerze vedno več vlagajo v marketing in
opremo, ne pa v študij. Med 1975-1995 so se šolnine in stroški
bivanja povečali za 400%, stroški univerz, namenjeni študentom pa
32%. Starši vedno več vlagajo v študij otrok, dolgovi študentov in
njihovih družin so veliki ni so vedno manj pripravljeni financirati
visokošolski sistem preko davkov. "Dostopnost čim večjemu številu
študentov in kakovost zaznavajo ljudje kot dva nasprotujoča si
pojma".
Nekdaj je bila moč ameriškega univerzitetnega sistema: "želja, da bi
imeli vsi dostop do vednosti, avtonomija upravljanja, vrednost,
pripisana javnim investicijam, odprtost za družbena gibanja,
povezave med vrhunskim raziskovanjem in javnim izobraževanjem".
Danes so njegove slabosti: kakovostno izobraževanje le
najbogatejših, investicije, ki hitro vrnejo vložek, poudarjena
družbena slojevitost, stroški konkurence, koncentracija finančnih
sredstev na vrhu piramide, "opustitev prizadevanj, da bi bila
celotna družba deležna vrhunske izobrazbe".
Univerze in Američani bodo morali "na novo domisliti egalitaren
pogled na uporabo znanja", končuje avtor, profesor na UCL SB, avtor
knjige "The post-industial university - the culture wars and the
unmaking of the american middle class 1980-2005 " (2007).
Glej tudi prispevke o univerzah v ZDA (na
www.uni-kakovost.net)
ZDA
USA - Insidehighered in Amerika
(ZDA/USA)
. (B.M.)
"Naša bolonjska prenova
je postala groteska". J.K.S., Delo,
ponedeljek, 1. oktober 2007
Pogovor z F.Peronijem, rektorjem univerze v
Trstu, o univerzi in italijanskem visokem
šolstvu.
V zadnjem času je padlo število študentov na
tržaško univerzo, kar je omogočilo
izboljšati kakovost študija. Po razmerju med
številom študentov in učiteljev so med
boljšimi italijanskimi univerzami.
Bolonjska reforma je bila zasnovana na
dobrih načelih, a je bila z uresničitvijo
marsikje "izdana". Vzrok je pomanjkanje
dobrega nacionalnega sistema visokega
šolstva, pomanjkanje nadzora in
oportunističnega nastajanja študijskih
programov, prevelikega števila univerz,
programov, nazivov. Zdaj je že 3000
različnih diplom, a programi so podobni
prejšnjim. Meni, da je bil poglavitni
problem, da je bila "reforma izpeljana brez
zadostne finančne podpore države", zdaj je
anarhija, groteska. Po 2003 se univerze
trudijo rešiti kar se rešiti da, skušajo se
znebiti prevelikega števila programov,
okrepiti praktične dele študija. Italijanske
univerze nikoli niso imele prave avtonomije.
Ko je bilo dovolj denarja, ni bilo zadosti
odgovornosti univerz, v razmerah pomanjkanja
denarja je tudi "univerzitetna avtonomija
lahko zgolj navidezna".
Lestvice razvrščanja visokih šol.
rš, Večer,
sreda, 26. september 2007
Shanghai Jiao Tong univerza od 2003 sestavlja lestvico 500
univerz, najboljših po številu Nobelovih nagrad, objav v mednarodnih
revijah in indeksu citiranosti. UL je v 2007 že drugič na lestvici,
v skupini med 402. in 508. mestom.
THES (priloga britanskega časnika Times) izbira od 1971 200
najboljših svetovnih univerz, na osnovi podatkov o raziskovanju in
poučevanju, za katere zaprosijo 500 univerz ter anket izvedenih med
izvedenci in delodajalci. (UL je letos 362. na tej lestvici,
op.B.M.)
Časnik US News and World Report sestavlja dve lestvici
ameriških univerz, uporablja 15 kazalcev: finance, svetovanje,
selektivnost, razvijanje študija, delež tistih ki končajo študij,
dosežke pri raziskovanju itd.
V Newsweek Ranking ameriška revija uvršča 100 najboljših, z
mešanico šanghajske in THES uvrstitve.
CHE (Center fur Hochschulentwicklung, Nemčija) od 2005 (prej od 1999
Stern Ranking) primerja študijske smeri na univerzah v Nemčiji,
Avstriji in Švici in jih razvršča v tri skupine (najvišjo, srednjo
in spodnjo), ne izdeluje pa lestvice univerz.
CWTS na Univerzi v Leidnu (Nizozemska) pa sestavlja lestvice na
osnovi raziskovalnih objav, mednarodnih podatkovnih baz in recenzij.
(O lestvicah glej v poglavjih: ... iz tujine
/ international news
kakovost
, evalvacija, izboljšave/
quality assurance
, B.M.)
Kitajski študenti v bitki za talente. L.S., Dnevnik,
22.9.2007
Na Kitajskem potrebujejo tehnične strokovnjake in izobražene
managerje. Ponudba je majhna, saj nimajo tradicije tržnega
gospodarstva, univerze so bile usmerjene v pridobivanje akademskih
znanj in niso poudarjale posameznikove ustvarjalnosti,
inovativnosti, timskega dela in t.i."mehkih znanj". V letu 2006 je
imela Kitajska 3,1 miljona diplomantov, med njimi 600.000
inženirjev. Veliko jih študira v tujini, kjer tudi ostajajo.
Poročilo kitajske akademije družbenih znanosti navaja podatek da je
med 1978 in 2006 v tujini ostal milijon diplomantov, 70% od vseh.
Leta 2006 je bilo na tujem 60.000 kitajskih študentov. Največ jih
študira in ostaja v ZDA, tudi zaradi ugleda ameriških univerz, v
Avstraliji in V.Britaniji, sledijo Kanada, Nova Zelandija, Japonska,
Španija. Zdaj uvajajo spodbude za vračanje (plače, zdravstveno
zavarovanje, stanovanja, šolanje otrok, ki naj bi jim zagotovili
mesto na elitnih kitajskih univerzah) ter večji nadzor na trgu dela.
Sprejet zakon o visokem
izobraževanju v BiH, M.Č., Nezavisne
novine, 14.6.2007
V parlamantu Bosne in Hercegovine so
sprejeli okvirni zakon o visokem
izobraževanju. V njem je predvideno, da
visokošolske institucije akreditirajo organi
entitet (kantonov, republike Srpske), vendar
pa državna agencija določa skupne
kriterije za akreditacijo. Financiranje
izobraževalne dejavnosti ostaja
pristojnost entitet, raziskovanje pa bo
sofinancirala država BiH.
Študentski protest po srbsko. Protest.zbrka.net.
P.V. Mladina, 31.3.2007
V Beogradu se od oktobra krepijo protesti študentov.
Konec marca so zasedli nekaj fakultet, 800 se jih je
zbralo pred vlado ministrstvom za izboraževanje z
gesli:
"Dol s šolninami", "znanje ni blago", "Mi
študiramo, oni profitirajo". Zagtevajo
zmanjšanje šolnin za 50% /zdaj so tudi do 2000
evrov), ustanovitev neodvisnih komisij, ki bi
ugoravljale kakovost in komisij za razreševanje
primerov korupcije. Kaže, da jim bo uspelo zrušiti
vladno reformo podrejanja visokošolskega sistema
pravilom tržne ekonomije.
Izobraževanje in znanost na Finskem - 3. 3.
2007
Education and science in Finland
Predstavitveno publikacijo finskega Ministrstva
za šolstvo o izobraževanju in znanosti v PDF:
<http://www.minedu.fi/export/sites/default/OPM/Julkaisut/2006/liitteet/eng_opm15.pdf?lang=en>
Deseterica siromašnih profesorjev za
zapahi. Srbija. P.P. Delo, 23.2.2007
Profesorje na pravni fakulteti v Kragujevcu
sumijo, da so prejemali podkupnino za izpite
in diplome. Podobne pojave preiskujejo tudi
v Bolgariji.
Tajni agent razotkrio profesore.
Politika, 22.2.2007
Svaki deseti kupuje ocene. Politika,
22.2.2007
V anketi Infostud.com 90%anketiranih srbskih
študentov doslej ni nikoli plačalo
profesorju za izpit in 55% tega ne bi nikoli
storilo. Med anketiranimi jih je 68%
slišalo za korupcijo pri izpitu. Na izpitu
se jih je 69% pripravljeno posluževati "plonkanja"
ipd.. Za strogo kaznovanje profesorjev za
korupcijo jih je 84%.
Nečastivi na univerzitetu. Prosvetna
mafija. S.I. N.B., Nin, 22.2.2007
Med aretiranimi profesorji kragujevške PF je
tudi E.Stanković, do nedavnega pomočnica
šolskega ministra, odgovorna za visoko
šolstvo. Kdo je naslednji, se sprašuje list,
Beograd, Niš, Kosovska Mitrovica...
BiH u nauku ulaže tek 0,05 posto BDP-a.
Skup o reformi visokog obrazovanja. Dnevni
avaz, 22.2.2007
Posvetovanje na sarajevski univerzi o
uvajanju bolonjskega procesa.
Osiguravanje kvaliteta. Univerzitet
Istočno Sarajevo. Oslobodjenje,
21.2.2007
Seminar za odgovorne za kvaliteto na
članicah UIS (BiH) v okviru mednarodnega
projekta "Strukturalni razvoj osiguravanja
kvalitete u visokom obrazovanju".
Analiza
organiziranosti, upravljanja in
rezultatov visokega šolstva v 24
državah, OECD, 2005-2007
Thematic Review of Tertiary
Education,
OECD
http://www.oecd.org/document/13/0,2340,en_2649_201185_35585357_1_1_1_1,00.html
The review
examines how the organisation,
management and delivery of
tertiary education can help
countries achieve their economic
and social objectives. It will
focus primarily on national
policies for tertiary education
systems rather than on
institutional policies and
practices. Key questions include
the economic and social
objectives of tertiary education;
sustainability, structures,
links and mechanisms to ensure
quality; mobilising adequate
funding resources; and national
policies and mechanisms to
ensure effective governance.
Review teams
are preparing (2005-2007)
Country Notes based on their
site visits and will be
published on this page as they
become available.
http://www.oecd.org/document/16/0,2340,en_2649_201185_35580240_1_1_1_1,00.html
Twenty-four
countries are participating in
the review: Australia,
Belgium (Flemish Community),
Chile, China, Croatia, Czech
Republic, Estonia, Finland,
France, Greece, Iceland, Japan,
Mexico, Korea, the Netherlands,
New Zealand, Norway, Poland,
Portugal, Russian Federation,
Spain, Sweden, Switzerland, and
the United Kingdom.
Thirteen countries are also
hosting a visit by a review team:
China, Croatia, Czech Republic,
Estonia, Finland, Iceland, Japan,
Korea, Mexico, the Netherlands,
New Zealand, Norway and Poland.
|
Another one bites the dust. Nature, 9.11.2006,
www.nature.com/nature
Odstopil je rektor ETH Zurich, vodilne švicarske univerze. Izvoljen je bil
decembra 2005. Naletel je na odpor zaradi uvajanja menežerskega vodenja na
univerzo. Upravni svet ETH zdaj išče kandidata, ki bo znal pridobiti zaupanje
univerzitetnega osebja.
To spominja na odstop L.Summersa, predsednika Harvarda pred dvema letoma, tudi
zaradi neprimernih komentarjev o sposobnosti žensk.
Predstavitev sistemov zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu v Jugo-Vzhodni
Evropi.
»Quality Assurance in SE Europe, result of the questionare«,
Janja Komljenovič,
SOU, october 2006.
Rezultati ankete, na katero so odgovorile študentske organizacije v deželah JV
Evrope so bili predstavljeni na konferenci rektorjev in študentov JV Evrope v
Ljubljani, 20.10.2006. Vključuje tudi stanje v Sloveniji v letu 2005.
Glej tudi: Mapping External Quality Assurance in Central and Eastern Europe, S.Hofmann, ENQA, CEEN, Helsinki, 2006
http://www.enqa.eu/files/CEEN%20Report%20final.pdf ali/or
www.wnqa.net/pub.lasso .
