Prva stran
zemljevid strani / site map

ISKANJE/SEARCH:         Poiščete na ekranu  zgoraj "Searh options" in Najdi (na tej strani) / Find (on this page)  ter  vtipkate značilno besedo, kratico, priimek ali številko.

ISKANJE  znotraj tega spletnega mesta    SEARCH inside this home page  www.uni-kakovost.si also with Google Search; go to first page : prva stran
tudi s pomočo Google Search; pojdite na prvo stran

VISOKOŠOLSKE IN RAZISKOVALNE NOVICE
Povzetki člankov iz dnevnega tiska in druge novosti o visokem izobraževanju in raziskovanju, študentih in profesorjih  ter o skrbi za kakovost univerz
za dneve: /.../          sreda, 17. december 2008   četrtek, 18. december 2008   petek, 19. december 2008  
OPOMBA:   Za  dneve: sobota,  20. december 2008  nedelja,  21. december 2008  ponedeljek,  22. december 2008  torek,  23. december 2008  sreda,  24. december 2008   četrtek,  25. december 2008   petek,  26. december 2008   sobota,  27. december 2008   nedelja,  28. december 2008    ponedeljek,  29. december 2008   torek,  30. december 2008   sreda,  31. december 2008
in prvi teden v januarju 2009 nimamo na voljo prispevkov iz klipinga, in smo  povzetke pripravili na osnovi nekaterih časopisov, Eurydicea in drugih virov.  B.M.

• Vabila, razpisi
• VISOKO ŠOLSTVO v Sloveniji in EU, splošno
• VISOKOŠOLSKE INSTITUCIJE, VIŠJE ŠOLE
• VPIS, ŠTUDENTI, DIPLOMANTI, DELO
• ŠTUDIJ, POUČEVANJE, IZOBRAŽEVANJE, "bolonjska" reforma študija
• RAZISKOVANJE, RAZVOJ, UMETNIŠKA DEJAVNOST
• UČITELJI IN DRUGO OSEBJE
• ... iz tujine / international news

DODALI SMO NEKAJ  NOVOSTI  IZ 2008 IN 2009!  (7.1.2009)
    B.M.

NOVOLETNA NAGRADNA IGRA:
                                                                KATERE  NOVICE NA www.uni-kakovost.net  V LETU 2008 SO BILE NAJPOMEMBNEJŠE?
                                                                Katere so najbolj ukrivile visokošolsko-raziskovalni prostor?                                  
NAVODILA IN PRAVILA:

1. SPODAJ JE NAVEDENIH VEČ NOVIC na  www.uni-kakovost.net ,
    ZA KATERE UREDNIŠTVO MENI, DA SO MED NAJPOMEMBNEJŠIMI V LETU 2008.
    RAZMISLITE IN SPOROČITE, KATERE TRI SO  NAJPOMEMBNEJŠE!
    Ne gre za oceno kakovosti prispevka/povzetka, tudi ni nujno, da se uredništvo z vsebino strinja!
    (Kopirajte/prepišite naslove, avtorje in kje so bile objavljene!)
   
2. POGLEJTE PO  www.uni-kakovost.net  IN SPOROČITE, 
   KATERO NOVICO, KI JE NISMO OMENILI, BI MORALI  DODATI!
    (Kopirajte/prepišite naslov, avtorja in kje je bila objavljena!)

3. UPOŠTEVALI BOMO ODGOVORE, KI BODO PRISPELI NA  miro.mihevc@uni-ljs.si
    DO  12. JANUARJA 2009.

4.  NAGRADO PREJME TISTI/TISTA, KI ODGOVORI NA OBE VPRAŠANJI
     IN SE NAJBOLJ PRIBLIŽA MNENJU VSEH SODELUJOČIH.
     V PRIMERU IZENAČENOSTI  PREJME NAGRADO TISTI/TISTA, KI JE ODGOVOR  POSLAL-A  KASNEJE.

5. NAGRADA:
                           Ključ je v naših rokah! Študentska gibanja za univerzo in boljši študij. UL, Arhivsko muzejska služba,  Ljubljana, 2008
Iz vsebine: Univerze in študenti v srednjem veku, nastajanje, širjenje in kriza novoveškega modela visokega šolstva, študenti v raznih deželah in obdobjih (npr. Dunaj 1948, Hamburg 1920-1945,  ZDA, Zagreb, Beograd, Pariz, 1968, ljubljanski študenti 1919-1972, Varšava, Lodz, Italija..., raziskave CRU o slovenskih študentih 1977-1990, zahteve študenti o avtonomiji in upravljanju univerze, znanosti, študijskih programih, razmerah za študij, profesorjih, pedagoških metodah in študiju, dostopu... 

NAJPOMEMBNEJŠE NOVICE LETA 2008 ?

AGRFT: Uspehi študentov kljub klavrnim pogojem študija. STA, splet,  petek, 19. december 2008
Na AGRFT UL so predstavili uspehe študentskih filmov v 2008 in (bolonjsko) prenovo študijskega programa filmske in televizijske režije.
Študenti so v 2007/98 prejeli za filme več kot 30 nagrad. Vprašanje je, kako so to uspeli v klavrnih delovnih pogojih akademije, ki se že več let sooča s prostorsko in finančno stisko. Obljubljene skupne zgradbe akademij UL še niso začeli graditi, ne vedo kako bo prihodnji mesec, prihodnje leto pravi Miran Zupančič, predstojnik oddelka za filmsko in televizijsko režijo.

Bo študentom tekla delovna doba? Študentsko delo izenačeno z rednim? M.Z., Dnevnik, 13.11.2008
V sporazumu koalicijskih (vladnih) strank je napoved, da bi se študentsko delo štelo v delovno dobo in v pripravništvo. Iz tega dela bi se plačevali tudi "socialnovarstveni prispevki". Predstavniki delodajalcev in študentov se s tem ne strinjajo.
V letu 2007 je bilo realiziranih 1.054.557 napotnic študentskih servisov, 714.730 so jih izdali študentom, ostalo dijakom. Prihodek od koncesij je znašal 35.960.033 evrov.

Denar za ljubljanski ŠOU zamrznili. J.P., Dnevnik 5. 12. 2008
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je sklenila, da ŠOUL od ŠOS ne bo prejela 4,9 milijona od koncesijskih dajatev ŠS (90% proračuna ŠOUL), dokler ne bodo izpeljali demokratičnih volitev. Volilna komisija ŠOUL je namreč ni omogočila enakopravnega kandidiranja ene od skupin na nedavnih volitvah v organe ŠOUL in ni izpeljala nadomestnih volitev. Zato je ŠOS 28.11.2008 izbrisal ŠOUL iz svojega registra.

Decentralizacija visokega šolstva. K.K., Demokracija, četrtek, 18. september 2008
Poleg decentralizacije upravnega sistema se je vlada v tem mandatu zavzela tudi za reformo visokošolskega sistema, predvsem za razširitev obstoječih študijskih programov, bolonjsko reformo in ustanovitev novih visokošolskih zavodov.  
(Slika z zemljevidom Slovenije z 74 zavodi v 14 krajih: Ljubljana 33, Maribor 13, Nova Gorica 6, Koper 4, Ajdovščina 2, Portorož 2, Novo mesto 4, Krško 1, Celje 3, Velenje 1, Slovenj Gradec 1, Kranj 2, Bled 1 in Jesenice 1.)

Grčija v plamenih. E.V., Mladina, 12.12.2008
Protesti mladine v Grčiji  imajo podobne vzroke kot tisti leta 1968 in 2005 (Francija). "Upor mladine" je "reakcija na brezpogojno frustracijo v tej družbi in tovrsten način življenja" (C. Redcliffe, pred 1968).  Če je družbena stiska mladih v Evropi nekaj samoumevnega, je tudi njihov upor nekaj nujnega. Na zidu v Parizu je leta 1968 pisalo:"V družbi, ki je ukinila vse oblike avanture, je edina avantura, ki nam je še ostala, da to družbo ukinemo!"

Imamo novo univerzo? I.P., Reporter,  ponedeljek, 15. december 2008
M. Kucler D. je nekaj dni pred primopredajo ministru G. Golobiču izdala odločbo o vpisu Nove univerze s sedežem na Brdu  v razvid visokošolskih zavodov. Rektorjem javnih univerz ni uspelo zavlačevanje s pritožbo. M. Kucler D. je pridobila pravno mnenje Rajka Pirnata, dekana PF UL, da rektorji oz. univerze ne izkazujejo javnega interesa. Predlagatelji so predložili za razvid potrebno dokumentacijo: izpis iz sodnega registra, akt o ustanovitvi in odločbo o pozitivnem stališču senata za akreditacijo.
Novi minister G. Golobič je prepričan, da je kršen zakon in oškodovan javni interes, zato je vlada pooblastila državno pravobranilstvo da vloži tožbo za odpravo tega upravnega akta.  M. Kucler D.: "Nova oblast hoče storiti vse, da v Sloveniji ne bi bilo mogoče odpreti visokošolskega prostora".

