knjižnice, univerzitetne, v visokem šolstvu, Slovenija

Spletni portal knjižnic Univerze v Ljubljani

Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani - portal DiKUL http://dikul.uni-lj.si , Obvestila CTK-ja, november 2007
DiKUL predstavlja enotno vstopno točko do informacijskih virov UL . Združevalni iskalnikomogoča hkratno iskanje po več (do 20) informacijskih virih hkrati. Omogoča povezave na celotna besedila člankov oziroma knjig. Enoten Katalog informacijskih virov UL ter Katalog e-revij UL omogoča celovit pregled nad dostopnimi naslovi znanstvenih revij v elektronski obliki. Vključeni so vsi naročniški informacijski viri dostopni na UL od znanstvenih bibliografij, servisov z e-revijami in e-knjigami ter tudi računalniški katalogi COBISS/OPAC knjižnic UL vključno s katalogoma CTK in NUK. Del portala je tudi seznam ter iskalnik po visokošolskih in drugih delih UL. Dodana je zbirka arhivov visokošolskih in drugih del UL. Vključeni so informacijski viri iz odprtega dostopa (Agricola, DOAJ, Free Journals, Medline ipd).
Portal DiKUL je dostopen na naslovu http://dikul.uni-lj.si <http://dikul.uni-lj.si/> . Do njega lahko dostopate od koderkoli, vendar lahko izven lokacij UL uporabljate le tiste vire, ki nimajo licenčnih omejitev dostopa. Vire, za katere se plačuje naročnina, pa je zaenkrat možno uporabljati le z lokacij UL.
Iskalnik Metalib in povezovalnik SFX (Exlibris) sta nameščena na 1500 univerzitetnih in znanstvenih knjižnicah (Harvard, Dunaj, Sorbona, Kongresna knjižnica).
Tehnično upravljanje portala za UL izvaja CTK v sodelovanju z NUK-om. Vsebinsko podporo portalu pa dajejo vse knjižnice UL. Informacije: miro.pusnik@ctk.uni-lj.si
Predstavitev digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani. www.uni-lj.si, 22.4.2008
22. 4. 2008, je potekala uradna predstavitev portala Digitalne knjižnice UL (DiKUL, http://dikul.uni-lj.si ), ki omogoča dostop do vseh elektronskih informacijskih virov, ki so na razpolago UL, bodisi da so financirani iz skupnih sredstev UL ali sredstev posameznih članic UL. V modulu Dela Univerze so na voljo tudi izvorno digitalna ali digitalizirana dela UL. Skupna vrednost vključenih elektronskih informacijskih virov presega 1,5 mio EUR. Najpomembnejša lastnost portala DiKUL je, da predstavlja enotno vstopno točko do elektronskih informacijskih virov UL.
Dostop do zbirke znanstvenih časopisov JSTOR za Univerzo v Ljubljani. www.uni-lj.si 28.8.2009
Arhivska zbirka znanstvenih časopisov Journal storage JSTOR http://www.jstor.org. je na voljo vsem študentom in osebju UL. Omogoča iskanje in branje celotnih besedil iz 1000 znanstvenih časopisov s 47 različnih področij na več kot 24.000.000 straneh. Omogoča dostop od prvih letnikov znanstvenih časopisov, zadnji letniki pa so dostopni z 2 - 5 letnim zamikom. Dostopnih je vseh 14 zbirk, ki pokrivajo področja antropologije, arheologije, biologija, botanika, ekologija, ekonomije in podjetništva, filozofije, glasbe, izobraževanja, jezikoslovja in književnosti, matematike, statistike, naravoslovnih znanosti, politologije, prava, sociologije, umetnosti, zgodovine in zdravstva… Med njimi so tudi številni prispevki slovenskih avtorjev; najstarejši je Valvasorjev »The Zirchnitzer Sea in Carniola«, prvi slovenski znanstveni prispevek objavljen v Philosophical Transactions of the Royal Society (1665-).
Slovenski konzorcij za skupno nabavo elektronskih virov COSEC, informacije na:
http://www.nuk.uni-lj.si/dogodki/press%20COSEC.pdf
http://www.nuk.uni-lj.si/onuk/porocilo2002/VII.pdf (stran 60, tocka 1.2.5 Splosna problematika knjižnic, Visokošolske knjižnice)
http://www.uni-lj.si/clanice/Knjiznice/e-viriULinUM03.doc http://www.eifl.net/countries/slovenia.html http://www.eifl.net/services/services_grants.html

Amnestija v Osrednji humanistični knjižnici FF UL
V tednu Univerze v Ljubljani med 1. in 5. decembrom 2008, bodo v oddelčnih knjižnicah Filozofske fakultete izvajali t. i. amnestijo. Brisali bodo stroške opominov in zamudnino za gradivo, ki mu je potekel rok izposoje in bo vrnjeno v tem tednu

Za knjižnice je značilna reprezentativna arhitektura z močnim simbolnim pomenom. Finance, ponedeljek, 8. december 2008
Doris Dekleva Smrekar, CTK UL govori o arhitekturi knjižnic. E-gradivo knjižnic ne ogroža. Vsaka knjižnica mora imeti tudi prostore za študij.