Večja avtonomija za nemške univerze bo prispevala k boljši kakovosti
German institutions chart independent path
Legislators in Germany's largest state are today expected to free the hands of
the region's 33 universities to decide what courses to offer and which
professors to employ. Today's move by the state of North Rhine-Westphalia, which
also gives universities greater legal freedoms and complete control over budgets,
is designed to overcome the downsides of Germany's traditionally egalitarian
approach - poor quality teaching, lack of competitiveness and low ranking in
international university league tables. Universities have welcomed the move,
arguing that autonomy will enable them to play to their strengths, raising
teaching and research standards. Financial Times
Evropski tehnološki inštitut. (br),
Dnevnik, 19.10.2006
Evropska komisija je sprejela predlog za ustanovitev EIT, s katerim naj bi
konkurirali ZDA in Japonski. EU daje za raziskave 1,95 BDP, omenjeni državi pa
2,6% oz 3,1%.
EIP naj bi odprli leta 2008, do 2013 naj bi prejel 2,4 milijona evrov.
University chiefs voice concern over European MIT
plans
Vice-chancellors have warned that plans for a European rival to the
Massachusetts Institute of Technology could simply be a duplication of existing
partnerships between universities and industry. José Manuel Barroso, the
president of the European commission, is spearheading plans to create a "European
Institute of Technology". Such a body would, Mr Barroso argued, "act as a pole
of attraction for the very best minds, ideas and companies from around the world".
The institute is one of the commission's main instruments for enabling the EU to
close the spending gap between Europe and the US, Japan - and, increasingly,
China and India - on research and development and reach a target of 3 % of GDP
by the end of this decade.
The Guardian,
The Times Higher Education Supplement (Oct 20, 2006)
Šanghajska lestvica najboljših univerz na svetu za leto 2006
http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm.
Academic Ranking of World Universities -
2006 ... Institute of Higher Education · Shanghai Jiao Tong University.
Updated August 15,2006
世界大学学术排名的现状与未来 (text)
Lestvica svetovnih
univerz po šanghajsko - 2006
Academic
Ranking of World Universities - 2006
Inštitut za visoko izobraževanje Jiao Tong univerze v
Šanghaju je že četrtič objavili lestvico najboljših (?)
univerz na svetu "Academic Ranking of World Universities -
2005" - glej
http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm.
Pri razvrščanju so upoštevali število znanstvenih objav
(indeksi citiranosti v naravoslovju, družboslovju in
humanistiki) in najuglednejših priznanj (Nobelove nagrade
za fiziko, kemijo, medicino in ekonomijo ter Fieldovo za
matematiko); upoštevali so tudi obseg institucije, t.j.
tovrstno akademsko produktivnost glede na število polno
zaposlenih profesorjev na univerzi.
Tudi letos je prvi Harvard, pred angleškim Cambridgeom,
sledijo univerze Stanford, California-Berkeley, MIT ...
Med prvimi stotimi je 31 evropskih univerz (lani 35) ter 4
kanadske, 5 japonskih, 2 avstralski in 1 izraelska
univerza. Velikih sprememb od lani ni.
Med prvimi 50 univerzami je večina ameriških, od evropskih
pa še Oxford (10.), University Coll. London, Manchester. (Vel.Britanija),
ETH Zurich (Švica), Utrecht (Nizozemska), univ.Paris 6
(Francija), Karolinska Inst. Stokholm (Švedska),
Med prvimi 100 so še univerze iz Nemčije,
Italije, Danske in Finske
in Rusije.
Med 500 najboljših so od novih članic
EU: Karlova univ.
v
Pragi
,
Uniwersytet Warszawski,
Uniwersytet Jagielloński
Krakov,
Eötvös Loránd Tudományegyetem
Budimpešta in univerza v
Szegedu.
Med 500 najboljših je letos več kitajskih (tudi šanghajska Jiao Tong)
in korejskih univerz.
Slovenskih univerz ni med navedenimi petstotimi; leta 2003
je bila UL v skupini 400-500. (B.M.)
Najboljše ameriške, evropske, azijske in
avstralske univerze
(Mesto v seznamu ne pomeni vrstnega reda po
"šanghajski lestvici" 2006. Pripravil B.M.)
ZDA (30
najboljših, po "šanghajski" lestvici)
Harvard Univ
Stanford Univ
Univ California -
Berkeley
Massachusetts Inst Tech (MIT)
California Inst Tech
Columbia Univ
Princeton Univ
Univ Chicago
Yale Univ
Cornell Univ
Univ California - San Diego
Univ
California - Los Angeles
Univ
California - San Francisco
Univ
California - Santa Barbara
Univ Pennsylvania
Univ
Wisconsin - Madison
Univ
Washington - Seattle
Johns Hopkins
Univ
Univ
Michigan - Ann Arbor
Univ Illinois - Urbana Champaign
Washington Univ - St. Louis
New York Univ
Rockefeller Univ
Northwestern Univ
Duke Univ
Univ Minnesota - Twin Cities
Univ
Colorado - Boulder
Univ Texas
- Austin
Univ British
Columbia
Univ Texas Southwestern Med Center
University of Maryland
Kanada (med 100
najboljših v "šanghajski" lestvici))
Univ Toronto
Univ British Columbia
McGill Univ
McMaster Univ..
Evropa (med 100 najboljših,
urejeno po državah)
Univ Cambridge
Univ Oxford
Imperial
Coll London Univ Coll
London
Univ
Edinburgh
Univ Manchester
Univ Sheffield Univ
Bristol King's
Coll London Univ
Nottingham Univ
Birmingham
Swiss Fed Inst Tech - Zurich Univ
Zurich Univ Basel
Univ
Utrecht
Univ
Leiden
Univ Paris 06 Univ
Paris 11
Univ Strasbourg 1
Ecole Normale Super
Paris
Karolinska Inst
Stockholm Uppsala Univ
Stockholm Univ
Lund Univ
Univ Munich
Tech
Univ Munich Univ
Heidelberg
Univ Goettingen
University of Freiburg
Univ
Roma - La Sapienza
Univ Copenhagen
Univ Helsinki
Moscow State Univ
Azija, Avstralija (med 100 najboljših)
Tokyo Univ
Kyoto Univ
Osaka Univ
Tohoku Univ Nagoya
Univ
Australian Natl Univ
Univ Melbourne
Hebrew Univ Jerusalem
ARWU2005-FAQ
Is our academic ranking objective? 4. Are there any problems with the ranking? 5. What are the major changes in 2006? 6. What are we planning to do in 2007?
Academic Ranking of World Universities - Wikipedia, the free ... The Academic Ranking of World Universities is compiled by researchers from Shanghai Jiao Tong ... G-Factor methodology and 2006 world university rankings ...
en.wikipedia.org/wiki/Academic_Ranking_of_World_Universities
- Lestvica svetovnih univerz po prisotnosti na spletu, januar 2006
Webometrics Ranking of World Universities (http://www.webometrics.info/)
A directory of world universities ranked according their presence on the Web..
Webometric indicators are provided to show the commitment of the institutions to Web publication and to the Open Access initiatives.
The aim of this project is not to rank the institutions according to quality of the education provided nor their academic prestige, so it should not be used for comparing them or as a guide for choosing university by candidate students.
Cybermetrics Research Group (formerly Laboratorio de Internet) Madrid, Spania, is a research unit of the CINDOC - CSIC that acts as an observatory of the academic and scientific research activities and publication on the Web.
Webmetric ranking is taking into account the data came from the November 2005 round, the ranks for size (number of pages) and rich files (documents in pdf, doc, ps or ppt formats) were used for the productivity tables, while the number of external inlinks appears in the Visibility section and the global Webometr. Rank is used for the impact tables.
Essential Science Indicators (http://scientific.thomson.com/products/esi/; http://www.in-cites.com/; http://www.esi-topics.com/) was used for productivity while the citations ranking appear in the visibility and impact table.
Google Scholar (http://scholar.google.com) was used as a measure of productivity.
The data for popularity (number of visits) was extracted from the Alexa database (http://www.alexa.com).
The Academic Ranking of World Universities, updated in 2005 (http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm) was used as an impact measurement.
The Times Higher World University Rankings 2005 (http://www.thes.co.uk/worldrankings/) was also considered as an impact measurement.
Lestvico univerz po prisotnosti na spletu/Internetu Webmotectrics Ranking of World Universities pripravlja raziskovalna skupina iz Madrida,Španija.
Upošteva obseg ("size" - število domačih strani), vidnost ("visibility" - število povezav), bogastvo gradiva ("rich files" - Adobe, MSWord, Powerpoint). Namenjena je spodbujanju objav na spletu in ne informiranju kandidatov za študij.
Med univerzami, ki so najbolj prisotne na spletu je največ tistih iz ZDA ( med 200 najboljših kar 110), Kanade (19, nemčije (16), Vel.britanije (13), Avstralije, Švedske in Nizozemske (po 6) ter švice (5).
Prvih deset je iz ZDA: 1. Univ. of Calif. Berkeley, 2. MIT, 3. Harvard (ta univerza je v analizi prva po produktivnosti, vidnosti in vplivu), 4. Stanford, 5. Texas Austin, 6. Washinghton, 7. Visconsin Madison, 8. Michigan, 9. Ilinois Urbana C., 10. Cornell.
Najvišje uvrščena evropska univerza je 23. Cambridge, nato 31.Oxford, 59. Helsinki, 69. Linoping, 70. Univ. Coll. London, 76. Univ. of Leeds, 80. Southampton, 85. Glasgow, 90. Oslo, /.../ 181 Karlova univ. v Pragi, 242. Univ. of technol. and econom. Budapest in 285. Univ. v Ljubljani http://www.uni-lj.si .
Med slovenskimi institucijami so uvrščene še: 825. Univ. v Mariboru, 3858. Univ. na Primorskem (posebej je Fakulteta na humanistiko UP na 8312. mestu), Politehnika Nova gorica je na 5080. mestu, ISH Podiplomska šola za humanistiko Lj. pa na 7818 mestu.
V lanski razvrstitvi (2005) iste organizacije je bila UL na 332.mestu, UM na 733.mestu, drugih institucij iz Slovenije pa ni bilo.
Glej na www.uni-lj.si/kakovost : Na drugem seznamu univerz boljši, J.K.S., Delo, 1.9.2005 in internetlab.cindoc.csic.es
Septembra 2006 bo objavljena nova razvrstitev.
V zaključkih srečanja (Glej
Chair's Summary z ugotovitvami in priporočili skupin) je
poudarjeno, da ima 17.000 visokošolskih inštitucij na svetu veliko vlogo
pri gospodarskem razvoju in povezovanju družbe. Visoko šolstvo naj ne bo
le večje, ampak tudi boljše. Spremembe so neizbežne in nekatere bodo
težavne. Razlike med deželami so velike, vendar so povsod potrebne
reforme v 6 področjih:
1. Financiranje: Zlasti v nekaterih evropskih državah je treba
povečati vlaganje v visoko izobraževanje. nekateri opozarjajo na boljše
koriščenje virov. Ponekod nasprotujejo šolninam, drugi sprejemajo
priporočilo sekretariata OECD, da je prispevek diplomantov k stroškom
študija učinkovit način za povečanje virov, uravnotežen z ukrepi za
podporo študentom iz revnejših okolij.
2. Bolj enakopraven dostop do izobraževanja: Povečati možnost
dostopa iz vseh socialnih skupin.
3. Jasnejša usmeritev v to, kaj se študenti naučijo: Treba je razviti
boljšo evidenco učnih izidov v visokem izobraževanju, tudi zaposljivost,
po izkušnjah poročil PISA in "Jobs study".
4. Podpirati odzivnost in različnost: Institucije naj bi bile
bolj odgovorne za kakovost rezultatov, vendar je treba sprostiti nadzor
in spodbuditi institucije k razvoju različnih poslanstev, glede na
potrebe študentov in drugih uporabnikov.
5. Raziskovanje in inovacije: V družbi je znanje gonilo rasti,
zato je treba v visokošolskih sistemih podpirati raziskovanje na
svetovnem nivoju in hkrati zagotavljati njegovo koristnost za
gospodarski in socialni razvoj na lokalnem in nacionalnem nivoju.
6. Migracije in internacionalizacija: Vedno več študentov,
učiteljev in raziskovalcev študira in dela v drugih državah. Treba je
razvijati (npr. v bolonjskem procesu) ustrezno imigracijsko politiko in
odziv visokega izobraževanja.