Konec "misije nemogoče"? Gregor Virant še zadnjič o sistemu plač v javnem sektorju.  M.B., Delo, 20.11.2008
G. Virant je predstavil poročilo o plačnem sistemu. Prepričan je o pravilnosti finančnih projekcij. Tabela kaže, da se bo masa za plače v javnem sektorju do marca 2010 povečala za 12,9%, vendar pa v izobraževanju le 5,3%, v državni upravi 8,8%, v raziskovanju 12,7% in v zdravstvu 28.1%.  "Za nezadovoljstvo so kriva prevelika pričakovanja". Pravi, da bo treba spremeniti položaj nekaterih skupin zaposlenih, npr. srednje medicinskih sester, visokošolskih asistentov, lektorjev in bibliotekarjev ter poklicev iz skupine J, t.j. strokovno tehničnih delavcev.

Manj študentov. STA, Slovenske novice,   ponedeljek, 11. avgust 2008
Prvič po dolgih letih število vpisanih v višje in visoko izobraževanje ni preseglo števila v prejšnjem študijskem letu. Letos (2007/2008, op. B.M.) je vpisanih 500 študentov manj. Umirjanje rasti števila vpisanih je posledica manj številne generacije.

Na izbiro 11 bolonjskih doktorskih programov. U.K., Finance,  26.8.2008
Jeseni bo zadnjič možen vpis v stare doktorske programe, nekatere fakultete pa že ponujajo bolonjski doktorski študij 3. stopnje (raven izobrazbe 8/2). Novi program bo možno končati prej kot starega, v treh letih. Financiranje doktorskega študija še ni dorečeno. Fakultete UL so se začele povezovati pri izvajanju programov.

Nova pomoč študentom pri zaposlovanju. J.J., Večer,  torek, 28. oktober 2008
Letos so na UL ustanovili Karierni center (KC UL), za strokovno pomoč študentom UL. V raziskavi so ugotovili, da 70 % študentov nima zadostnih informacij o svojih zaposlitvenih možnostih. Maja Dizdarević iz KC UL pravi, da je Slovenija edina članica EU, ki nima sistematičnega kariernega svetovanja študentom.
Na sedežu KC v prostorih Univerze (fotografija) so doslej opravili nad 300 individualnih svetovanj dijakom, študentom in drugim, nad 300 študentov je obiskalo njegove delavnice. Študenti se lahko registrirajo na spletni portal KC, se prijavijo na brezplačno svetovanje in delavnice, vpisujejo življenjepise, poiščejo informacije o delovnih mestih in možnostih po zaključku študija, nasvete za načrtovanje študijske in karierne poti ter vzpostavijo stike z delodajalci. Delodajalci lahko preko portala pridejo do življenjepisov prijavljenih študentov in oglašajo prosta delovna mesta. Dijaki na portalu dobijo informacije o študiju in zaposlitvah po diplomi ter opise poklicev. (Op. glej: https://www.kc.uni-lj.si/UniLjKc/ , B.M.)

Novi NUK na novih temeljih. P.P., Dnevnik, 12.11.2008
Koalicijske stranke predlagajo novi razpis za zgradbo knjižnice NUK2, saj je dosedanji Mušičev načrt po mnenju stroke zastarel, saj je nastal v času pred novo (računalniško) tehnologijo knjižnic.

Novi ministri danes prevzemajo posle od predhodnikov. STA, splet,  ponedeljek, 24. november 2008
Po izvolitvi nove vlade je (24.11.2008) na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) od Milana Zvera posle prevzel Igor Lukšič, na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) Gregor Golobič od Mojce Kucler Dolinar , na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ)  Ivan Svetlik od Marjete Cotmam,
na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik od Ivana Jarca, Irma Pavlinčič Krebs od Gregorja Viranta, itd.

Novi visokošolski minister obeta postopno ukinitev izrednega študija. L.D., Dnevnik, sreda, 26. november 2008
G. Golobič, MVZT je napovedal, da bo treba izredni študij postopoma odpraviti, saj je "predstavlja nepošten vir, s katerim visokošolske ustanove rešujejo finančno situacijo", ceno pa plačujejo izredni študenti. Rešitve še nima, a jo bo iskal z visokošolskimi ustanovami, saj se zaveda, da bodo potrebna dodatna sredstva. Zagotavlja, da na rednem študiju ne bo šolnin.
Izredni študenti (prvi letnik) na EF  UL plačajo 2.1841 evrov, na FDV UL 2.500, na PF UL 1.8778. Časnik ugotavlja (navaja izjave J. Mencingerja,  R. Pirnata, D. Mramorja), da "fakultete z denarjem od izrednega študija vzdržujejo kakovost izobraževalnih storitev na rednem študiju". Fakultete brez izrednih študentov ne bi preživele, npr. PF. R. Pirnat ugotavlja, da ima UL 20% premalo javnih sredstev, na PF je odstotek še višji. Meni, da se morajo izredni študenti bolj potruditi pri študiju. Na UL opozarjajo, da je treba rešitve preučiti v luči sistemske ureditve financiranja visokega šolstva. V Šos se strinjajo, da je izredni študij anomalija in pričakujejo, da se bo to področje uredilo.

Novi predsednik ZDA o visokem šolstvu
Obama on Higher Ed  http://www.insidehighered.com/news/2008/11/05/obama
President-elect has called for reform of loan programs, a tuition tax credit in exchange for service, new investments in research, and a broader concept of affirmative action.
Access to higher education:  Proposals on college access plans:, saying repeatedly that he worried about the challenges families faced paying for college. 
Loan programs: Obama responded to a scandal last spring about student loan programs by proposing a series of reforms. In a May 2007 proposal, 
Community colleges: Obama has proposed a new grant program that would provide funds to community colleges to conduct more thorough analysis of the types of skills and technical education that are in high demand from students and local businesses; Backed the right to attend community college for those without legal status to be in the United States.
Science and technology: Repeatedly linked investments in science and technology to improvements in the economy, and he made a number of specific proposals.
Affirmative action:  Philadelphia speech on race    Called for colleges to lift bans on Reserve Officers Training Corps programs.     Criticized the cost of college textbooks and professors who assign their own books.

Ogrožena kakovost pedagoškega dela na Univerzi v Ljubljani. Iztok Fajfar, Miroslav Kališnik, Barica Marentič Požarnik, Cirila Peklaj.  Delo,  25.8.2008
I. Fajfar, predsednik Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko (SDVD, http://www.sdvd.si/ )in sopodpisniki/ce opozarjajo na možne nepopravljive posledice predloga meril za volitev učiteljev in sodelavcev UL. Habilitacijska komisija UL ga je objavila na spletni strani UL 18.7.2008, rok za razpravo pa se je iztekel 15.8.2008 (povezava do dokumenta na Intranetu UL). Univerza je raziskovalna in izobraževalna ustanova, ti dve dejavnosti se prepletata, ravno v tem se loči od drugih šol in inštitutov. Podpisniki navajajo primer R. Feynmana,  ki se je trudil, da bi kompleksne fizikalne zakonitosti predstavil na način, razumljive študentov. Bistvo univerze je "imeti pogum odkrivati neznano ter imeti modrost odkrito razumeti in na razumljiv način predstaviti študentom". Mnoge stare metode poučevanja so preživele. V študij se vključujejo študentje z v povprečju nižjimi akademskimi sposobnostmi. Zato moramo "posvetiti več  časa in truda pedagoškim dejavnostim ter skrbeti za uvajanje novih in učinkovitejših učnih metod". Univerza mora poskrbeti "z spodbujanjem primerne kakovosti pedagoškega dela", da dobijo diplomanti temeljito razumevanje področna na katerem bodo delovali.
Predlog habilitacijske komisije ne upošteva "sožitja med raziskovalnim in pedagoški delom". "Kljub mnogim predlogom in pozivom, tako od fakultet in pristojnih združenj kot študentov, naj se po zgledu mnogih svetovnih univerz v merilih izenači teža pedagoške uspešnost z raziskovalno" je komisija "naredila korak v obratno smer".
Sporen je tudi pogoj, da so "pomembna znanstvena dela objavljena v enem od svetovnih jezikov", saj "strokovni jezik predstavlja pomemben del vsakega jezika in kulture".
Podpisniki pozivajo komisijo, da ponovno razmisli in upošteva predloge za dvig kakovosti pedagoškega dela. Zahtevajo, da se javna obravnava prestavi na podopustniški čas, da se bo "strokovna javnost lahko primerno in v polni meri odzvala".  (B.M.)

Otroci revolucije praznujejo četrto okroglo obletnico. R.N., Nedelo, 6.4.2008
Letos je 40 let od (študentskih) demonstracij leta 1968. Svet v ognju. Simbol miru praznuje Abrahama. Fotografija: Pariz 6. maja, pred Sorbono. Na svidenje de Gaulle!  Fotografija: Praga, avgusta 1968.
Študentske demonstracije v Ljubljani. Fotografija (T.Stojko) študentov (z Gerbičeve) pred menzo Študentskega naselja junija 1968, s transparenti, npr.:
"NAŠE UMSKE IN NAŠE FIZIČNE MOČI HOČEMO UPORABITI DOMA!" Na srečo ni bilo streljanja kot v Beogradu. Med razlogi za upor so študenti navajali čedalje večje razslojevanje, ki ni več omogočalo enakih možnosti za študij in avtonomijo univerze.    Glej: Zgod(b)ovina, študentska gibanja, ... 1968 ... na www.uni-kakovost.net .