Glede kakovosti so ministri ugotovili:
- da obstaja povezanost med dostopom do študija in njegovim uspehom ter
predhodnim učenjem v družini in šolanju;
- da internacionalizacija in mednarodne primerjave prispevajo k
napredku kakovosti
- da morajo imeti ključni akterji (stakeholders), študenti, družine in
vlade boljše informacije o kakovosti in stroških, institucije pa so
odgovorne za njihove študijske rezultate. Študenti morajo igrati
ključno vlogo pri ocenjevanju kakovosti in ustreznosti (relevance)
učenja.
- visoko izobraževanje mora odgovarjati na gospodarske in družbene
potrebe, diplomanti morajo biti usposobljeni za delo, pomembno je
ujemanje med kvalifikacijami študentov in potrebami trga dela,
- potrebna je ustrezna politika za prenos znanja in tehnologije, ter s
tem povezano financiranje raziskovanja,
- OECD lahko igra v deželah članicah ključno vlogo pri merjenju učnih
izidov, trga dela in mednarodnih primerjav. Pri teh analizah in
evalvacijah visokošolskih sistemov se povezuje z UNESCOm.
(Povzel B.M.)
Srečanje o mobilnosti študentov, ki ga je podprla dežela FJK, sta predstavila
predsednik krožka Che Guevara F.Panizon in prorektor tržaške univerze W.Gerbina.
Na srečanju bo tudi rektor Domenico Romeo. (B.M.)
Razprava o visokem šolstvu in mobilnosti v združeni
Evropi, I.Ž., Primorski dnevnik,
25.1.2006
Krožek Che Guevara je v Trstu pripravil okroglo mizo, na kateri so sodelovali
predstavniki univerze, znanstvenega parka na Padričah in občinski odbornik.
(B.M.)
Zaradi razsodbe Evropskega sodišča o tem, da je potrebno omogočiti vsem iz EU
enak dostop do študija je letos velik naval na vse tri medicinske fakultete v
Avstriji. Nemški maturanti so izrinjali domače; v Nemčiji je vpis na nekatere
smeri omejen. Zato so študenti 1.letnika medicine in stomatologije v Gradcu
prejšnji teden opravljali selektvine izpite iz snovi prvega semestra, saj jih bo
od 1450 lahko prišlo v 2.semester le 115. Rektorji univerz se
zavzemajo za sprejemne izpite. (B.M.)
On 13 July 2005, the European Commission published a proposal for a European
Qualifications Framework. This proposal is to be subject to consultation over
a six month period.
Click here for more information
Evropski
okvir kvalifikacij - predlog Evropske komisije
Towards a european qualification framework for lifelong learning,
EC, 8.7.2005
Na strani
European
Qualifications Framework je objavljen predlog Evropske komisije
(8.72005) , s podrobnimi preglednicami o tem, kakšna znanja, spretnosti
in osebnostne ter poklicne zmožnosti/usposobljenosti naj bi imeli diplomanti
posameznih stopenj visokega izobraževanja (str. 18, 38-43). Osnovni
elementi tega okvira so: zmožnosti/usposobljenosti (competences), učni izidi
(learning outcomes), zagotavljanje kakovosti (quality assurance), vrednotenje
znanja pridobljenega izven šol (non-formal, informal learning), svetovanje
(guidance and counseling) in kreditne točke (credit transfer and accumulation).
Evropski okvir naj bi bil podlaga za pripravo nacionalnih okvirov.
(B.M.)
Glej tudi druga gradiva o visokem šolstvu na:
http://www.dfes.gov.uk/consultations/
Rich in Higher Education .
Finland Diary
Washingtonpost.com 06/ 2/2005.
blogs.washingtonpost.com/finlanddiary/
2005/06/nbsp_nbspnbsp_n.html
Finland is rich in colleges and
universities — probably a little too rich, according to Keijo Virtanen,
rector of Turku University. “We have 50
[colleges and universities] for 5.2 million people. It’s not very efficient,”
he said in his office here on the handsome university campus. The typical
university student spends six years or more getting a master's degree. The
students pay no tuition and the state pays them to study. The basic stipend
is $325 a month, more if you live off campus outside the university dorms.
Each student is entitled to receive this stipend for 55 months, just enough
to cover six academic years. Finns are enormously proud of their
system of higher education and its dramatic growth over the last generation
has helped transform a relatively poor and backward country into one of the
richest, fastest-growing nations in Europe.
Comment (June 2, 2005):
The parlament decided yesterday
to reduce the amount of subsidized months for students from 55 to 50. At the
same time the right to study in a university was limited to six years. The
aim of these decision was to force students not to work during semesters.
Comment (June 4, 2005):
I've studied both in Finland, where you don't necessarily have a clear idea
of when you are going to graduate, and in the UK, where the 1st uni degree
usually takes 3 years. The British system worked better for me. It was far
more motivating to learn at the same pace with people who were doing the
same degree. Peer-support was excellent. Also, the course was well-structured.
It must help the lecturers to plan the course better if they have a good
idea of the sequence of your studies. There were no major problems in the
timetabling either, and the content was cutting-edge. (How do you deal with
outdated knowledge if some of your courses were taken 6 years earlier? Many
fields move on a lot in 6 years.) Lecturers were very approachable, helpful
and interested in you as a person and as a student. My main complaints about
the Finnish system are the opposites of the above. In Finland it was a bit
difficult to make friends because there were different people in every
course. The lecturers did not want to mix with students, especially not with
those who were at the beginning of their studies. Uni of Helsinki has
buildings scattered around the city, and the lack of co-ordination in
timetabling often made it impossible to get from one seminar to another.
Students have to be very independent to study in Finland because they are
basically given a big fat book that lists all the courses that are offered
in the faculty. They will then more or less have to find out what they
should choose, where the courses are held etc. Anyway,
my experience of the Finnish university was some time ago. Maybe things have
changed since then.
Commment (June 6, 2005):
The quality of education should not be judged based on
just a few sample points, and in particular, the judgements should not be
extended over unrelated fields. I received my BSc in physics(1972) and MSc
in engineering in the US, and PhD degree in France. Having said that,
the quality of education in my own fields in Finland appears excellent.
Finci si študij financirajo s kreditom,
Simona Drevenšek, Večer, 4.10.2005
Od podpore staršev živi le 3% finskih študentov, vsak ima zagotovljeno
štipendijo, veliko jih med študijem dela, 20% je redno zaposlenih. V nižjih
semestrih več študirajo, v višjih pa več delajo, zato nekateri končajo
študij šele v 9 letih. Študij je resda brezplačen, a če želi izpopolniti
znanje, plača 70 do 100 evrov za predmet.
Study in Finland 2005-2006, CIMO, 2005
Finska ima 20 univerz (od teh 10 specializiranih v tehnologijo, poslovanje,
umetnost) z 174.000 študenti in 29 politehnik (neuniverzitetne
visokeošolske inštitucije) z 130.000 študenti. V toku je (jesen 2005)
prilagajanje univerz bolonjskim stopnjam študija (triletni bachelor, dveletni
master). Politehnike nudijo možnost
dodiplomskega strokovnega študija, nekatere pa tudi magistrskega (master)
v posameznih področjih. Na rednem dodiplomskem študiju ni šolnin.
Tudi tuji študenti lahko dobijo državno finančno pomoč, posebej tisti iz EU.
Obstaja veliko programov (v angleščini) prilagojenih tujim študentom.
(B.M.)
Opomba B.M.:
Informacije o možnostih za študij na Finskem: Centre for
International Mobility CIMO, http://finland.cimo.fi ali
http://www.cimo.fi ,e-mail:
cimoinfo@cimo.fi ;
Finish ENIC/NARIC:
http://www.oph.fi/info/cecognition , Ministry of Education
http://www.minedu.fi ; The Rectors
Conference of Finish Polytechnics ARENE http://www.arene.fi ; Association of Summer Universities in Finland
http://www.kesaylipisot.fi .
Visokošolska politika v 11 zahodnih državah.
CHEPS, 2005
Issues in higher education policy: An update on higher education policy
issues in 2004 in 11 Western countries
is
a research paper produced by the <http://www.cheps.org/>Center
for Higher Education Policy Studies (CHEPS) in the Netherlands. It seeks
to assess Higher Education issues in terms of educational and research infrastructures,
governance, finance and quality assurance in these nations. It also examines
the effect of the Bologna process of Higher Education harmonisation across
EU countries. Dokument v PDF: <http://www.minocw.nl/bhw/115/bhw115.pdf>
Svetovni dan učiteljev - 5. oktober
Tako kot v mnogih državah bodo ob svetovnem dnevu učiteljev v več dogodkov.
Glej: <http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/dogodki/prireditve-5-oktober-05>
Neue Auslander-Quote an Unis stritig.
Die Presse, 28.9.2005
Na avstrijskih univerzah uvajajo kvote (določeno število) za študente iz
Nemčije in drugih držav. Na dunajski medicini je v 2005 v prvem semestru
že 17% Nemcev in 11% drugih, v Insbruku pa je Avstrijcev le še 47%.
Bistri gredo
v Ameriko in se vrnejo. Odličnost univerz. J.Kontler
Salamon, Delo, Sobotna priloga. 8.10.2005
prvi del -
drugi del
V državah, kjer je veliko univerz se bodoči študenti veliko
ukvarjajo z izbiro prave univerze. pri tem jim pomagajo tudi
lestvice najboljših, kot je npr. šanghajska (Glej http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm
in
prispevke na
visoko šolstvo v Sloveniji - splošno
). Ljubljanske
letos na tej lestvici ni, je pa na t.i.španski lestvici
internetlab.cindoc.csic.es ).
Na Ul
so nekateri kritični do kriterijev šanghajske lestvice, drugi
menijo da je to realen odsev slavbosti našega visokega šolstva.
Minister J.Zupan se zavzema, da bi država omogočila začasni
"uvoz" tujih raziskovalcev. Ob naraščajoči domači konkurenci -
od treh univerz bo število naraslo na 5 ali celo 15 - trenutno v
tujino odhaja na študij le malo naših maturantov, več študentov
je vključeno v meduniverzitetne izmenjave. Vedno več pa je
tistih, ki izbirajo tuje univerze za magistrski in doktorski
študij; to so najbolj nadarjeni in delovni, ki bi bili uspešni
kjerkoli že. Štipendijski sklad Futura daje prednost tistim, ki
gredo na univerze s "šanghajskega seznama 2002". Njihovi
štipendisti se najpogosteje odločajo za podiplomski ekonomski
študij na LSE v Londonu, s precejšnjim zaostankom sledita
Cambridge in Oxford, med priljubljenimi sta še dve londonski
univerzi (London, City), ki pa nista na lestvici najboljših, pa
Amsterdam, Utrecht, SDA Bocconi v Milanu, dunajska in še
nekatere, med njimi Harvard edina univerza iz ZDA. Očitno
odločaj jezik, bližina in razmere v ZDA po 11.9.2001.
Iz prve roke. Pogovor z dvema študentoma. Manja
Klemenčič je končala EPF UM (končala magisterij v Cambridgeu,
kjer končuje doktorat, vmes je bila leto dni na Harvardu) meni,
da je podobnost med Cambridgeom in Harvardom (in tudi Oxfordom,
Columbio, Stanfordom, Princetonom) v imidžu odličnosti in v
njihovi medsebojni tekmovalnosti. "Ta skupni imidž je tisto, kar
privablja tako študente kot strokovnjake in kar šteje na trgu
dela". Razlike med temu univerzami so številne. V
Cambridgeu (in Oxfordu) je še zmeraj "kolidž" sistem, vsi
(dodiplomski) študenti so člani določenega kolidža, ki jim nudi
prenočišče, hrano, družabno življenje in - najpomembneje -
supervizije, to je, da enega do največ tri študente enkrat
tedensko za vsak predmet pripravlja profesor ali doktorski
študent-ka. cambridge ima bolj razvito naravoslovje, v
družboslovju je primerljiv s Harvardom. A na Harvardu v kolidžih
nimajo supervizij v zelo majhnih skupinah. Harvard ima na
podiplomski stopnji strokovne šole z magisteriji za neakademske
poklice (pravo, medicina, poslovanje, upravljanje) s
prvovrstnimi programi. Veliko uporavljajo izkustveno metodo in
so bolj kot k splošnim znanjem usmerjeni k razvijanju veščin.
Cambridge je navezan na industrijo preko skupnih projektov ali
podjetji, profesorji šol Harvarda pa prodajajo svetovalne
storitve. Cambridge ima finančne težave na ravni univerze,
vendar kolidži pridobivajo veliko denarja preko daril in s
svojimi nepremičninami. Veliko razpravljajo o povišanju šolnin,
krepitvi sodelovanja z industrijo in o tem, da bo kolidži več
prispevali za plače profesorjev, ki imajo bistveno j nižje plače
kot na Harvardu. Na Harvardu gredo darila neposredno na
univerzo, ki ima tako ogromno sredstev.
Jernej Barbič, doktorski študenti na Carnegie M. Univ. v ZDA, je
na svoji spletni strani
http://www.cs.cmu.edu/~barbic/vodic.html objavil priročnik o
prijavi na študij v ZDA. O svoji univerzi je zapisal, da ima
dober dodiplomski program, zlasti fizike,. Slabost pa je
pomanjkanje parkirnih mest in varnost ponoči. Meni, da je
koristno študirati v ti+ujini, spoznati življenje, jezik,
kulturo. Predlaga: "Bistri Slovenci gredo v Ameriko,
tam"ukradejo" najnovejše znanje in ga odnesejo nazaj v
Sloveniji". (B.M.)
Najboljše poslovne šole na svetu – brez Harvarda
http://insidehighered.com/news/2005/10/03/rank
BATTLING OVER B-SCHOOL RANKINGS. Insidehighered, 3.10.2005
When
the Economist Intelligence Unit published its
annual ranking of business schools late last month, readers may have
been surprised by the absence of Harvard Business School.
One publisher drops Harvard
and Wharton from its list in spat over data and access to alumni and students.
Ranking 2005. The Economist.
http://mba.eiu.com/index.asp?layout=2002rankings
Med 100 najboljših poslovnih šol na svetu je The Economist uvrstil IESE
Bussines School, Univ. of Navarra, Barcelona. Nekaterih uglednih šol (npr.
harwardske) ni na seznamu, ker niso poslale podatkov. Slovenskih institucij
ni na seznamu. IEDC Bled je sicer navedena v direktoriju poslovnih šol istega
časopisa.
Kriteriji za uvrstitev so: možnosti za nove kariere (diplomantov),
raznoterost novincev, zaposleni 3 mesece po diplomi, zaposleni s pomočjo
službe za zaposlovanje, obseg vpisa, ocenjevanje študentov (student assesement),
kakovost učiteljev, kakovost študentov, izobraževalne izkušnje, plače diplomantov,
možnosti za stike (network), širina področij diplomantov, mednarodna usmeritev
diplomantov, učinkovitost diplomantov. (B.M.)
Projekt za reformo visokega šolstva širom sveta
REFORMING HIGHER EDUCATION – WORLDWIDE. Insidehighered, 3.10.2005
http://insidehighered.com/news/2005/10/03/fulbright
Projekt
Fulbrightove fondacije (vodi ga
Philip
Altbach, direktor
Center for International Higher Education, Boston College) ima za cilj
oblikovati priporočila za institucije in države, ki se soočajo z vprašanji
kakovosti v času hitre rasti.
Fulbright team will
develop strategies for colleges and countries, many of which struggle
with quality issues in era of rapid growth.
Altbach
said he thought the group could produce ideas that could be applied in many
countries, although in different ways. “Countries and academic institutions
and even individual people in the academic community need to make choices
based on their own set of realities,” he said. “What may work for Denmark
may not work for Egypt, but hopefully they can take away ideas from what
we will be doing.”
Aspiracije
za študij pri ameriških sredješolcih
http://insidehighered.com/news/2005/10/10/seniors
COMING SOON TO A CLASSROOM NEAR YOU
Study of high school seniors shows they have high aspirations -- but not the
math skills to match.
Imenovana nacionalna komisija za prihodnost visokega šolstva
v ZDA
WHAT SHOULD THE NATIONAL COMMISSION DO?
Academe's rank and file join policy experts in offering advice
to the new panel on higher education's future.
http://insidehighered.com/news/2005/09/21/commission
Uspešnost študija na javnih kolidžih v ZDA
STUDENT SUCCESS AT PUBLIC COLLEGES
http://insidehighered.com/news/2005/09/27/retain
Institutional culture and presidential leadership matter more than
specific programs and policies, study finds.
Universities.
How Europe fails its young. The brain bussines. Survey: Higher education,
The Economist, 8.9.2005
(Glej
www.economist.com )
Edina priložnost, da Evropa zadrži svoj življenjski standard je, da dela
pametneje kot njeni konkurenti, in ne bolj trdo ter za manjše plačilo. Čeprav so
moderne univerze nastale v Evropi, je sedanje visoko šolstvo šibko in ogroža to
ambicijo. Po lestvici inštituta iz Šanghaja
http://ed.sjtu.edu.cn/ranking.htm
jih je med 20 najboljšimi
univerzami 17 iz ZDA. Ameriške univerze zaposlujejo 70% Nobelovcev, objavijo
30% naravoslovnih in tehnoloških člankov in imajo 44% najpogosteje
citiranih člankov. Evropske univerze za ameriškimi zaostajajo predvsem zaradi
drugačne vloge države in financiranja. Evropske univerze so večinoma
financirane od države, ameriške pa iz različnih virov, ne le od vlade, ampak
tudi od industrije, donatorjev in seveda študentov in tudi bivših diplomantov.
Evropske vlade silijo univerze k vedno večjemu vpisu, brez dodatnega denarja,
posledica masovnega študija je padec kakovosti. Države so v dilemi, ali naj
povečajo proračun za univerze, ali dovolijo realne šolnine. Vlade imajo velik
vpliv na upravljanje univerz, profesorji so javni uslužbenci. Zaradi
pomanjkanja denarja plače padajo, zaposlitve so vedno bolj negotove, prostori in
knjižnice se slabšajo. Ob množičnem študiju profesorji še vedno razmišljajo kot
v času, ko je bilo študentov malo. So v dilemi med akademsko tradicijo iskanja
resnice in skušnjavami profita. V svetovnem merilu se uveljavljajo oblike
študija na daljavo, z Internetom. Vendar pa izobraževanje ni le prenos podatkov,
je tudi razpravljanje, za kar je najprimernejša skupnost študirajočih (scholars).
The Economist priporoča evropskim univerzam, da bolj posnemajo ameriški model:
1. da se financirajo iz različnih virov; 2. da gojijo raznoterost in
medsebojno tekmovanje, z različnimi (pedagoškimi) pristopi naj se borijo za
študente.
Glej tudi povzetke prispevkov o lestvicah univerz v
visoko
šolstvo v
Sloveniji - splošno (B.M.)
Skrb za kakovost
študija v Zvezi evropskih naravoslovno-tehniških univerz - IDEA Leauge
http://www.idea.ethz.ch/about_us/index.html
Univ Cambridge Univ Oxford Imperial
Coll London Univ Coll London
Univ Edinburgh
Univ Manchester Univ Sheffield Univ
Bristol King's
Coll London Univ
Nottingham Univ Birmingham
Swiss Fed Inst Tech - Zurich Univ
Zurich Univ Basel
Univ Utrecht
Univ Leiden
Univ Paris 06 Univ
Paris 11 Univ Strasbourg 1
Ecole Normale Super Paris
Karolinska Inst Stockholm
Uppsala Univ
Stockholm Univ Lund Univ
Univ Munich
Tech Univ Munich Univ
Heidelberg Univ Goettingen
Univ Copenhagen
Moscow State Univ
Univ Oslo
Univ Helsinki
Univ Vienna
Univ Roma - La Sapienza
Tokyo Univ
Kyoto Univ
Osaka Univ
Tohoku Univ
Australian Natl Univ
Univ Melbourne
Hebrew Univ Jerusalem
Bolonjski proces
v Jugovzhodni Evropi
Implications for South East Europe
Follow-up conference to the Bergen Ministerial meeting was held in
Bucharest, from 1-2 July 2005. Organised by EUA and CEPES-UNESCO, as
part of the Stability Pact for South East Europe (SEE). Discussions
focused on the implementation of the Bologna Process in SEE and more
specifically on quality assurance and the possibility of a future
qualifications framework which will require further legislative
harmonisation; on research and doctoral programmes where
considerable efforts are still necessary; and finally, on the social
dimension that needs to be developed significantly.
EUA has been actively supporting the democratic process and the
strengthening of the region's institutions for many years through a
series of institutional evaluations and by participating in joint
international projects with the European Commission and the Council
of Europe, among others.
EUA activities in South East Europe
Bolonjski proces in
zagotavljanje kakovosti na univerzah v Bosni in Hercegovini
"Razvijanje svijesti
o Bolonjskom procesu u BiH",
6 – 10 .6. 2005, Sarajevo http://www.sus.ba/
Trodnevni seminar BiH - integracija u evropsko područje visokog
obrazovanja 2005, predstavlja centralni događaj TEMPUS projekta
Razvijanje svijesti o bolonjskom procesu u BiH. Prisustvovalo je oko 150
sudionika iz cijele BiH (predstavnici ministarstva, univerzitetskih
nastavnika, asistenata i studenata).
Krepitev
zagotavljanja kakovosti na univerzah v BiH (Projekt
Tempus 2005-2007).
Program predvideva seminarje za usposabljanje sodelavcev na centrih za
kakovost, ki naj bi jih vzpostavili na univerzah v BiH v Gradcu in v
Ljubljani (april 2007) ter na vseh univerzah v BiH.
Koordinator projekta je Univerza v Gradcu, sodeluje pa tudi Univerza v
Ljubljani.
Podrobnejse
informacije:
Tempus
application form JEP 2004
The General Assembly of the International Network for Quality Assurance Agencies in Higher Education (INQAAHE) agreed on the Guidelines of Good Practice in Wellington in April 2005. They have now been published at the INQAAHE website.
The ENQA workshop 'After the Bergen ministerial meeting - results and stocktaking on subsidiarity and convergence' hosted by Comité National d'Évaluation in Paris concentrated on the implications to QA of the Bergen communiqué, the implementation in practise of the Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area and possibilities for convergence between the national QA agencies.
In their meeting of 19-20 May 2005 in Bergen, Norway, the European Ministers of Education adopted the "Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area" drafted by ENQA. ENQA also became a consultative member of the Bologna Follow-Up Group (BFUG).
Working Groups - In parallel with the Ministers’ discussion in the afternoon of 19 May
1. Doctoral Studies and the Synergy between Higher Education and Research
2. Lifelong Learning
3. Quality Assurance and Recognition in a Global Perspective
4. Institutional Autonomy and Governance
Reports
Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area
A Framework for Qualifications of the European Higher Education Area
Trends IV
Bologna with student eyes
Statements from Consultative Members
European Commission: "Realising the European Higher Education Area - Achieving the Goals", dated 11 May 2005
EURASHE, "Vilnius statement for Bergen", dated 29 April 2005
Council of Europe: "Message from the Council of Europe to the Meeting of Ministers of the European Higher Education Area", dated 25 April 2005
EUA, "Glasgow Declaration - Strong Universities for a Strong Europe", dated 15 April 2005
ESIB, “Luxembourg Student Declaration”, dated 20 March 2005
Trends IV - draft report
The preliminary
version (25/03/2005)
of the report.
Trends IV examines how European higher education institutions
are proceeding with the Bologna reforms. The study aims to better
understand the present challenges facing different actors within
institutions and see where improvements need to be made at institutional,
national, and European level.
The findings of Trends IV will be discussed and presented for the first
time in Glasgow by its authors, Sybille Reichert and Christian Tauch.
The report will be then finalised and presented at the Ministerial
meeting in Bergen in May 2005.
Konferenca (visoko)šolskim
ministrov, Bergen 19.-20-maj 2005 - program
Na domači strani "bolonjskega
procesa" http://www.bologna-bergen2005.no/ je objavljen program
ministrskega srečanja v Bergnu: "Towards the European
Higher Education Area".
Na njem bodo predstavljena
poročila "Bologna-follow up" skupine, Zveze evropskih univerz (EUA
Trends IV) in študentov (ESIB).