Poročilo OECD o izobraževanju - 2008      Education at a Glance 2008: OECD Indicators - 9. september 2008 
 <http://www.oecd.org/document/9/0,3343,en_2649_39263238_41266761_1_1_1_1,00.html> 
 V nekaterih tabelah so tudi podatki za Slovenijo, ki je (2008) partnerska država v OECD. Prikazani SO podatki o vpisu generacij na študij, o osipu in diplomantih ter o vloženih sredstvih. Slovenija je med državami, v katerih  doseže vsaj srednjo izobrazbo nad 90% od 25-34 let starih, vendar je precej nižje po deležu tistih, ki končajo terciarno izobraževanje. Po deležu generacije, ki se vključuje v vsaj štiriletne študijske programe je (z 46% v 2006) pod povprečjem OECD in EU, med najvišjimi pa je delež vključenih v krajše programe. Po deležu diplomantov je med zadnjimi, skupaj z Grčijo in Turčijo, saj tretjina študentov opusti študij, kar je več od povprečja OECD (v 2005). Po vloženih sredstvih v srednješolca smo nad povprečjem, v terciarnem izobraževanju pa malo pod njim, skupaj s Portugalsko in Italijo. Po javnih vlaganjih v visokošolske inštitucije smo pod povprečjem, hkrati pa smo precej visoko po vlaganjih zasebnikov (šolnine). Skoraj četrtina naših študentov je v 2005 prejemalo pomoč v obliki štipendije, glede drugih pomoči (prevoz, prehrana) pa je  Slovenija v srednji skupini. Slovenija je med redkimi državami, kjer ni študentskih posojil. (Povzel B.M.)
Glej tudi: P. Glavič: Mnenje o Nacionalnem programu visokega šolstva 2006-2010, 1. oktober 2006 na http://abra.fkkt.uni-lj.si/fn01leban/resolucija/

Premagali so celo Harvard. S cepivom ljubljanski študenti pometli konkurenco. M.K.,  Žurnal24, 11.11.2008
Na mednarodnem tekmovanju študentskih raziskovalnih projektov na področju sintezne biologije iGEM je zmagala ekipa študentov UL. Tekmovanje je bilo na univerzi MIT v ZDA. Drugo mesto sta zasedli ekipi Freibourga (Nemčija) in Caltech (ZDA), med finalisti je bil tudi Harvard (ZDA).
Naši študenti biokemije, biotehnologije, mikrobiologije in medicine so predstavili nove vrste cepiva proti bakterji, ki povzroča raka na želodcu in tankem črevesu. Vodja ekipe je bil Roman Jerala s kemijskega inštituta (Ljubljana). Študenti so že vložili dve patentni prijavi za pripravo cepiva.
Študenti UL zmagali na elitnem tekmovanju iGEM v ZDA       www.uni-lj.si 10.11.2008

Prevladujoča deleža ljubljanske univerze in naravoslovja. Dobitniki državnih nagrad za znanost in razvoj. J.K.S., Delo,  četrtek, 27. november 2008
Predstavitev (s fotografijami) Zoisovih nagrajencev (Robert Blinc, Ignacij Voje, Peter Križan, Marko Topič), dobitnika priznanja Ambasador znanosti Matija Peterlin in prejemnikov Zoisovih (D. Arčon, Š. Bojnec, J. Juhant, I. Škrjanec, P. Trebše) in Puhovih priznanj (G. Dolanc, R. Uršič).
Med dvajseterico je ena ženska, polovica je zaposlenih na UL, po eden na UP, UNG in kalifornijski univerzi, eden je podjetnik; prevladujejo naravoslovci, trije so fiziki.

Skupni poziv vladi. Več denarja za znanost. JK, Primorske novice,  torek, 16. september 2008
Rektorska konferenca, koordinacija raziskovalnih institucij in agencija za raziskovanje ARRS so pozvali prihodnjo vlado, naj znanosti v prihodnjih letih nameni več denarja (v 2009 za 17,5 milijona,evrov,  v naslednjih letih pa za 35, 51,7 in 68,8  milijonov evrov. tako bi okrepili raziskovanje na inštitutih in univerzah, povečali število raziskovalcev, dvignili ceno raziskovalne ure, izboljšali učinkovitost raziskovanja in izboljšali sodelovanje univerz in inštitutov. 
V. Demšar, ARRS je dejal, da je slovenska znanost "glede na sredstva, ki jih dobiva, učinkovita"; finančno so podhranjeni tako inštituti kot univerze. Povečanje sredstev so podprli tudi predstavniki parlamentarnih strank.

TIMSS 2007: naši učenci napredovali v znanju matematike in naravoslovja. R.I. Dnevnik, 10.12.2008
V mednarodni primerjalni raziskavi TIMSS, pri katerem je sodeloval PI Ljubljana, so se naši učenci OŠ med 49 državami uvrstili pri matematiki med povprečne, pri naravoslovju (8. mesto) med nadpovprečne.  V Sloveniji je najmanjši delež otrok, ki jih matematika veseli. Velike razlike so med slovenskimi šolami.
Minister I. Lukšič, ki se je udeležil predstavitve rezultatov pravi, da je slovenska šola dobra šola in da je pomembna splošna izobrazba. "Le široko razgledani ljudje se lahko upirajo pritiskom gospodarstva, ki zahteva specifična znanja, le takšni ljudje nas bodo izkopali iz krize".

UL in UM med najboljšimi univerzami po prisotnosti na spletu.  http://www.webometrics.info/index.html  , julij 2008
Po razvrstitvi CSIC  je med 16.000 visokošolskimi institucijami po prisotnosti na spletu sta najboljši ameriška MIT in Harvard, v Evropi pa Cambridge.
Univerza v Ljubljani je med 2% najboljših na 324. mestu (po raziskovalnih objavah in citatih 121.). 
Od petih upoštevanih visokošolskih inštitucij v Slovenji  sta Univerza v Mariboru na 804. in Univerza na Primorskem na 3.124 mestu.
Kriteriji razvrščanja: S: obseg strani; V: vidnost, povezave; R: objave v .pdf, .ps, .doc, .ppf;  Sc: raziskovalne objave in citati v Google Scholar, 
glej: http://www.webometrics.info/about_rank.html

V evropski register vpisane prve agencije
European Quality Assurance Register (EQAR) - 22. december 2008
V začetku decembra 2008 so bile vpisane v Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR)  prve tri agencije za zagotavljanje kakovosti:
ANECA - Spain (Agencia Nacional de Evaluación de la Calidad y Acreditación);
AQU - (Agència per a la Qualitat del Sistema Universitari de Catalunya);
NVAO - Accreditation Organisation of the Netherlands and Flanders (Nederlands-Vlaamse Accreditatieorganisatie)
Več informacij na strani <http://www.eua.be/eua-news/view-item/article/727/>

Večina ima resne pomisleke. Pogled na evropsko visoko šolstvo tokrat z druge strani. Jasna Kontler - Salamon,  Šolski razgledi, 6.12.2008
Komentatorka (novinarka Dela, op. B.M.)  se je udeležila v Franciji (CIEP) seminarja o poročanju o visokem šolstvu. O tem pišejo predvsem novinarke, kar kaže na to, da področje šolstva ne spada med najpomembnejše. Večina novinarjev (udeležencev) je imela - kljub ugodnejšim uradnim informacijam - "resne pomisleke o doseganju ciljev bolonjske reforme". Bolonjski študij je daljši, "moralo bi biti obrnjeno". Z njim se je sistem primerjanja izobrazbe in kompetenc še bolj zapletel. Države so z raznimi "dodatki" posameznim stopnjam študija ohranile svoje posebnosti. A nikjer niso ločili prve stopnje na univerzitetni in visokošolski strokovni študij; ob tej naši posebnosti "tujci ostajajo brez besed".
Ob predstavitvi nekaterih posebnosti Islandije in Francije komentatorka ugotavlja, da je naše visokošolsko dogajanje "včasih dobro pogledati od daleč". Tudi novemu ministru G. Golobiču priporoča, da se "še preden ga povsem zasujejo kritike in predlogi, odpravi kam na daljši študijski obisk".

Visokošolki namigi iz Nemčije. F.Ž., Večer,  petek, 12. december 2008
Na seji sveta za visoko šolstvo (SVŠ) je A. Hopbach, podpredsednik ENQA dejal, da vsaka država po svoje uredi sistem zagotavljanja kakovosti. Slovenski sistem "se približuje evropskim standardom in smernicam, še vedno pa je prostor za razvoj in izboljšanje". Pogoj za vključitev Slovenije (t.j. njenega nacionalnega organa, SVŠ ali agencije, op. B.M.) mreži agencij za visokošolsko kakovost, je popolna neodvisnost od visokošolskih ustanov in države.
T. Pisanski, predsednik SVŠ je dejal da bo potrebno spremeniti zakonske podlage. Poudaril je tudi posebnost našega visokega šolstva v evropskem merilu, to je masovni izredni študij in pozdravil namero MVZT, da zmanjša število izrednih oz. da bistveno spremeni ta sistem.