Razprava bo tekla v štirih skupinah:
1. Doktorski študij in sinergija med visokim
izobraževanjem in raziskovanjem;
2. Vseživljensko učenje (LLL);
3. Zagotavljanje kakovosti in priznavanje v svetovni
perspektivi;
4. Avtonomija institucij in upravljanje visokega šolstva
Ministri bodo sprejeli zaključke s smernicami za nadaljevanje
bolonjskega procesa
(Bergen Communique, glej
Prague Communiqué
2001,
Berlin Communiqué
2003)
The Bologna Process from a Norwegian Perspective
Deklaracija evropskih študentov o
bolonjskem procesu
“Luxembourg Student Declaration”, ESIB
, marec 2005
Na konvenciji ESIB v Luksemburgu je bila sprejeta deklaracija s
stališči in predlogi, ki so namenjenimi predvsem sestanku (visoko)šolskih ministrov
v Bergnu. Ugotovitve in stališča: 1. Študijske stopnje; 2. Zagotavljanje kakovosti; 3.
Priznavanje diplom ni obdobij študija.
Predlogi:
1. Socialna dimenzija kot prioriteta; 2. Odprava vseh
preostalih ovir za študentsko mobilnost;
3. Sodelovanje med različnimi ministrstvi; 4. Vloga
študentov.
The Quality Convergence Study , a follow-up to the ENQA Survey on Quality Procedures in Higher Education, examines the possibilities for convergence of national quality assurance systems in Europe through six samples of the self-analysis documents by the six participanting QA agencies:
SAD from the Comité National d'Évaluation, France
SAD of the Hungarian Accreditation Committee
SAD of the Centre for Quality Assessment in Higher Education, Lithuania
SAD of the Norwegian Agency for Quality Assurance in Education
SAD of the National Agency for Higher Education, Sweden
SAD of the Quality Assurance Agency for Higher Education, UK
Poročilo o načinu zagotavljanja
kakovosti v evropskem visokem šolstvu za srečanje šolskih ministrov v
Bergnu,
ENQA v sodel. z EUA, EURASHE and ESIB. Februar 2005
The final report on Standards
and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area,
developed by ENQA, in cooperation with the EUA, EURASHE and ESIB.
"Accreditation
in the European Higher Education Area". European Consortium for
Accreditation in Higher Education,
supplementary information to the ENQA report
(February 2005).
"Cooperation
between accreditation committees/agencies",the recommendations
from the seminar in Warsaw, Poland 14-16 February 2005
Odprli
27. akademsko leto univerze, Primorski dnevnik, 8.3.2005
Na univerzi v Vidmu je predsednik dežele FJK R.Iliy povedal, da bosta tržaška
in videmska univerza dobili od dežele 30 milijonov evrov, saj je po njegovem v
času, ki ga zaznamuje prehod iz industrijske v družbo globalnega vedenja,
vloga univerze temeljna.
Protestni nastop na tržaški univerzi, A.G., Primorski dnevnik, 3.3.2005
Jutri stavka
univerzitetnih profesorjev, Primorski dnevnik 1. 3. 2005
Za 2.3.2005 so vsi sindikati italjanskih profesorjev in raziskovalcev
napovedali stavko proti zakonskemu osnutku o reformi pravnega statusa
univerzitetnih profesorjev, ki naj bi predstavljal udarec sistemu javnih
univerz v Italiji.
Odprtje
akademskega leta v znamenju nasprotovanja univerzitetni reformi, Odprtje
akademskega leta v znamenju zaskrbljenosti Primorski dnevnik, 1.3.2005
Rektor tržaške univerze D.Romeo je na svečanosti "uvodoma orisal
kakovost ponudbe vseučilišča, nakar je pozval vse, naj prispevajo k
spremembi ustreznega zakonskega osnutka v parlamentu".
The revised Lisbon Strategy (see: Lisbon
objectives) highlights the role of knowledge in ensuring growth and jobs,
and in particular the role of universities. The mid-term review states:
“Spreading knowledge through high quality education systems is the best
way of guaranteeing the long-term competitiveness of the Union. In particular,
the Union must ensure that our universities can compete with the best in the
World through the completion of the European Higher Education Area.”
But if we are to succeed, we need to think seriously about our strategy to
improve the quality, attractiveness, and funding of Europe’s higher
education. The Bologna
process of reforms in Higher Education, is essentially an intergovernmental
process. It currently involves 40 European countries, including all EU Member
States, and the European Commission is also present. The Bologna process aims to
make higher education systems converge towards a consistent system based on
three cycles: Degree/Bachelor, Master and Doctorate. Its goal is to develop a
European Higher–Education Area by the year 2010. The next
Ministerial Conference of the Bologna Signatory States will be held in May 2005.
By that time, all signatory countries should:
A more standardised structure will make degrees more
transparent and portable. Independent and trustworthy Quality Assurance
Procedures would allow citizens to see for themselves which learning
institutions are worthy of their confidence. A common European framework
for Qualifications and credits at all levels would allow qualifications to be
recognised and understood across Europe and favour both student and workforce
mobility.
<http://europa.eu.int/rapid/pressReleasesAction.do?reference=SPEECH/05/88&format=HTML&aged=0&language=EN>
Izumitelj www je Britanec leta 2004 (Reuters),
Delo, 29.2005
Tim Berners-Lee je leta 1990 izumil internet (www, svetovni splet) v evropskem
laboratoriju za fitiko delcev v Ženevi. Namesto, da bi ga patentiral in
komercializiral, ga je dal brezplačno v uporabo vsem.
Šolnine
v Nemčiji
Gebuehrende Klarheit, V.J.Friedmann, Spiegel, 26.1.2005 http://www.spiegel.de/unispiegel/geld/0,1518,338599,00.html
Nemško ustavno sodišče je omogočilo
uvajanje šolnin na nemških visokih šolah in univerzah. Razveljavilo je člen
visokošolskega zakona, ki je prepovedoval šolnine za študij do prve diplome.
Predviden je prispevek 500 evrov na semester. Študenti
bodo proti šolninam protestirali. Daljši
prispevek (v nemščini) s povezavami na članke o tej temi.
Konferenca
Zveze evropskih univerz EUA "Močne univerze za Evropo"
3rd EUA Convention
of European Higher Education Institutions “Strong Universities for
Glasgow
www.EUAconvention.org
600 higher education
leaders across Europe are expected to reach agreement on an Action Agenda for
strengthening Europe’s universities and for demonstrating their crucial
role in implementing Bologna and meeting Europe’s economic and social
development goals over the next decade. Institutions’ participation will
contribute to shape the European higher education and research policies of the
years to come. The Convention conclusions The Glasgow
Declaration to be endorsed by the EUA Council on 15 April 2005, and
presented to the European Ministers of Education on 19 May 2005 in Bergen.
Uresničevanje bolonjskega procesa v
evropskih državah
Na domači strani http://www.bologna-bergen2005.no/
so objavljena poročila držav podpisnic bolonjske deklaracije, ki so jih
pripravile za srečanje ministrov maja 2005. (Madžarska, Latvija, Turčija, Črna
gora...). Rok za poročila je bil 14.1.2005. (B.M.)
Bologna – nacionalni
programi 2005. Franc Viktor Nekrep,
januar 2005
Stanje uvajanja treh "bolonjskih" študijksih stopenj. Povzel po
spletni verziji poročil na http://www.bologna-bergen2005.no
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/org/microtech/Bologna/Bologna_2005.htm
Evropski okvir visokošolskih kvalifikacij
A Framework for Qualifications of the European Higher Education Area (Report).
V PDF na: http://www.pef.uni-lj.si/strani/bologna/framework-qualif-eur-higher-educ-area.pdf
Poročilo o pripravi ključnega elementa v bolonjskem procesu - enotnega
evropskega okvira visokošolskih kvalifikacij - je pripravila Bologna Working Group on Qualifications Frameworks decembra 2004. Ta okvir
("framework", "programska zasnova") naj bi zagotovil preglednost med nacionalnimi visokošolskimi
sistemi z enotnim načinom opisovanja učnih dosežkov in usposobljenosti
diplomantov. Navaja naslednje osnovne izraze:
"credit" (kreditna točka ECTS), "cycle"
(stopnja študija), "Europe" (države podpisnice bolonjske
deklaracije), "learning outcomes" (učni izidi, rezultati študija),
"levels" (nivoji učnih izidov), "national framework of
qualificationns" (okvir kvalifikacij v posamezni državi),
"profile" (značilnost programa, npr. strokovni:akademski), "qualifications"
(diplome ali druga potrdila o zaključku priznanega programa), "qualification
descriptors" (opisi usposobljenosti), "reference points" (oporne
točke za opis kvalifikacij, študijskih dosežkov), "workload"
(obremenitev študenta, kvantitativna mera za vse predvidene učne aktivnosti,
tudi samostojni študij).
Predvidene so naslednje stopnje: kratki programi ("short courses",
znotraj prve stopnje, okrog 120 ECTS točk, "višja šola"); prva
stopnja (180-240 točk), druga stopnja (90-120 točk po prvi stopnji,
najmanj 60 točk na drugi stopnji); tretja stopnja (ni nujno izražena v
točkah). Z "dublinskimi deskriptorji" se opisuje
Prva bolonjska stopnja, kaj je to?
The report, recommendations
and presentations from the seminar "Bachelor’s Degree: What is it",
in St. Petersburg, Russia 25-26 November 2005. Please
click here
Udeleženci bolonjskega seminarja o prvi
stopnji študija so priporočili naslednje:
1. Zaradi pomena pridobivanja splošnih kompetenc in razlik pri dajanju kreditov
za družboslovne predmete naj posebna skupina prouči vprašanje humanističnih
in družboslovnih vsebin. 2. Prvostopenjski programi naj bi dajali zadosti širino,
zato morajo zagotoviti splošne kompetence, inteterdisciplinarne in področne
kompetence ter kompetence za ožjo stroko. 3. Pri načrtovanju programov je
treba upoštevati zahteve trga dela. 4. Za dostop na doktorski študij naj bo
pogoj zaključen magisterski (drugostopenjski) študij. (B.M.)
Stephena Hawkinga niso mogli spregledati.
(mb), Dnevnik, 27.12.2004
Londonski The Times je objavil lestvico najboljših znanstvenih univerz, po
oceni 1300 akademikov z vsega sveta. Prvi je Cambridge, pred Oxfordom (VB),
sledijo: Harward , Berkeley in MIT (ZDA), Tokio, nato Princeton in CIT (ZDA) ter
Imperial College London. Časnik tudi poroča, da je Cambridge prejel 1,5
miljona evrov za sklad v čast prof. S.Hawkinga (roj.8.1.1942) , astrofizika, namenjen
financiranju mladih raziskovalcev na tem področju. (B.M.)
Oxbridge.
Popolnoma podobna. Popolnoma različna. Oxford in Cambridge. Jaka
Lucu, Polet, 19.8.2004
Dve najboljši univerzi Anglije, Velike Britanije in v marsikaterem pogledu tudi
sveta. Oxford (ust. 1096) ima 39 kolidžev, finančno neodvisnih od
univerze. Cambridge (ustanovili so ga 1209 razočarani študenti iz O.) združuje
31 kolidžev, tudi finančno neodvisnih od univerze. V O. določen kolidž omogoča
le določen študij, v C. pa so nudijo več možnosti izbire. C. je dal doslej
80 Nobelovih nagrajencev, O. pa 47. O. je dal 26 premierov V.Britanije in še 12
vodilnih drugih držav ter drugih politikov in literatov, C. pa je več
znanstvenikov in inženirjev. V znamenitem tekmovanju v veslanju je C. zmagal 78
krat, O. pa le 71 krat.(B.M.)
Na
prvi strani piše Nikar ne zaspite! Kaj dela Univerzo v Cambridgeu drugačno.,Večer,
16. 11.2002 (Petra Zemljič)
Slovenci v mestu ob reki Cam. Študij brez predaha. Dodiplomski študij je krajši
kot pri nas. Večina študentov diplomira že v treh letih, le nekateri študiji
so za leto dni daljši. Magistrski študij traja eno leto, doktorski pa še
nadaljnja tri. V Cambridgeu študira približno 15% tujih študentov. Tudi 8
Slovencev. Nina Marinšek in Andrej Trauner sta v drugem letniku dodiplomskega
naravoslovnega študija, Manja Klemenčič je podiplomska študentka evropskih
študij, Suzana Ograjenšek opravlja doktorat iz muzikologije, Maja Petrović pa
iz socialne antropologije. N. Marinšek: študij v Cambridgeu je vsekakor drugačen
kot pri nas. "Ko prispeš se vržeš dobesedno v inteziven način študija.
Dopoldan si na predavanjih, popoldan na vajah. Študijsko dodiplomsko leto je
sestavljeno iz 3 semestrov, vsak traja po 8 tednov. V Sloveniji hodiš na
predavanja, nato pa približno dva meseca pred izpiti obdelaš snov. Tukaj
predeluješ snov vse leto,". A. Trauner: Popoldan ni časa, da bi zaspal za
kakšno uro, ker enostavno ne smeš, si zamudil vlak. 8 tednov je zelo
intezivnih, nato sledi mesec dni počitka. Vsak študent ima v kolidžu na
razpolago "supervajzerja", nekakšnega mentorja oziroma tutorja. Ko
prideš s fakultete, z njim predelaš celotno snov. Tutor ti je na voljo vsak
teden po eno uro, seveda za vsak predmet posebej. V prvih letnikih so ponavadi
tutorji starejši študentje, tik pred doktoratom, kasneje pa profesorji.
"Skozi leto z njimi pišeš eseje, znanje reproduciraš skozi vse leto. In
opozarjajo te ves čas: delaj, delaj...Enostavno ne moreš ostati zadaj,"
trdi N. Marinšek.
Na naravoslovju si v 1.letniku si iz številnega nabora predmetov izbereš štiri,
v drugem nato tri in v tretjem tri ali štiri. Izpit iz posameznega predmeta je
vedno na koncu leta, v juniju. Na razpolago imaš samo en rok, če ne narediš,
ti rečejo adijo, razlaga Nina. Vendar pa se univerza s tem tutorskim načinom
zelo trudi, da vsi naredijo letnik. Letno pade manj kot 1% vseh vpisanih.
Izpit je sestavljen in teoretičnega in praktičnega dela, ki jih narediš v
esejski obliki, vse štiri izbrane predmete pa opraviš v šestih dneh.
A.Trauner je zadovoljen s profesorji, saj so vedno na razpolago po predavanjih,
po elektronski pošti. Skratka, so zelo dostopni vsak dan. Sicer pa nimajo klasične
diplome, važna je ocena zadnjega letnika. Zadnji izpit je končna ocena, pri
katerem moraš pokazati točno to, kar od tebe zahteva naziv.
M. Klemenčič pravi, da je magistrski študij izredno inteziven. "Imaš
predmete, delaš seminarje, pripravljaš predispozicijo svojega dela, pripravljaš
se na izpite. Nekje do konca julija moraš oddati svoje delo. V tem času nimaš
kaj dosti od življenja. Pri doktoratu je dinamika dela malce drugačna. Gre za
samostojno raziskovalno delo, ki ga načeloma izvajaš skupaj s svojim
mentorjem, tutorjem, in se udeležuješ le raziskovalnih delavnic ali pa
neformalnih srečanj z ljudmi iz svojega oddelka. Razlika pa je tudi med študijem
družbenih ved in naravoslovnih. Slednji imajo svoje laboratorije in pisarne.
Dnevno odhajajo na svoje službeno delo na fakultete in tam delajo od devete do
šeste. Družboslovci tega nimamo, imamo pa svoj center za podiplomske študente
znotraj fakultete, kjer lahko delaš. Vendar to ni navada. Ponavadi smo v knjižnici
ali pa kar doma. Delo je izredno samostojno, potrebna je ogromna lastna
motivacija. Z mentorjem se srečuješ enkrat na 14 dni, enkrat na mesec. Zelo
pogosto se zgodi, da gredo podiplomski študentje za nekaj časa drugam študirat;
ali na teren ali pa na drugo univerzo. ". M. Petrović: Tempo je izredno
naporen, a se splača. "Dejansko te že čez leto tutorji pripravijo tako
daleč, da težko padeš. Celo na uradni internetni strani naše univerze mi piše
"Don't fall a sleep." Nikar ne zaspi. Je sicer nekaj ideologije na tej
univerzi, vendar je v njej veliko dobrega. Pa tudi slabega. Od zunaj resda
izgleda, da si malce privilegiran, a profesorji ti dajo vsak dan na znanje, da
so oni profesorji, ti pa le študent."
Brez denarja ni nič: Šolnina za domače dodiplomske študente znaša okrog
1000 funtov (okoli 360 tisoč tolarjev), za za podiplomske pa 4000 funtov. Za študente
iz držav EU je letna šolnina okoli 5000 funtov, za študente izven EU pa kar
9000 funtov. Če k temu prištejemo še okrog 6000 funtov, ki naj bi jih študent
porabil za življenjske stroške, študijsko leto za Slovenca stane 15 tisoč
funtov. Nekaj denarja, okoli dva tisoč funtov, dobiš od univerze, nekaj pa
prispeva kolidž. "Tukaj nimaš časa delati, celo pravilo je, da izjemoma
lahko kaj počneš le 20 ur na teden. Sama dobim še Zoisovo štipendijo, ne
vem, kaj bo s štipendijo AD Future, ki štipendira študente v tujini," se
še sprašuje N. Marinšek. (B.M.)
Oxford and Cambridge top world league for
science
Cambridge and Oxford are the best universities in the world for science,
according to a global survey of academics published in Times, Times
Higher Education Supplement. Cambridge was top of the league table of
100 universities, well ahead of Oxford and third-placed Harvard. Imperial
College, London, was ranked tenth.
Where
are you placed in the World University Ranking?
The Times Higher presents the first comprehensive global university
ranking today.
The World University Ranking 2004, compiled by QS, is the first to use peer
review to establish a global pecking order. In addition to a poll of 1,300
academics in 88 countries, the ranking takes account of staffing levels and
research citations. The 16-page supplement to this week's edition is
available at www.thes.co.uk/worldrankings
Evropski parlament potrdil uvedbo
Europassa
European
Parliament adopted a legislative resolution
on Europass
V mapi Europass, ki naj bi močno
olajšal iskanje zaposlitve po vsej EU bodo: življenjepis, potrdilo o
mobilnosti (za tečaje usposabljanja v drugih državah), dopolnilo k diplomi
(za univerzitetne diplome), potrdilo o znanju jezikov in dopolnilo k
certifikatu Europass (za tečaje usposabljanja). Iskalci zaposlitve bodo
lahko uporabljali posamične dokumente ali celotni sveženj. S temi dokumenti
bodo državljani EU po 1. 1. 2005 lahko dokazovali svoje poklicne
kvalifikacije. Vsaka članica bo morala vzpostaviti nacionalni center
Europass. Več:
http://www.cpi.si/Content.asp?MenuID=155> in
http://europa.eu.int/comm/education/programmes/europass/index_en.html
Uvajanje stopenjskega študija na helsinški
univerzi
Bologna proces at the University of Helsinki, P.Aronen, november 2004 http://www.helsinki.fi/tutkinnonuudistus/materiaalit/Bologna_review_20041122.pdf
Gradivo enote za strateško načrtovanje finske univerze v
Helsinkih www.helsinki.fi/university
opisuje pristop k reformi na ravni države in univerze ter navaja 17+7
usmeritev/principov, po katerih bodo vodili reformo. Eden od principov je
tudi razvoj sistema skrbi za kakovost, ki je podprt z evalvacijo na
nacionalnem nivoju, znotraj pa s strateškim planom univerze, ki ima za cilj
utrditev položaja univerze med vodilnimi evropskimi univerzami. Osnutke
novih programov v treh stopnjah so pripravili na fakultetah jeseni
2004. Konec 2004 oblikujejo podrobnosti sistema skrbi za kakovost.
Vsako leto bodo pripravljali samoevalvacijska poročila ter izvajali redno
mednarodno evalvacijo poučevanja in raziskovanja.
Glej tudi: www.helsinki.fi/vokke/english
(B.M.)
Mednarodna primerjava znanja šolarjev - PISA
Learning for Tomorrow's World: First results from PISA 2003
Publikacija OECD "Learning for Tomorrow's World: First results from PISA
2003" predstavlja temeljne rezultate mednarodne primerjalne raziskave PISA
(Programme for International Student Assessment) v letu 2003. Povzetek:
OECD study reveals poor English school
performance
The Government has dismissed OECD figures showing relatively poor school
performance in maths, science and English as ?inconclusive? and not comparable
with other countries or past years.
The Times, Daily Mail
V inovacijah ZDA še
vedno boljše od EU, Enterprise Europe, 7.12.2004
New report sees US continuing to out-perform EU Enterprise
Europe,
Brussels, 7 December 2004
The US leads Europe in nine out of eleven indicators according to the latest
European Innovation Scoreboard (EIS), which also includes EU candidate and
associated countries. While the EU innovation performance has been relatively
constant since 1996, the US and Japan have made great strides, further widening
the gap.
Obiski univerz za pripravo
poročila o bolonjskem procesu Trends IV
Sredi novembra 2004 je ljubljansko univerzo obiskala dr.
Sandra Bitusikova, ki sodeluje v pripravi poročila Trends IV, ki je namenjeno srečanju šolskih ministrov maja 2005
o bolonjskem procesu.
Institutional
site visits
Site Visits for Trends IV.
For examine in greater depth the institutional processes that are crucial to
the success of the Bologna reforms, the aim is to explore how the Bologna
process impacts upon overall institutional developments, the perceived
challenges, strategies and responses by institutions. This analysis will be
situated within the diverse national contexts Trends IV will therefore
draw primarily upon information gained through institutional
site visits
in
a majority of Bologna signatory countries. The visits will be conducted by a
team of national and international researchers, led by Sybille Reichert and
Christian Tauch, the two main authors of the report. Views of higher
education institutions on Bologna reforms will be compared with
the opinions of different higher education actors and stakeholders (Ministries,
Rectors’ Conferences, institutions, students and employers). The aim
of institutional site visits is to obtain a greater in-depth view of
how institutions are reforming their policies, structures and practices in
order to play their leading role in the European higher education and
research areas.
The EU and the US have decided
to renew their scientific and technological co-operation agreement for the
next five years. These activities include coordinated and joint research
projects, task forces and studies in the areas of environment, biomedicine
and health, non-nuclear energy, telematics and science and technology policy,
as well as management, training and mobility of scientists. The European
Commission and the US Department of State have established a Joint
Consultative Group to oversee the transatlantic agreement. Under the
European Commission's 5th Framework Programme (FP5), approximately 140 joint
research projects were commissioned while under the 6th Framework Programme
(FP6), over 700 joint research projects have now been proposed.
European
Commission's press release, 8 October 2004 European
Commission, DG research, independent expert panel report, 2003: "An
impact assessment of the science and technology agreement concluded between
the European Community and the United States of America"
EU-USA
cooperation activities in FP6
The European Commission has published a fourth Call for Proposals for the Asia-Link Programme, with two deadlines in 2005: 10 February 2005 and 19 May 2005. The objective of the Asia-Link Programme is to foster regional and multilateral networking between higher education institutions in Europe, and those in developing countries in Asia. More information on the Asia-Link Programme
Spletni naslovi s področja izobraževanja v Evropi
Evropski
mladinski portal
Evropska unija je odprla nov spletni portal, namenjen mladim. Na vhodni
strani piše: "Če razmišljaš o študiju, delu ali obisku druge države……če
iščeš aktivnosti in priložnosti v Evropi…..Če bi rad kaj povedal
ali vprašal o evropskih zadevah, potem lahko uporabiš ta portal kot začetno
orodje. Ponuja ti informacije, novice in možnosti za izmenjavo izkušenj -
vse o Evropi in vse za mlade." Naslov: http://europa.eu.int/youth/index_sl.html
(Eurydice)
* European Schoolnet - The gateway to education in Europe (v angleščini, nemščini, francoščini, španščini, nizozemščini) <http://www.eun.org/portal/index-en.cfm>
* European Commission - Directorate-General for Education and Culture (v vseh jezikih "starih" članic EU) <http://europa.eu.int/comm/dgs/education_culture/index_en.htm>
* European Commission - Education and Traning (v angleščini, nemščini,
francoščini) <http://europa.eu.int/comm/education/index_en.html>* South East European Educational Cooperation Network (SEECN) <http://www.see-educoop.net/>
* European Educational Research Association (EERA) <http://www.eera.ac.uk/>
* European Centre for the Development of Vocational Training (CEDEFOP) <http://www.cedefop.eu.int/>
* European Training Foundation (ETF)
<http://www.etf.eu.int/>
Glej tudi / See also:
Iz britanskega tiska
Od - do / Nov. 2002 to Nov. 2007
The Times
THE The Times Higher Education
http://www.timeshighereducation.co.uk/
Prenovljena priloga časnika The Times
(prej THES) s prispevki o visokem šolstvu v Veliki Britaniji in
drugje.