Vlada bo poravnala obveznosti za Armerijo in Foresterijo. STA, splet,  petek, 28. november 2008
Vlada je za poravnavo dolgov UP namenila 3,5 milijona evrov "s postavka investicije v raziskovalno dejavnost". Upniki so se odpovedali obrestim v višini 210.000 evrov.

Vse novogoriške univerze. Goriška ruleta. K.Ž., Delo,  sreda, 8. oktober 2008
Komentatorka piše o nestrpnosti na Goriškem ob začetku študijskega leta.
Inšpektorica ni podaljšala uporabnega dovoljenja za stavbo UNG, občina in univerza valita krivdo druga na drugo. Pedagoško delo je sicer steklo, laboratorijo pa so zaprti, kar UNG stane 250.000 evrov na mesec.
Predstavljena je bila Nova univerza (NU), ki ima dve fakulteti v Novi Gorici (EPF in FUDŠ), a sedež na Brdu pri Kranju; morda pa bo kasneje sedež v NG.
Boris Nemec, HiT in Forum za Goriško je večkrat ošvrknil mačehovski odnos države pri nastajanju zasebnih univerz. Komentatorki se zdi čudno, zakaj bi država poskrbela za infrastrukturo NU, ob tem pa že manjše zahteve, kot je uporabno dovoljenje, "resno ogrozijo dejavnost že uveljavljene ustanove".

Zakon sam omogoča zlorabo. Študenti  se zaradi statusa vpisujejo na višje šole. L.N,  Žurnal24, 4.10.2008  sobota, 4. oktober 2008
Fotoreportaža vpisovanju zadnji dan na višjo strokovno šolo v TŠČ Kranji. Ob petih zjutraj je bila tam več kot stoglava množica. Branka Jarc K., ki ni pričakovala tolikšnega števila, pravi da so vpisovali zadnji, zato so se želeli vpisati predvsem tisti, ki jim je grozila izguba statusa. Taki nato nikoli ne pridejo na nobeno predavanje. Meni, da bi moralo ministrstvo (MŠŠ) spremeniti pogoje vpisa. Zdaj se lahko na višje strokovne šole lahko vpišejo študenti družboslovja in absolventi tik pred diplomo.  Na MŠŠ opažajo, da se povečuje število vpisanih samo zaradi statusa. rešitev vidijo v pogodbi, ki študenta obveže k opravljanju študijskih obveznosti.

Za Nobelovo nagrado imajo zaslugo tudi naši fiziki.  G.P., Delo, petek, 10. oktober 2008
Slovenski znanstveniki s treh univerz (UM, UL, UNG) in IJS sodelovala pri nagrajenem projektu. Pri potrditvi teorije  o (kršitvi) asimetrij med osnovnimi delci in antidelci je sodelovala tudi slovenska skupina (fiziki B. Golob, S. Korpar, M. Starič, M. Bračko, S. Kupper, R. Pestotnik, T. Živko, podiplomski študenti R. Dolenc, P. Smerkolj in A. Zupanc, vodja skupina Peter Križan).

Zimska univerzijada leta 2013 bo v Mariboru. T.P., Dnevnik, 26.6.2008
Maribor bo leta 2013 gostil študentske zimske olimpijske igre, je odločila Mednarodna univerzitetna športna zveza.  Zato bo potrebno zgraditi dodatne dvorane in skakalni center, ne bo pa novih prenočitvenih zmogljivosti.

UREDNIŠTVO       www.uni-kakovost.net  VAM VSEM ŽELI,
DA BOSTE V LETU 2009
IGRALI ČIM BOLJ SAMOSTOJNE VLOGE!

VISOKO ŠOLSTVO v Sloveniji in EU

Splošno

Kdaj se bodo končno končala neurja? Temni dnevi visokega šolstva. Jasna Kontler - Salamon (J.K.S.),  Šolski razgledi, 20.12.2008
Kolumnistki se zdi dogajanje v visokem šolstvu zadnje čase "kot nenehna nevihta z bliski in grmenjem, ki ji ni videti konca".
Izvor tega ostaja predvsem Nova univerza (NU), v katero so se odločile združiti tri zasebne fakultete. Soustanovitelj in solastnik dveh je P. Jambrek, nekdanji predsednik ustavnega sodišča, Sveta RS za visoko šolstvo (SVŠ) in Zbora za republiko. Senat za akreditacijo  je NU dvakrat zavrnil, nakar so ustanovitelji NU opozorili na napake v glasovanju (vzdržanih ne bi smelo biti) dosegli tretje, za mnoge sporno glasovanje in takrat je NU dobila podporo. Sledil je ugovor rektorske konference in odločitev ministrice M. Kucler D., da se NU vpiše v register visokošolskih zavodov. Novi minister G. Golobič je ugotovil, da "ministrica tega ne bi smela narediti", najprej bi morali razrešiti ugovor. NU je postala "simbol, kako se ne sme ustanavljati univerze". Verjetno bo to pripomoglo k nastanku  neodvisne visokošolske agencije.
Drugo nevihto so zakuhali v študentski organizacijo ŠOUL, ki bodo zdaj morali ponoviti volitve svojih funkcionarjev, saj jim je slovenska študentska organizacija ŠOS "zaprla dotok denarja", za katerega se "tisti študentje, ki s svojim delom" prispevajo, ne zavedajo koliko ga je. B. Mihevc "avtor imenitne knjige o študentskih gibanjih Ključ je v naših rokah"pravi, da so se "študentje nekoč organizirali zato, da bi kaj dosegli in se ob tem družili in odbor imeli" zdaj pa se temu "vsaj pri nas, pridružuje še denar, s katerim upravljajo študentje", seveda v skupno dobro, "a vendarle nekateri mislijo tudi nase".
J.K.S. meni, da je očitno "denar - veliko denarja - poglavitni vzrok za visokošolske razprtije, pa naj gre za študente ali za nove univerze". Ob odmevih na predlog zakona o univerzi postaja jasno, da "je pri nas težko pripraviti zakon", ki bi  ga v visokem šolstvu vsi sprejeli. Enotni so le v "nasprotovanju vsiljenemu zakonu", ko pa nekdo ponudi nekaj novega, "pridejo na dan vrtičkarski interesi".  Da ima visoko šolstvo ima "zdaj največ težav samo s seboj",  je menda prehuda ocena.

Ukinitev izrednega študija?  Zdenko Kodelja.    Šolski razgledi, 20.12.2008
Sodelavec Pedagoškega inštituta v Ljubljani piše o pogledih na izredni študij  in možnih rešitvah.
Za ene je ta študij anomalija, saj je bil "namenjen in prilagojen študentom ob delu, zdaj pa se vanj vpisujejo tisti s premalo točk za vpis na redni študij. Za druge je problem, da je nepravično, da izredni plačujejo šolnino in tako sofinancirajo redni študij in dohodke profesorjev. Zaradi manj ure predavanj ipd. naj bi bil ta študij manj kakovosten in marsikateri profesor to zasebno potrdi. V tem pogledu so najbrž pomembne razlike med fakultetami (oddelki, profesorji). Ponujajo se rešitve z ukinitvijo izrednega študija, povečanje vpisnih mest za redni študij,  s plačevanjem šolnine tudi na rednem,  s povečanjem proračunskega denarja  za kadrovske in materialne pogoje za študij. S povečanjem vpisa na redni študij bi lahko tu padla kakovost, zaposlenim pa bi zmanjšali dostop do študija.
problem izrednega študija je "treba obravnavati v širšem kontekstu zagotavljanja kakovosti študija" v razmerah vedno bolj množičnega študija in "uresničevanja koncepta raziskovalnih univerz, problem šolnin pa v sklopu pravičnosti financiranja celotnega izobraževalnega procesa". tako bi npr. lahko "vsak na razpolago enako število let brezplačnega izobraževanja, ki bi jih lahko izkoristil kadar koli v svojem življenju". Vseživljensko izobraževanje postaja nujno za preživetje posameznika in družbe.

Češko predsedovanje EU - 5. januar 2009
Spletna stran češkega predsedovanja Evropski uniji: <http://www.eu2009.cz/>
Iz programa:  Work Programme of the Czech Presidency (6.1.2009)
COMPETITIVNESS: The Lisbon Process   Research and Development, and Innovation  (Glej: RAZISKOVANJE, RAZVOJ, UMETNIŠKA DEJAVNOST)
EDUCATION, YOUTH AND SPORTS
Updated Strategic Framework for European Cooperation in Education and Training beyond 2010
The Presidency will focus on negotiating the future strategic framework for European cooperation in education and training beyond 2010, which should make a significant contribution to the active development of Europe’s human potential./.../
Development of Higher Education – Quality and Openness (the Bologna Process)
With regard to the development of higher education, the Presidency will
- engage in evaluating the implementation of the priorities of the Bologna process set for 2007–2009, and in preparing the interim report on the overall development for 1999–2009 and the supporting documentation for defining the vision of higher education beyond 2010.
- coordinate the Follow-up Group of the Bologna Process preceding the Conference of Ministers in Louvain.