The Independent
The Daily Telegraph
The Guardian
The Financial
Times
The Daily Mail
The Scotsman
US and UK fill top 10 places in world rankings. Editor's
Newsletter: THES, 9.11.2007
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VR
Global rulers: the world’s top ten universities are in the UK or
US, according to the annual Times Higher-QS World University Rankings
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VS
Leading article: “If higher education were held in the same
national regard as sport, the UK would be euphoric about the performance of its
universities in our world rankings… Given that the level of UK public
expenditure is only two thirds that of the US, that it devotes a far lower
percentage of its gross domestic product to research than its rivals and that
staff-to-student ratios compare poorly with the OECD mean, that is a truly
significant achievement.”
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VT
Citation quotation: the quality of academics’ research will be
judged according to the number of times their published papers are cited by
their peers under a key part of the system that will replace the research
assessment exercise.
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VU
Hard sell: academics must work with their universities’ marketing departments to
ensure new courses are attractive to prospective students, a conference has
heard.
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VW
Chinese thrust: Surrey University launched an institute in China
this week as the first of a series of international ventures planned under the
university’s strategy to boost student numbers by 40 per cent.
https://tsl.ruk1.net/servlet/cc5?lktQWAYAQSVupjhQupoLNJxmgpqtrQkpV2VY
Plus:“How often does the department rejoice when someone wins a research grant
or publishes a book?” New Times Higher columnist Sally Feldman exhorts academics
to bring out the balloons and champagne and celebrate their successes. Striving
for a university system that is more representative of society is not about
narrow ideology or statistically satisfying solutions but about Britain’s
success in the world, insists Secretary of state John Denham.
Students demand value for money over fee increases
Students are willing to pay up to £6,800 a year in fees for top
universities, but they would not tolerate big fee increases from less
prestigious institutions, a survey revealed yesterday. The Government is due to
review the current £3,000 cap on tuition fees in England in 2009 and several of
the most popular universities are already pressing to be able to levy higher
fees. Yesterday's survey of more than 14,000 first-year students by Opinionpanel
Research suggests students would accept a more market-oriented system and be
prepared to pay more for what they perceive as quality and better job prospects.
The Guardian
Universities criticised after funding figures fail to add up
Lecturers have accused English universities of failing to keep on top
of their accounts after new figures revealed that they made a surplus last year,
rather than a loss as originally predicted. Statistics released yesterday by the
Higher Education Statistics Agency showed that the sector in England had a
surplus of £135 million in 2005-06. The University and College Union, whose
members were embroiled in a bitter pay dispute last year, immediately seized on
the figures to criticise their employers' financial acumen. The
Guardian
Middle class 'may take over teaching'
Tuition fees could turn the teaching profession into a middle-class preserve, it
was claimed last night. People from poorer backgrounds may be turned away
because of increases in university fees, according to research from the
Association of Teachers and Lecturers. The union said 44 % of student teachers
would have thought twice before joining training courses if they had been
required to pay additional fees. They can now be charged up to £3,000 in top-up
fees and university vice-chancellors want to be allowed to raise the charges. A
review is expected in 2009. The Daily Telegraph
Foreign students to get graduate work permits
International students who graduate from UK universities will be permitted to
stay on for an extra year to work, the government has announced. From May 1,
students who pass a bachelors degree or earn a postgraduate qualification in any
subject can apply to extend their visas in a move that the Department for
Education and Skills hopes will "cement the UK's status as a top study
destination for international students". The International Graduates Scheme
replaces one that had previously only been open to science and engineering
graduates in England. The Guardian
From the weekend's papers (31.2.2007):
University policies that filter out middle-class students
Six of the 20-strong Russell Group of leading research universities have written
policies discriminating against middle-class students to boost recruitment from
poor areas, documents showed yesterday. Liverpool, LSE, Newcastle and Warwick
have followed the lead of Bristol and Nottingham, which have operated schemes
encouraging tutors to give lower offers to working-class applicants for the past
six years. Durham, which has not joined the Russell Group, has collated
information about school and home backgrounds on "contextual sheets" since 2002.
The Daily Telegraph
Overseas students brush off fees and flock to Britain
Foreign students are continuing to flock to British universities and colleges
despite protests about fee increases and new restrictions making entry more
difficult. China still accounts for the lion's share while India has now
overtaken Greece as the second biggest source of foreign students seeking a
British degree. Warwick University has the highest number of foreign students
followed by Manchester University. The number of overseas students arriving to
study at the 168 higher education institutions monitored by the Higher Education
Statistics Agency rose by 3.7 per cent last year to reach 330,000, representing
almost one in three of the total number studying for a qualification.
The Daily Telegraph, The Independent
Student numbers below government target
The Government is likely to miss one of its key education targets after
ministers today revealed the number of students applying to go to university in
England has increased by 2 per cent. Prime Minister Tony Blair has set a 2010
deadline for 50 per cent of all 18 to 30-year-olds to participate in higher
education. But provisional figures from the Department for Education and Skills
have revealed that the higher education student participation rate reached 43
per cent in 2005 to 2006 - still seven points off the Government's target.
The Guardian
Warning over Islamic extremists operating in universities
Race hate laws should be used to crack down on extremist groups whose activities
are prompting a rise in anti-Semitism at Britain's universities, vice-chancellors
are to be warned by ministers today. The police are to be told to use the Public
Order Act 1986, which outlaws the spreading of racial hatred, against Islamic
extremists for speeches on student campuses. The hardening of the approach
towards anti-Semitism by the Government follows growing evidence collected by an
all-party group at Westminster about a rise in attacks since the Iraq War.
Ministers are particularly concerned about the infiltration of campuses by
Islamic extremist groups that have stirred up hatred against Israel.
The Independent
From the weekend's papers (24.3.2007):
Oxford setting extra tests for candidates
Sixth-formers face new entrance tests to get into Oxford University amid
concerns that A levels fail to mark out the brightest candidates. Aptitude tests
have been introduced in the most popular subjects to identify the best students
from record numbers applying with top grades. The disclosure came as it emerged
that almost one-in-six students applying to top universities now has to sit
additional tests to secure a place. Head teachers criticised the move, which
they said would pile more pressure on schools and students. But Oxford insisted
that the reforms were inevitable because the A level no longer acted as an
accurate barometer of ability.
The Daily Telegraph, The Guardian, The Times, The Independent
Oxford targets bright young things of
eastern Europe
The University of Oxford hopes to entice eastern
Europe's brightest students with scholarships worth
£25,000 a year from October. The university has
likened the scheme to its Rhodes scholarships, set
up to lure smart US students, such as the former US
president Bill Clinton, to study at Oxford for two
years. Up to 25 masters and doctoral students will
be eligible for the new cash for the next three to
five years. Most will be from eastern Europe, but
others will be selected from north Africa, the
Middle East and central Asia. Lord Weidenfeld, a
philanthropist born in Vienna and an honorary fellow
of Oxford, will provide £625,000 a year to fund the
scholarships and they will be named after him.
The Guardian
Alternative medicine
degrees 'anti-scientific'
A leading pharmacologist today condemns science
degree courses in alternative and complementary
medicine as pseudo scientific or even "anti-scientific".
Professor David Colquhoun of University College
London says the rapid growth in "science degrees
without the science" shows a sharp contrast with the
closure of physics and chemistry courses at
universities. Homoeopathy has barely changed since
the beginning of the 19th century and "is much more
like religion than science", the professor says in
the journal Nature.
The Daily Telegraph, The
Times, The Guardian
Cambridge applications fall with variable fees
Cambridge University suffered a dramatic drop in applications last year after
the introduction of variable tuition fees. While the number applying for
undergraduate courses across Britain fell 3 %, inquiries from state-educated
sixth-formers for Cambridge fell by 4.3 %. Overall, the number of applicants
fell from 14,343 to 14,094, with British comprehensive and grammar school
candidates down from 6,672 to 6,387. Those attending independent schools were
also put off, with numbers falling to 3,502. Tutors at the university said that
the figures made “disappointing reading”.
The Times, The Daily Telegraph, The Financial Times,
The Independent
£10m plan to tackle drop-out rates from universities
Universities are to receive extra financial help in an attempt to tackle
Scotland's high student drop-out rate, it was announced yesterday. The Scottish
Funding Council is to make £10 million available for universities with high
numbers of students from deprived areas, who are more likely to leave their
courses before they graduate. Previously, universities shared a £5.7 million "widening
access premium" which was designed to help them attract students from low-income
backgrounds. The Scotsman
Brown to sell off student debt
Student loans worth an estimated £16 billion are to be privatised by the
Chancellor, Gordon Brown, in a move that will give him extra funds for
education in next week's budget. Hiving off the huge debt - money owed by
thousands of students to the Student Loans Company - to the private sector
would release enough money to allow Mr Brown to meet Labour's manifesto
commitment that spending on education would rise more than the growth in the
economy. According to latest figures, the Student Loans Company, which runs
the student loan system, lent £3 billion in 2005-06 because of the increase
in student numbers. The loan pushed up government debt and made public
finances appear weak. The Guardian
Probe into student bullying of staff
An academic has launched a new
survey to find out how many university staff,
including cleaners, administrative clerks and
academics, have been at the receiving end of student
bad behaviour. Deborah Lee, senior sociology
lecturer at Nottingham Trent University, wants to
find out the degree of what she sees as hidden
bullying in the higher education sector by students.
She is collecting stories from anybody working in a
university who has been the victim of "insensitive
or uncivil behaviour" from students as part of her
research, from minor issues to major ones including
malicious complaints, harassment, or physical or
sexual assault. The Guardian,
The Times Higher Education Supplement (March
16)
From the weekend's papers, 17.3.2007
UK matches US spin-out success
British universities are just as efficient at commercialising new academic ideas
as their US counterparts, a new study by Library House has found. The research
firm compiled a list of all companies spun out from British universities since
2001 and compared the volume of venture capital money they attracted with the
amounts backing companies spun out of three US universities. One of the US
universities, Stanford in California, generated almost double the volume of
money that Cambridge, ranked first in Britain, did. But venture capitalists
poured more money into new ideas generated by Imperial College London, Oxford,
Southampton and University College London than into Washington, while Bristol,
Edinburgh, Newcastle and Manchester all fared better than Wisconsin.
The
Daily Telegraph
From the weekend's papers (10.3.2007)
Baudrillard,
French intellectual
critic of 9/11 and
Iraq war, dies
Jean Baudrillard,
the French
philosopher and
intellectual, famous
for his
controversial
theories about the
artificial nature of
reality and his
fierce criticism of
consumer culture,
has died in Paris.
Baudrillard (77) ,
one of Europe’s
leading
postmodernist
thinkers, was
perhaps best known
for espousing the
concept of
“hyperreality” and
“simulation” – that
things do not happen
if they are not seen
to happen, and that
spectacle is crucial
in creating our
perception of the
world.
The Times,
The Independent
Sally Hunt wins
UCU election
S. Hunt has been
elected the first
general secretary of
the University and
College Union, it
was announced today.
She was the former
head of the
Association of
University Lecturers,
which represented
staff in the old
universities.
The ballot result is
a defining moment
for the UCU, which
was created last
June by the merger
of the two lecturer
unions.
The
Guardian
£21.2m merger to create super-university
A new super-university is to be created
following the announcement yesterday of a
£21.2 million merger between two higher
education institutions. The University of
Paisley and Hamilton-based Bell College have
received ministerial approval for the tie-in,
scheduled to take place this August. The new
body, to be called the University of the
West of Scotland, will have almost 16,600
students and four campuses in Ayr, Dumfries,
Hamilton and Paisley. However, it will not
be Scotland's largest higher education
institution - Glasgow University is the
biggest, with 25,100 students, according to
the Higher Education Statistics Agency.