V evropski register vpisane prve agencije
European Quality Assurance Register (EQAR) - 22. december 2008
V začetku decembra 2008 so bile vpisane v Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR)  prve tri agencije za zagotavljanje kakovosti:
ANECA - Spain (Agencia Nacional de Evaluación de la Calidad y Acreditación);
AQU - (Agència per a la Qualitat del Sistema Universitari de Catalunya);
NVAO - Accreditation Organisation of the Netherlands and Flanders (Nederlands-Vlaamse Accreditatieorganisatie)
Več informacij na strani <http://www.eua.be/eua-news/view-item/article/727/>

Kelo, Maria (ed.), Beyond 2010. Priorities and challenges for higher education in the next decade. Bonn. Lemmens, 2008.
The publication is a collection of articles by renowned experts in international higher education from Europe and beyond, including contributions by David Coyne, Sir Peter Scott, Ulrich Teichler, Neil Kemp, Jan Sadlak, Joselyne Gacel-Ávila, Catharine Stimpson and Bernd Wächter. The articles are based on papers prepared for the ACA Annual Conference 2008 in Tallinn.

Ugotavljanje kakovosti visokega izobraževanja, rangiranje in "benchmarking" -  konferenca UNIQUAL 2009
THE UNIQUAL2009 CONFERENCE,  15 -16 June 2009 at NTNU, Trondheim.
www.ntnu.no/uniqual2009<http://www.ntnu.no/uniqual2009>  

Focus of conference: Perceptions of quality in higher education, rankings and benchmarking. Topics including, but not restricted to: 
*         Indicators of quality in teaching and learning *         Examples of good practice

*         Role and principles of university rankings *         Benchmarking quality in higher education 

*         IT and education *         Internationalization 
*         Quality teaching and learning in different cultures *        Quality assurance *         Higher education management 

 Deadline for paper 31 January 2009. 

Statistični letopis 2008 - 24. december 2008  
Na voljo je nova izdaja Statističnega letopisa,  osrednje, najpopolnejše in najobsežnejše redne letne serijske publikacije Statističnega urada RS. 
Glej <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2079>

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008
Uradni list RS št. 99/2008 z dne 17. oktobra 2008
* Kazalo: <http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200899>  * Uredbeni del, PDF: <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008099.pdf>

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-F), Uradni list RS, št. 64/2008 z dne 27. junija 2008
* Kazalo <http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200864>  * Uredbeni del (PDF ) <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008064.pdf>

Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije  2007-2010 (ReNPVS)
Uradni list RS 94/2007 z dne 16. oktobra 2007      <http://www.uradni-list.si/_pdf/2007/Ur/u2007094.pdf>

Strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo "Zakoni in drugi predpisi v pripravi" - 2. julij 2008   
Strani MVZT "Zakoni in drugi predpisi v pripravi" so na naslovu <http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/>

Glej tudi / See also      

               visoko šolstvo v Sloveniji, reforma, višje šole, splošno   higher education in Slovenia

• evropski in svetovni visokošolski prostor  european and global higher education area
• študenti, diplomanti , zaposlovanje / students, graduates, employment
• ... iz tujine / international news
     
   

VISOKOŠOLSKE, VIŠJEŠOLSKE  INSTITUCIJE

Splošno

Senat za akreditacijo zavrnil ugovor univerz.  Dnevnik, 23.11.2008
Štiri univerze so nedavno vložile ugovor zoper soglasje, ki ga je dal v ustanovitvi Nove univerze (NU) Senat za akreditacijo Sveta RS za visoko šolstvo (SVŠ), vendar je senat 22. decembra ta ugovor zavrnil. Na seji so sodelovali predstavniki univerz in ustanovitelji NU.
J. Flašker, predsednik senata je dejal, da univerze lahko na odločitev senata dajo ugovor na sodišče. Tega bi nato obravnaval SVŠ.

Anonimki opozorili na nevzdržne odnose na MVZT. R.I., Dnevnik, 20.12.2008
Pismi, ki jih je prejel časnik kažeta, da je "verjetno izvor mnogih težav minula kadrovska politika MVZT". V mandatu M. Kucler D. je ministrstvo zapustilo 88 ljudi, 109 pa se jih je zaposlilo na novo. Že v času ministra Zupana so zaposlovali ljudi s priporočilom ministra.
V prvem pismu očitajo generalnemu sekretarju M. Plutu nepravilnosti pri odobravanju dodatka za delovno uspešnost in da so pritiski na uslužbenko N. Furman le "vrh ledene gore". V drugem piše, da s svojim "nespoštljivim, žaljivim, arogantnim in agresivnim odnosom" vpliva na "izredno slabo klimo, na večje število bolniških in slabši pretok informacij".
M. Plut,  ki naj bi šikaniral podrejene trdi, da je sam žrtev maščevanja, ker ni pristal na politično kadrovanje. Pravi, da se je  N. Furman, brez izkušenj v visokem šolstvu, zaposlila 1.8.2008 in se takoj začela samostojno ukvarjati z zapletenim vpisom Nove univerze v razvid. M. Plut je v pogovoru, pri katerem je bil prisoten še drug uslužbenec, hotel ugotoviti "zakaj so v spisku o postopku tudi zaznamki o SMS iz kabineta ministrice in druge sporne podrobnosti". M. Plut se tudi  ni hotel podpisati pod nekatere  odločitve v zvezi s prostorskimi akti, opozarjal je tudi na stroške reprezentance.

Teze za zakon o univerzi, ki jih je Rektorska konferenca RS sprejela 18. 7.2008.    http://www.upr.si/sl/Novosti/Dogodki/Arhiv.html    24.09.2008
ZAKON O UNIVERRZI. Delovno gradivo za pripravo zakona o univerzi, avgust 2008. Del delovnega osnutka.
Dokument doc je osnova za pripravo predloga zakona o univerzah, ki ga bo Rektorska konferenca Republike Slovenije posredovala pristojnim organom.

Sviz nasprotuje osnutku zakona o univerzi. L.D.,  Dnevnik, 20.12.2008
Sindikat SVIZ je pozval rektorsko konferenco, naj umakne osnutek zakona o univerzi. K njegovi pripravi niso bili povabljeni, nasprotujejo predlogu, da bi plače zaposlenih urejale kar univerze same, izven plačnega sistema v javnem sektorju.
R. Bohinc, predsednik RK pravi, da so pripombe dobrodošle, saj je osnutek "ravno zdaj v najširši javni obravnavi". Osnovni namen zakona je preoblikovanje univerze iz državne v javno ustanovo.
Na Ul pravijo, da se bo razprava končala čez dva meseca, pripombe zbira delovna skupina RK.
Tudi minister G. Golobič poudarja, da razprava še traja.

Univerze postajajo podjetja za izdajanje spričeval. B.M.,   Dnevnik,  23.11.2008
Ob 35. letnici Časopisa za kritiko znanosti so nekdanji in sedanji uredniki opozorili na probleme znanosti in univerz. Zastavljajo vprašanje, ali sodobna znanost lahko poda alternativne rešitve dominantni neoliberalni ideologiji, ki čedalje bolj narekuje znanstveno delovanje. Evropska znanstvena politika vse bolj preprečuje kritično misel in razvoj alternativnih znanstvenih konceptov in praks, znanost se privatizira in komercializira.
Maja Breznik, FF UL: "V zadnjem času se slovenske univerze spreminjajo v podjetja za izdajanje spričeval". Po bolonjski reformi profesorji znanje le še producirajo in "proizvajajo študente kot izobražene delavce, ki bodo dobro služili  t.i. družbi znanja", dodaja Mirt Komel in pravi, da za študente ni več pomembno "kaj vejo, temveč kako dobro delajo".
Marta Gregorič, FDV UL je prepričana, da smo znotraj univerze in znanosti priča sistemu, za katerega še ni poimenovanja. Govorimo o kapitalizmu, nič pa ne vemo, kaj se znotraj univerze dogaja. "Gre za desno usmerjeno politiko izobraževanja", pravi.
Darij Zadnikar, PeF UL opozarja, da "o tem, kdo je uspešen znanstvenik, odloča monopolna zasebna korporacija" Thompson, katere indeksacijo se uporablja tudi za ugotavljanje števila objav v tujini, ki je pogoj za habilitacijo.
(Glej Thomson Corporation: http://scientific.thomson.com/copyright/  in  http://home.izum.si/COBISS/OZ/2006_4/html/clanek_21.html#d0e520 )
Rastko Močnik, FF UL ugotavlja, da je na področju humanistike v 2005 dobil ZRC SAZU 70% projektov, zunaj Ljubljane pa le instituciji v Kopru in Celovcu. Opaža da se teoretska praksa preganja z univerz,  "ne ve pa se, kje bo našla zatočišče". Tudi na univerzi posamezniki opozarjajo na te konflikte in dodaja: "Potrebno bi jo bilo osvoboditi, kar pomeni, da bi jo bilo potrebno zavzeti".

Publikacija o rangiranju visokošolskih institucij - vprašanja in kritična ocena  - 29. december 2008
Publikacijo "Michaela Saisana and Beatrice D'Hombres: Higher Education Rankings: Robustness Issues and Critical Assessment (How much confidence can we have in Higher Education Rankings?)" v PDF formatu dobite na naslovu <http://crell.jrc.ec.europa.eu/Publications/CRELL%20Research%20Papers/EUR23487.pdf>

Razpis za vpis  v št. l.  2008/09 - 17. januar 2008
Razpis za vpis v visoko šolstvo v študijskem letu 2008/09 je izšel 31. januarja 2008. Prvi prijavni rok bo potekal od 1. februarja do 8. marca 2008.
Informacije: <http://www.vpis.uni-lj.si/>

Univerza v Ljubljani

Univerza v Mariboru

Statut Univerze v Mariboru . Uradni list RS št. 90/2008,  22. septembra 2008
Uradno prečiščeno besedilo statuta UM je objavljeno v uredbenem delu Ur. l. RS:  <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008090.pdf>

Univerza v Novi Gorici

Univerza na Primorskem

Statut Univerze na Primorskem (uradno prečiščeno besedilo)
Uradni list RS št. 124/2008 z dne 30. decembra 2008 Uredbeni del (PDF)  <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008124.pdf>

Koprska univerza bo gradila kampus Sonce. B.Š., Delo, 20.12.2008
Svet občine Koper je na UP prenesel lastništvo zemljišča med hotelo Pristan in poslovnim objektom Čebeljnjak. Tam se bo UP širila v prihodnje, pravi rektor R. Bohinc.

Druge visokošolske institucije v Sloveniji

Spremembe Statuta javnega zavoda Univerzitetni center za evro-sredozemske študije
Uradni list RS št. 119/2008 z dne 19. decembra 2008
*Uredbeni del (PDF) <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008119.pdf>

Višje šole

Glej tudi / See also              

• UL - Univerza v Ljubljani - novice in poročila o kakovosti     University of Ljubljana - news, selfevaluation reports

• UM, UP, UNG - Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem 
  Univerza v Novi Gorici ter visoko in višje šolstvo drugje v Sloveniji

• knjižnice / libraries

• visoko šolstvo v Sloveniji, reforma, višje šole, splošno   higher education in Slovenia
  evropski in svetovni visokošolski prostor  european and global higher education area
  študenti, diplomanti , zaposlovanje / students, graduates, employment
  ... iz tujine / international news

       

VPIS, ŠTUDENTI,  DIPLOMANTI, DELO

Splošno, študentska organizacija

ŠOU, ŠOU - kam boš "ŠOU"? B.B., Študent, december 2008  www.student-on.net
Kronologija volilnega dogajanja na ljubljanski študentski organizaciji v novembru in decembru 2008.

Sofinanciranje mladinskega dela. STA,   Dnevnik, 20.12.2008
Urad za mladino je v Uradnem listu objavil poziv za sofinanciranje organizacij na področju mladinskega dela t.j. nacionalne mladinske organizacije, mladinski centri, mladinski sveti občin in druge nevladne organizacije, ki izvajajo mladinske programe. S tem želijo spodbujati aktivno državljanstvo in udejstvovanje mladih v družbi, pridobivanje neformalnega znanja, prostovoljno delo, raziskovanje, mobilnost ni mednarodno sodelovanje.

Informiranje o študiju, vpis

Pravilnik o spremembi Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu.
Uradni list RS št. 126/2008 z dne 31. decembra 2008, Uredbeni del (PDF), <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008126.pdf>

Poklicna orientacija, tutorstvo, karierno svetovanje

Pomembni so jasno zastavljeni cilji. J.P. , Dnevnik, 20.12.2008
Anka Zajc, sociologinja, se ukvarja s komunikacijo med zaposlenimi in mobingom v podjetjem. "Vse se začne z vprašanjem, kaj pravzaprav želimo doseči". Ob prelomu leta razmišljamo, kaj smo dosegli in kaj si želimo doseči, da vidimo, kam smo prišli in ali je to smer, v katero želimo iti. Pomembno je, da pogledamo, kako naprej. A. Robbins je zapisal: "Če nimate načrta za svoje življenje, ga imajo drugi. Prevečkrat pustimo, da drugi načrtujejo naše življenje".

Generacija, ki je stara toliko kot Republika Slovenija. Rojeni 26. decembra 1990. K.B., E.M.H.,  Objektiv, Dnevnik, 3.1.2009
Pogovor z osemnajstletniki iz raznih krajev RS. Kdo so ti ljudje? Jasni načrti. Glavna stvar - izpit za avto. Bližnja prihodnost. Med morjem in vesoljem. Učiti se, učiti se, učiti se. napredek in čim boljše življenje.
Alan Krošelj: Starše podzavestno posnemam, čeprav se trudim, da morda kakšnih stvari ne bi. Nanje se vedno lahko zanesem. Glede stvari, ki se me ne tičejo ne morem soditi. Vedno je več glasov. Ne moreš poslušati samo ene strani.
Žiga Drofenik: V življenju bom uspel, če si bom sam postavljal svoje cilje. Želim imeti družino, biti uspešen. Delno je to odvisno od priznanja okolice. En faktor je izobrazba, a tudi sreča. Pomembno je, da prideš do osebnega zadovoljstva.
Domen Žugelj se ukvarja s plesom, to hoče početi v življenju. za ples ne potrebuješ doktorata. Šel bom najprej na višjo turistično. Da ne bom zašel s poti in za splošno razgledanost. Ampak šola mi ne pomeni preveč. Ne bo mi oblikovala poklica.
Vida Šet: Sem glasbenica. Študirat bom šla medicino.
Monika Naumovski: Nisem upornica! Upornik se popolnoma distancira od družbe. Špricaš, ne hodiš v šolo, si slab v šoli, samo žuraš. To ni kul. tega ni v moji družbi. Naša generacija gleda ful naprej, misli na prihodnost, se koncentrira na to, da bo uspešna.
Mojca Volavšek: Odrasla bom, ko bom sama služila denar, ko bom imela družino. Uspeh v šoli je garant in pogoj uspeha. če imaš začrtane cilje, se trudiš, da bi jih dosegel. če ne veš natančno, kaj bi, pa se trudiš, da boš imel potem čim bolj odskočno desko. Sama še ne vem natančno, kaj bom, ko bom velika.
Eric Antonac: Sem Evropejec, a predvsem Primorec. Evropo vidim kot možnost za uspeh. Več držav je povezanih, več možnosti je dobiti poklic. Vse priložnosti so odprte. Moraš pa biti samozavesten in se znati prilagajati situaciji. nekaj let bom še tu, potem bi šel na Finsko, v Italijo ali Nemčijo. Zagotovo pa se bom vračal sem.

"Menim, da imam prav, ko zahtevam pokojnine. Primož Kozmus, športnik leta. V.D., Sobotna priloga, Delo, 3.1.2009
P. Kozmus, olimpijski zmagovalec, ki se zavzema za večje pravice profesionalnih športnikov, meni, da se "mora človek odločiti za eno stvar in jo vrhunsko dokončati. Zaradi športa nimam šole, ki sem si jo sicer želel, preden sem postal vrhunski športnik. /.../ Pri 35 letih, ko si prikrajšan za najbolj inovativna leta življenja, je težko začeti novo pot. Je pa tudi res, da si lahko vsakič uspešen, ko se odločno spraviš k študiju. pri tem pa nehote pomislim, kod me bo s končanim faksom pri štiridesetih sploh zaposlil". Vendar so športniki na svojem področju "nadpovprečno talentirani", a pri nas se "preveč cenijo besede in premalo dejanja", na boljšem so "tisti, ki znajo dobro obračati besede, čeprav so nesposobni".

Dosežki študentov in študentk

Naši študenti so najboljši! T.K.,  Študent, december 2008  www.student-on.net
Pogovor z Vodom Kočarjem in Evo Čeh, študentoma biokemije UL, ki sta bila v skupini iGEM 2008, ki je zmagala na mednarodnem tekmovanju s projektom o cepivu proti raku na želodcu. Tekmovanja so se je udeležili študenti 84 univerz iz 21 držav, med njimi iz Harvarda, Berkeleya, Caltecha (ZDA). Pravita, da brez večmesečnega skupnega dela v laboratoriju, po 12 ur dnevno, tudi z mentorji, ne bi prišli daleč. 