The Scotsman, The Guardian
Wikipedia hit by identity crisis as
student admits posing as professor
Wikipedia is facing one of its biggest
crises after a twentysomething student from
Kentucky posed as a professor of religious
studies and made more than 20,000
alterations to controversial topics on the
online encyclopedia. Using the pseudonym "Essjay",
the bogus professor had become one of
Wikipedia's most prolific "editors", trusted
to adjudicate on factual disputes and keep
the site free from vandalism. He had even
featured in an article in the New Yorker,
which took his claims to be an expert in
canon law at face value. Now he has been
unmasked as Ryan Jordan, a 24-year-old who
had created an entirely false identity,
claiming to be a tenured professor at a
private university, but who relied on books
such as Catholicism for Dummies when
correcting articles on dogma. The
Independent
Study finds inconsistent handling of
university complaints
A new study into how university
complaints are handled has revealed that the
quality of procedures varies widely across
the sector while 54 % of institutions admit
that their caseload has risen. Nearly two
out of three institutions revealed that they
had been threatened at least once with legal
action following a complaint. Just over half
said they had been sued. The findings follow
a representative study of 40 higher
education institutions across England and
Wales, who were questioned about the number
of complaints they dealt with, their
procedures for handling complaints and the
outcomes. The Guardian
Blair claims tuition fees success
The prime minister came under fire from
academics and students yesterday following
comments made in his monthly press
conference that appeared to vindicate the
introduction of higher tuition fees. Asked
by the Guardian if it is was now time to
open up the market and let universities
charge what they wanted, Tony Blair said: "For
us and the university system the worries
about [higher] tuition fees turned out to be
misplaced, and it's a global marketplace."
The University and College Union immediately
condemned the comments, saying the full
impact of top-up fees had "yet to be
realised or properly analysed", and they had
done little to widen participation. The
Guardian
Student loan interest rates 'should rise'
The blanket interest rate subsidy on student
loans should be scrapped, because it only
benefits successful, high-flying graduates,
it was suggested today. The subsidy costs
the government around £1.2 billion a year,
which could be better spent on widening
participation, a seminar was told. The idea
was mooted this afternoon by Nicholas Barr,
professor of public economics at the London
School of Economics, and Alasdair Smith, the
vice-chancellor of Sussex University. They
were speaking at a seminar, 'The university
funding system: is further reform inevitable?',
organised by the Liberal Democrat thinktank
Centre Forum. The Guardian
Students eager to study 'unpopular'
subjects
More students are taking up "hard to recruit"
subjects at Edinburgh University than in the
past five years, according to new education
figures released yesterday. They reveal that
increasing numbers of students are applying
for subjects which traditionally struggle to
attract interest. The figures are part of a
UK-wide survey by the University and College
Admissions Service. They show encouraging
rises at Edinburgh in subjects such as
engineering and European languages - courses
which had previously been among those that
tended to be under-subscribed. The
Scotsman
Public concern over university
privatisation
Increased privatisation in UK universities
would lead to falling standards and harm
Britain's international reputation,
according to a new poll released today. The
YouGov survey for the University and College
Union polled more than 2,300 people, asking
them for their views on the impact of using
private companies to provide tuition to
university students. Almost half of
respondents said they believed university
standards would fall and 59 % thought that
Britain's higher education reputation abroad
would be harmed. The general public was also
against any further involvement of private
firms in UK universities, the survey said.
One in six said they would like to see an
increase in the role of the private sector
in UK universities, while more than a third
called for a decrease.
The
Guardian
Povzetki pred 17.2.2007 / for older articles see: Iz britanskega tiska /From UK newspapers
Vrnite nam malomeščane, to malo buržoazijo.
Stanley Aronowitz, sociolog, sindikalist in aktivist. Intervju. Ičo Vidmar.
Objektiv, Dnevnik, 7.3.2009
S. Aronowitz, profesor na Newyorški City University (CUNY) kritično govori o
ameriških šolah in univerzah.
Kot mladega študenta so ga zaradi protesta v dekanovi pisarni vrgli iz kolidža.
Njegova klasična knjiga Roll Over Beethoven (1993) o sodobni kulturi je
predmet razprav na ameriških univerzah. Je med glavnimi pobudniki za
ustanovitev študijskih programov za starejše in delavce. Na CUNY, ki je
bil ustanovljen kot javna brezplačna ustanova, imajo zdaj šolnino 5000 dolarjev,
kar je poceni v primerjavi s Columbio in NY University. Imajo tri programe
za delavce, vključno z magisterijem, s 25.000 študentov. - delavcev,
starih od 25 do 45 let. Za pridobitev javnih sredstev je potrebno veliko
lobiranja in sodelovanja sindikatov. Pripravljajo delavski kolidž.
Pravi, da je gospodarsko razsulo v ZDA načelo tudi zasebno visoko šolstvo, javno
pa je vseskozi podhranjeno. (Glej prispevke na
www.uni-kakovost.net: ZDA
USA - Insidehighered , B.M.). Zaradi škandalov
na Wall Streetu je Harvard izgubil 8 milijard dolarjev, Univerza New York pa 1,5
milijarde. Prihodnost NY je negotova. Tretjina služb v mestu je povezanih s
financami. "Vse se bo skrčilo". Manufakturne proizvodnje ni. "Verjetno bo
zaživela vrsta gospodarstva, kateremu je evropski marksizem napovedoval počasno
smrt". Novi predsednik Obama veliko obljublja, a ne bo zmanjšal vojaškega
proračuna in prihranjenega vložil v gospodarstvo.
ZDA nima nacionalne politike izobraževanja, pač pa lokalno in po državah.
Zaostaja tehnologija poučevanja. Desničarji so dosegli, da se izvaja veliko
standariziranih preizkusov znanj, kar povzroča standarizacijo vednosti, tudi na
univerzah in zavira samostojno razvijanje sposobnosti. "Učenec gre v šolo,
posluša predavanja iz predmeta, ki vodijo k preizkusu znanja, pridobivanju
kreditnih točk, v osnovi pa se ničesar ne nauči in skoraj ničesar ne osvoji". Od
1945 do 2000 je šlo vse gladko "ekonomsko in tehnološko, ne pa tudi kulturno",
kar se je zdaj pokazalo za pogubno. "Nimamo prave kreativne intelektualne
kulture, otroci ne berejo knjig oz. jih berejo le za domačo nalogo, ni celostne
vizije o družbi".
Na univerzah se stanje slabša. Profesorski zbor se ni sposoben upreti sistemu
pridobivanja točk za kariero in naslove, "in marsikoga je ta režim tudi vzgojil
in zato vanj verjame". Ko pa posamezniki ugotovijo, da je sistem uperjen proti
njim, "nimajo orodij, s katerim bi se mu zoperstavili, saj nimajo vizije, kakšno
naj bi bilo izobraževanje". "Profesorji dobro poznajo predmet, ki ga poučujejo,
zato pa bore malo vedo o poučevanju in pedagogiki". Zato se je celotno
izobraževalno, akademsko, intelektualno področje spridilo. "Vse so zvedli
na oblike testiranja", nihče se ne "sprašuje o fizikalnih, bioloških,
socioloških in psiholoških predpogojih za učenje".
V ZDA se vodi razprava o evoluciji, kreacionizmu. 70% ljudi se opredeljuje za
religiozne, a prav toliko jih podpira pravico do splava. Javnost ni izobražena,
je konservativna. Večina je volila Obamo, čeprav je graditelj imperija, "obenem
pa oznanja izboljšanje na področju zdravstva, izobraževanja, infrastrukture".
Tonemo s plapolajočimi zastavami. Renata
Salecl. Pomisleki. Sobotna priloga, Delo, 24.1.2009
V ZDA se spreminja ideologija, podstat, ki omogoča
ohranjajje družbenega sistema (Althusair). V medijih
je polno podob Afroameričanov, z Obamo je "postalo
kul, da je nekdo inteligenten in izobražen".
Na njegov poziv so se ljudje navdušili za
prostovoljno delo. Zastal pa je trg umetnin,
ljudje so nehali hoditi v galerije. Obnavlja se
stara ideja ameriškega kapitalizma, da mora uspešni
posameznik dati nekaj nazaj v skupnost, kar je bila
osnova za velike fundacije, ki so jih ustanavljali
Carneggie, Rockefeller in drugi bogataši (Op., tudi
osnova za nekateri univerze, B.M.).
Obama je ljudjem dal posamezniku občutek, "da
lahko postane boljši človek". Za ZDA je značilna
prijaznost v trgovinah in drugod.
Avtorica (psihoanalitičarka, B.M.) je ob
inauguraciji predsednika ZDA dobila občutek, da je
"prišlo do konca imperija", ZDA je zdaj le ena
od velesil. Imperij se znova rodil, Američani "so se
pobrali, otresli prahu" in bodo zdaj odšli družno v
nove višave. "Čeprav država ekonomsko propada, je
optimizem na vrhuncu".
"Moj sen je, da bi ta narod..." Avtobiografija
Martina Lutra Kinga. V.P.S., Delo,
19.1.2009 torek
, 20. januar 2009
Knjiga "Avtobiografija" je v prevodu izšla pri
založbi Sanje. Vsebuje članke, govore ipd. nastale v
času gibanja za človekove pravice v ZDA.
M.Luter K. je uveljavil nenasilen, gandijevski način
boja, dokler ni padel v atentatu. Uspel je
zagotoviti zakone o varstvu človekovih pravic in
enakopravnosti, njihova uresničitev pa čaka njegove
naslednike, tudi predsednika B. Obamo.
Up svobode. Predsednik ZDA. M.Š. Mladina,
16.1.2009
Barack Husein Obama je sin črnca in belke, Kenijca,
prvega afriškega študenta na univ. Hawai, in punce
iz Kansasa, kulturne antropologinje. Živel je v
Indoneziji in na Havajih, obiskoval je elitno šolo,
se v Los Angelesu vpisal na Occidental, ležerni
predmestni beli kolidž, se tam "obdajal s politično
angažiranimi črnci, pa tudi s tujimi študenti,
marksisti, punk poeti in feministkami, debatiral o
neokolonializmu, dekolonizaciji, evrocentrizmu ipd.,
nato se je po študiju na univerzi Columbia 1985 za
tri leta potopil v črni chikaški South Side, se
kasneje vpisal na Harvard, belo trdnjavo
liberalizma, tam postal urednik najvplivnejše pravne
revije in nato šel na pohod skozi politično kariero
v senatu v Ilinoisa, v kongresu ZDA, preko
predvolilne kampanije do zmage na volitvah novembra
2008. (Bil je tudi več let profesor ustavnega prava
na univerzi, op. B.M.)
Analiza finančnih trendov
visokega šolstva v ZDA
The Growing Imbalance. Recent trends in
postsecondary education finance.
J.V. Wellman et all,
The Delta Project.
April 2008 (PDF)
http://www.deltacostproject.org/resources/pdf/imbalance20080423.pdf
Enrollment growth has accelerated sharply in the
last decade, particularly among full-time
traditional-age students
Enrollment growth differed by type of institution,
and was highest at the less selective institutions
Enrollments have become substantially more racially
and ethnically diverse.
Fewer undergraduate students are from low-income
families. Low-income, Black and Hispanic students
are increasingly
concentrated in public two-year and proprietary
institutions.
Degree and certificate completion rates are
increasing slightly
Revenues increased everywhere, but per capita
increases were most dramatic among private
institutions.
Tuition increases are the primary source of new
revenue.
Private gift revenues have not changed over time as
a proportion of public operating funds.
Sticker prices have increased more rapidly than net
tuition revenue.
The proportion of funds that are restricted has
grown at public institutions.
Spending disparities across sectors are significant
and increasing.
Direct costs of instruction have not grown
substantially relative to total costs.
The spending differences between sectors relate far
more to differences in noninstructional costs than
to the direct costs of education.
Spending on institutional aid to students is the
largest area of discretionary spending increases.
Public service and research are the second fastest
areas of spending growth for public institutions.
The sticker tuition price is increasingly
meaningless as a measure of institutional
revenues or prices charged to students.
Student share of costs increased everywhere .
Costs per completions are growing more rapidly than
costs per student among research universities.
Študija o delovanju in učinkih komisije
za reformo visokega šolstva v ZDA
Assesing the impact of the Spellings
commision. The message, the messenger
and the dynamics of change in higher
education, B.D. Ruben in dr.,
NACUBO, july 2008
http://www.nacubo.org/documents/business_topics/AssessingImpact.pdf
Glej:
http://insidehighered.com/news/2008/07/15/nacubo
Ministrica/sekretarka za izobraževanje
ZDA M. Spelling je leta 2005 ustanovila
"Commision on a
future of higher education".
V študiji se na osnovi