Diplomanti,  delo, zaposlovanje

Povečana registrirana brezposelnost, november 2008 - 22. december 2008
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo novembra 2008 v evidenco registrirano brezposelnih vpisanih 63.363 oseb, oziroma 742 oseb več kot prejšnji mesec (62.621 oseb) in za  4.992 oseb manj kot oktobra 2007 - 68.355 oseb. 
Drugi podatki, povezani s to brezposelnostjo, so  v Informacijskem servisu podatkov ISPO na:  <http://e-uprava.gov.si/ispo/brezposelnost/zacetna.ispo>

Turk: razmere ne smejo postati izgovor za odpuščanja. jop, Dnevnik, 24.12.2008
Na proslavi ob državnem prazniku je predsednik RS opozoril, da kriza ne biti izgovor za kritje poslovnih napak, za slabe odločitve,  odpuščanje delavcev. Potreben je nov model svetovnega razvoja.
Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora pa je ugotovil, da se vsa  pričakovanja ob plebiscitu (1990) niso uresničila. Zdaj moramo biti občutljivi do družbene pravičnosti. Podnebne spremembe so tudi družbeni, tehnološki in gospodarski problem.

Pred mano groza temnih dni. Teorija in praksa.  Črt Poglajen, Nedeljski, 4.1.2009
Č. Poglajen (31) diplomirani politolog piše na podlagi lastnih izkušenj o tem, kako iskalci dela kmalu ugotove, da so vse lepe besede o možnostih zaposlitve le floskule. Koga varajo s krasno teorijo, ko pa se v praski vse razblini, se sprašuje človek, ki je dokončal šolanje in (neuspešno) išče delo. tako redno, za nedoločen čas, ki omogoča nakup stanovanja, družino in človeka vredno življenje.
Obiskal je zaposlitveni sejem Kariera, kjer je pri večini naletel na neprimeren odnos ni nezainteresiranost. Zanj niso imeli časa ali pa so rekli, da družboslovcev ne potrebujejo. Dobil je občutek, da predstavniki podjetij ne zanimajo potenciali iskalcev zaposlitve. Nekaj novega elana pa je le pridobil, saj je "v gneči obupancev opazil, da nisem čisto edini, ki išče zaposlitev - in samega sebe".

Pripravljeni na brezposelne. J.P., Dnevnik, 3.1.2009
Zavod RS za zaposlovanje napoveduje, da bo do konca leta 80.000 brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa bi se od 6,9% v 2008 dvignila na 8%. Pripravili so vrsto ukrepov za obravnavo brezposelnih.

Konkurenčnost je v človeškem kapitalu. J.P.,  Dnevnik, 3.1.2009
Rajko Bakovnik, Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij meni, da je nelogično favoriziranje kapitala in tehnologije v odnosu do človeške ustvarjalnosti. Opozarja, da delavci niso zgolj delovna sila brez dodane vrednosti.

Namesto da bi "noro" odkritje navdušilo celotno arheološko srenjo, jo spravi v šok. Intervju, arheolog Boštjan Odar. J.K.S., Delo, 3.1.2008
B. Odar (36), univ. dipl. arheolog je najboljši pisec v prilogi Znanost v 2008. Čut za lepo besedo je dobil od učiteljic v OŠ in gimnaziji v Mariboru. Pravkar je oddal doktorsko disertacijo o koščenih konicah iz Potočke zijalke. Za ta študij se je odločil zaradi televizijske serije o podvodni arheologiji. Po nedokončanem študiju na PeF UM je diplomiral na arheologiji FF UL. Ker ni dobil rednega dela se je pač vpisal na doktorski študij. V tej stroki ni lahko priti do strokovnega naziva in do službe. Prevladujejo zaposlitve pri projektih. V zadnjih 15 letih je bilo veliko dela zaradi gradnje avtocest. Morali bi nadaljevati z raziskavami v Divjih babah in z revizijami starih najdišč,  a za temeljne nacionalne projekte ni pravih možnosti, evropske projekte pa diktirajo bogate države.

Letošnje gazele o rezultatih in načrtih. Dnevnik, 29.12.2008
Predstavniki najhitreje rastočih podjetij o letu 2008, krizi in pričakovanjih, tudi na področju zaposlovanja.
I. Kastelic, REM doo pričakuje odpuščanje nekaterih zaposlenih za določen čas, na področjih prodaje, marketinga in razvoja.
S. Knez, Monting SK: O odpuščanjih zaenkrat ne razmišljajo, želijo zadržati vse sodelavce, "saj so kvalitetni kadri glavni potencial podjetja".
R. Uršič, Instrumentation Technologies: Okrepili bomo sodelovanje s fakultetami, stopili na trg medicine in v Solkan privabili strokovnjake iz vsega sveta.

Vnučki v najlepših letih. Dragan Petrovec. Objektiv, Dnevnik, 3.1.2009
O babici (92) ki kuha in skrbi za vnuka (32) bolj kot njegova starša. Upa, da bo v evropski birokraciji "dovolj prostora za množico slovenskih vnučkov v najlepših letih, brez posebnih delovnih izkušenj, npr. v "Mednarodni agenciji za vrtenje zemlje"...

Študij v tujini, izmenjave

Ko Erasmus študent v Slovenijo pride. B.B.,   Študent, december 2008  www.student-on.net
Tuji študenti lahko pridejo k nam tudi v programu izmenjav za čas  3-12 mesecev. Na nekaterih fakultetah je zanje dobro poskrbljeno. Na PF UL izvajajo projekt Receptorstvo za Erasmus študente, dosti je zabave, izletov, žurov... Vprašani tuji študenti vse po pohvalijo, tudi Slovenijo in Ljubljano, ljudje so prijazni, govorijo angleško, tudi predavanja so v redu, vendar niso povsod v angleščini. Upajo, da bodo prijateljstva ohranili po odhodu domov.

Študentsko delo

Neisha: Kriza se pozna. S.M., Žurnal24, 24.12.2008
Zaradi krize manj koncertov in novoletnih praznovanj ter dela za študente. Na študentskih servisih so zaznali upad povpraševanja po fizičnem delu in delu v gostinstvu. 
Kriza zajela tudi študente. M.Z., Dnevnik, 24.12.2008
Študentski servisi opažajo, da je povpraševanje že večje od ponudbe dela. Podjetja izplačujejo honorarje vedno kasneje. ŠS Maribor je zaprl poslovalnice na Vrhniki in Metliki, ker so tam šla v stečaj podjetja, pa tudi eno v Mariboru in v Grosuplju. Z manj študentskega dela bodo manj sredstev dobile tudi študentske organizacije.

Študentje ob delo. K.K. G.N., Žurnal24, 5.1.2009
Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo je naročila, da ministrstva za polovico (400) zmanjšajo število študentov, ki delajo (preko napotnic ŠS) v javni upravi. Njihovo delo bodo zdaj morali opraviti državni uradniki. Država bo privarčevala 2,6 milijona evrov, je izračunal časnik, ki ugotavlja, da so študenti na leto opravili milijon delovnih ur.
Nedavna analiza je pokazala, da je 15.6.2008 v javni upravi delalo 886 študentov, od tega praktično redno (40 ur tedensko)  427. Največ jih je bilo na kmetijskem ministrstvu (134) v agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja.
D. Bandelj, predsednik ŠOS razume ukrep in upa, da se bo "po stabilizaciji število študentov v javni upravi zvišalo". Matej Pokljukar, samostojna akademska skupina obžaluje potezo, saj bodo prizadele "veliko študentov, otežile študij in rušile socialni mir med študenti".

Štipendije, posojila, študentske finance

Prehrana, zdravje, stanovanje

Oblačila cenejša, boni dražji. Študentski boni. M.B., Žurnal24, 6.1.2009
S 1.1.2009 so se povprečno za 40% podražili študentski boni za subvencionirano prehrano. Nova cena je povprečno 2,80 evra, podražitev pa je bila od o,10 do več kot 1 evro.
Cena študentskega kosila je lahko največ 7 evrov, subvencija je trenutno 2,53 evra. Na spletu nekateri pozivajo k bojkotu restavracij, v katerih je kosilo dražje od 4 evre.
"Ne bi nam zneslo". Študentski boni. M.K., Žurnal24, 7.1.2008
Gostinci so podražili študentske bone zaradi povišanja cen v zadnjih dveh letih. Nove cene bonov je prinesel razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za ponudnike prehrane. Veljale bodo dve leti.
Ob podražitvi bonov sta se zganila podmladka dveh političnih strank. Klub mladih Zares podpira bojkot restavracij, kjer so podražitve največje, Mlada Slovenija (MSi) pa poziva študentsko organizacijo da študentom krije razliko  nastalo ob podražitvi.
David Božič, ŠOUL pravi, da niso organizacija, ki bi subvencionirala študente, trenutno imajo zamrznjene finance.

 Zdravstveni dom za študente UL - sprememba odloka o ustanovitvi  - 5. januar 2009 
Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljen Predlog odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani - glej <http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=a08&url=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/bb58cf930029d9c7c1257535004d9873?OpenDocument>

Študentska kultura, šport, prosti čas

Razmislek o naložbah za univerzijado.  M.R.,  Delo, 20.12.2008
I. Lukšič, minister za šolstvo in šport je dejal, da za zimsko univerzijado 2012 v Mariboru za zdaj ni dovolj denarja, vlada pa je pripravljena na "investicijsko injekcijo". Premisliti bi morali, katere objekte graditi in vključiti v izvedbo vso infrastrukturo v Sloveniji.

Zgod(b)ovina

Ključ je v naših rokah! Študentska gibanja za univerzo in boljši študij. UL, Arhivsko muzejska služba,  Ljubljana, 2008
Predstavitev knjige Bogomira Mihevca, v ponedeljek 1. decembra 2008 ob 10 uri v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, v okviru Tedna univerze.
Iz vsebine: Univerze in študenti v srednjem veku, nastajanje, širjenje in kriza novoveškega modela visokega šolstva, študenti v raznih deželah in obdobjih (npr. Dunaj 1948, Hamburg 1920-1945,  ZDA, Zagreb, Beograd, Pariz, 1968, ljubljanski študenti 1919 - 1972, Varšava, Lodz, Italija..., raziskave CRU o slovenskih študentih 1977 - 1990, stališča in zahteve študentov o avtonomiji in upravljanju univerze, znanosti, študijskih programih, razmerah za študij, profesorjih, pedagoških metodah in študiju,  dostopu do študija in položaju študentov... 
Knjiga je od 8.12.2008 dosegljiva v Konzorciju Mladinske knjige, Slovenska 29, Ljubljana, v naslednjih dneh pa jo bo moč dobiti  v vseh knjigarnah po Sloveniji, pa tudi v digitalni ponudbi: Cangura, Libris,  http://www.libris.si/  , Primus in Buča.       (B.M.)

Ključ je v naših rokah! - Študentska gibanja za univerzo in boljši študij.  Bogomir Mihevc Spletna stran založbe Cangura
http://www.cangura.com/knjigarna/prirocniki-in-ucbeniki/sociologija/kljuc-je-v-nasih-rokah-studentska-gibanja-za-univerzo-in-boljsi-studij.php?referer=search&referer_page=&title=Bogomir%20Mihevc&sortby=position&sortorder=DESC
O visokem šolstvu in univerzah je bilo opravljeno veliko raziskav in napisanih veliko študij, vendar le redke govorijo o tej tematiki z vidika študentov, Bogomir Mihevc pa v svoji obsežni knjigi postavlja študente v središče. Ne zanima ga toliko, kaj se dogaja znotraj študijskega procesa, ampak, kako študenti ta proces doživljajo, kritično vrednotijo in kako ga poskušajo preoblikovati bodisi s svojo dejavnostjo znotraj univerze bodisi zunaj nje vse do sodelovanja v družbenih gibanjih in prevratih. Razlog za takšen pristop je preprost, a prevečkrat spregledan. Avtor ga izrazi takole: "Očitno je, da brez študentov ni študijsko-pedagoškega procesa, brez tega pa ni institucij visokošolskega sistema." Prikazuje vlogo študentov v univerzitetnem in družbenem okolju v posebnih razmerah, ko se njihov glas najbolj sliši: pri nastajanju novih univerz, pri obrambi njihove avtonomije, pri urejanju razmerij s profesorji in ko študenti stopijo v prve vrste družbenih gibanj ter prevzamejo vlogo nosilcev družbenih sprememb. Študente spoznamo kot skupino, ki vsaj na prvi pogled še nima urejene predstave o svetu, v katerega aktivno vstopa, a jo prav to osvobaja spon obstoječih institucij ter ji daje moč za njihovo spreminjanje. Nekateri študenti ostanejo nepomirljivi uporniki in kritiki družbenih razmer, nekateri njihove žrtve, večina pa pobira sadove prizadevanj za spremembe z vključevanjem v delovne in druge socialne institucije vse do prevzemanja najodgovornejših vlog vodij korporacij in državnih ustanov. Zgodbo o študentih in univerzah avtor začne v srednjem veku, ko nastajajo prve universitas  v izvirnem pomenu skupnosti študentov in učiteljev. Skozi to in novoveško obdobje, v katerem avtor predstavi dogajanja v državah, kot so Italija, Francija, Nemčija, Avstrija, Poljska, Združeno kraljestvo in druge ter tudi v visokošolskih institucijah na Slovenskem skoraj do konca dvajsetega stoletja, spoznavamo "večne teme", ki spremljajo visokošolski in univerzitetni prostor: problem možnosti izražanja mnenj in vplivanja študentov na pouk in delo profesorjev, ki ni bil nič manj aktualen v srednjem veku, kot je v današnjih razpravah, pa stalna napetost med ustanovitelji univerz ter zahtevami univerz po avtonomiji v odnosu do ustanoviteljev ne glede na to, ali so to cerkveni redovi, cesarji ali sodobna država. Posebna pozornost je v knjigi namenjena novejšim študentskim gibanjem, zlasti tistim s konca šestdesetih in z začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja. (Iz uvodne besede I. Svetlika, op. B.M.)

Ukane zgodovine. Zgodovinski obletnici: 1968 in 1989. Rudi Rizman. Objektiv, Dnevnik, 27.12.2008
R. Rizman, predavatelj sociologije na v Ljubljani (UL) in Bologni piše o dveh obletnicah v kontekstu sociološko-zgodovinskega trajanja in sedanje krize.
O letu 1968 je več kot sto knjig posvečeno študentskim demonstracijam v Parizu in drugod,  medtem ko je "praška pomlad" prezrta, prav tako takratno uporništvo na Poljskem in v Jugoslaviji. Marca 1968 je policija v Varšavi napadla študente in profesorje, ki  so se zavzemali za "svobodo misli in govora", za kar so bili nekateri v zaporih, oporečniški profesorji pa so emigrirali (npr. L. Kolakowski v Oxford, Z. Bauman v Leeds); ta odpor je dve leti inspiriral poljsko delavsko vstajo na Baltiku, veterani iz 1968 pa so z delavci 1980 ustanovili sindikat Solidarnost.
Če so se v Parizu so se vračali "k revolucionarni čistosti marksistične doktrine", so si v Pragi prizadevali humanizirati marksizem, piše Jacques Rupnik.  Rudi Dutschke, nemški študentski voditelj samokritično ugotavlja, da uporniška generacija v Zahodni Evropi tega ni videla in razumela.
Češki "prenovitelji" so z geslom "socializem s človeškim obrazom" razvili alternativno paradigmo, ki je vključevala psihoanalizo, strukturalizem, progresivno krščansko mi "nouveau" roman, spoznanja, ki jih je prinašala znanstvena in tehnična revolucija", "teorija konvergence" in pripadnost Evropi. Šlo je za človeške pravice in vzpostavitev civilne družbe, za svobodo, odpravo cenzure, omejtev potovanj, nova gibanja... V Parizu so dajali prednost mitu revolicije, praški "izbruh porevolucionarnega skepticizma" je naletel na nezaupanje, "medtem ko so praški študenti obupavali nad iluzijami svojih pariških vrstnikov". Intervecija/okupacija ČSSR (avgust 1968) je pokopala ideje o reformiranem socializmu in demokraciji in zadala udarec zahodnoevropskim komunističnim strankam.  Mesec dni po maju 1968 je v Franciji na volitvah zmagala desnica, V ZDA in V. Britaniji in ZDA so tržni radikalizem uvedli  R. Nixon, R. Reagan in M. Tacher. Daniel Cohn-Bendit s pariških barikad, danes poslanec EP pravi, da je bilo "majsko gibanje sicer kulturni zmagovalec, medtem ko je politična zmaga na koncu pripadla desnici". Fred Haliday z LSE meni, da  tudi zaradi pomanjkanja političnega realizma in ignoriranja opozoril H. Marcuseja in I. Deutscherja pred nevarnostjo kolektivne fascinacije nad rušenjem vsega obstoječega.
Podobno kot se niso uresničila pričakovanja iz leta 1968, so se izjalovile tudi tista iz "žametnih" in drugih revolucij leta 1989. Danes je precej državljanov in intelektualcev "iz nekdanjih socialističnih držav razočaranih nad uresničeno utopijo Hayeka in Friedmana, globalnim eksperimenotm s "katastrofalnimi posledicami". Krizno leto 2008 je priložnost za oceno "leta 1968, ki je anticipiralo tudi nekatera relevantna spoznanja, s katerimi bi se nemara lahko bolje zavarovali" pred nekaterimi posledicami štiridesetletne konservativne vladavine.
 

  Glej:  Zgod(b)ovina, študentska gibanja, ... 1968 ... 
        Zgod                   b,               ovina, študentska gibanja, ... 1968 ...      http://www.uni-kakovost.net/prispevki/4studenti.asp#Zgodovina

 Glej tudi/See also:         
                                    študenti, diplomanti , zaposlovanje / students, graduates, employment
  
         

• Učiti in naučiti se. V.Kontić, Antena, 11.9.2006 (Povzel: B.M.)
  
  Učenje je odvisno je  od snovi, načina preverjanja znanja in od učenca samega. 
  Nepoznavanje učinkovitih tehnik učenja je ena večjih težav učencev (tudi študentov).
  Nekaj navodil za pot do znanja:
  
  Pozabite na kampanjsko učenje, boljše je učiti se sproti.
  Večkratno triurno učenje je boljše kot enkratno deseturno.
  Ustvarite si prijetno okolje, tišino, odstranite tisto, kar moti koncentracijo.
  Učite se takrat,  v tistem delu dneva,