Novi NUK na novih temeljih. P.P., Dnevnik, 12.11.2008
Koalicijske stranke predlagajo novi razpis za zgradbo knjižnice NUK2, saj je dosedanji Mušičev načrt po mnenju stroke zastarel, saj je nastal v času pred novo (računalniško) tehnologijo knjižnjic.
Nuk 2: vsaj dve leti za nov projekt. P.P., Dnevnik, 11.11.2008

Spor za ravnateljstvo NUK. ušk, Dnevnik, 12.11.2008
Za novo ravnateljico NUK je minister za kulturo imenoval Matejo Komelj Snoj. V.d. ravnatelja Lenart Šetinc zavrača očitke in čaka na odločitev sodišča.

Gradnja NUK II pred vrati? mm, Indirekt, torek, 28. oktober 2008
Na lokaciji nove knjižnice so arheološke raziskave končane. MVZT še nima gradbenega dovoljenja, a zatrjuje, da se bo gradnja kmalu pričela.

Arheologi zamaknili začetek gradnje NUK 2. pj, Dnevnik, 29.9.2008
S parcele predvidene za novo knjižnico se bodo arheologi umaknili oktobra. Na MVZT so napovedovali začetek del septembra. Zaradi dela arhoologov MVZT še ni dal vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Malo je možnosti, da bi bila prva faza gradnje NUK 2 končana do konca 2011.

Mojca Kotar - članica sveta NUK. Morel, splet, 24.9.2008
Vlada je na predlog UL imenovala Mojco Kotar za članico sveta Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK)

IZUM ima težave pri gradnji novega računalniškega centra. STA, splet, petek, 19. september 2008
Tomaž Seljak, direktor Inštituta informacijskih znanosti IZUM Maribor ima težave s prostori, ki jih ima v solastnikom UM. Zaradi okvare so pred dnevi izpadli sistemi COBISS in SICRIS. Glej: COBISS (Kooperativni Online Bibliografski Sistem in Servisi) SICRIS - Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti
Na mariborski univerzi zavračajo trditve IZUM. STA, splet, 23.9.2008
IZUM trdi, da zaradi težav s prostori, ki so 90% v lasti UM, ne more zagotavljati varnega delovanja svojih sistemov. UM ponuja rešitve z gradnjo nove stavbe IZUM, v sodelovanju z ministrstvom. UM potrebuje prostor zaradi prenove študijskih programov, ki zahtevajo več pedagoškega osebja. UM je ustanovila nove fakultete, ki imajo prednost pri zagotavljanju prostorov.

Testni dostop do zbirke revij IOP Science www.uni-lj.si 28.8.2008
Univerza v Ljubljani ima do 30.09.2008 aktiviran testni dostop do servisa IOP Science http://iopscience.iop.org/, ki vsebuje 56 revij s področij astronomije in astrofizike, biologije, kemije, računalništva, vzgoje in izobraževanja, tehnike, materialov, matematike, meritev, medicine, fizike.

Konec zapletov z agencijo za knjigo. nr, Dnevnik, 28.3.2008
Vlada je za člana sveta Javne agencije za knjigo RS imenovala Mihaela Kovača, FF UL, ki ga je prijavila rektorska konferenca RS.

ŠOUM bo v času zaprtja univerzitetne knjižnice poskrbel za nadomestne študijske prostore. STA, splet, četrtek, 14. avgust 2008
Poleti bodo študenti UM namesto v UKM lahko študirali v Cyber.Student v študentskem domu na Tyrševi ulici v Mariboru.

Odgovornost pred stroko in družbo. Peter Gabrijelčič, Večer, 28. 8. 2008
P. Gabrijelčič, FA UL piše, da so ga študenti pozvali, naj kot dekan pove svoje mnenje glede arhitekture projektiranega objekta NUK2. Meni, da projekt zaostaja "za sodobnimi tokovi stroke in časa". Na Plečnikov NUK smo ponosni, tudi z novim NUK2 bi morala biti "vsaj dostojna, če ne že presežna arhitektura".

Razpis razveljavljen. K. T., Žurnal24, 5.9.2008
Upravno sodišče je razveljavilo razpis za ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ker svet zavoda ni imel legalne osnove za delo. V.d. direktorja ostaja Lenart Šetinc. MVZT je sicer na podlagi razpisa imenovalo za ravnateljico Matejo Komel Snoj.
L. Šetinc: Vse kadrovske poteze te vlade so politične. M.B., Žurnal24, 12.9.2008
Lenart Šetinc, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, pojasnjuje zaplete ob imenovanju novega ravnatelja NUK.
Ministrstvo za kulturo je po dveh razpisih imenovalo za ravnateljico NUK Matejo Komel Snoj. L. Šetinc se je pritožil in upravno sodišče je ugotovilo, da svet NUK-a, ki daje mnenje o imenovanju, ni imelo zakonite sestave, zaradi neusklajene zakonodaje. O reviziji bo zdaj odločalo vrhovno sodišče. L. Šetinc bo v.d. ravnatelja največ do marca 2009. Ne ve še, ali se bo prijavil tudi na tretji razpis.
Glede gradnje novega NUK pravi, da nima posebne vloge. Je le član gradbenega odbora, ki je organ vlade in se redko sestaja. NUK 2 bi morali zgradiliti že zdavnaj, vprašanje je, če ga bodo do 2014. Na visokošolskem ministrstvu so povedali, da se končuje pridobivanje gradbenega dovoljenja.

Projekt NUK Jožeta Plečnika se premika proti cilju. Nataša Gerkeš, Večer, četrtek, 21. avgust 2008
Predstavnica MVZT se odziva na članek N. Jelesijevića (14.8.2008). Ko je ministrstvo projekt NUK2 po 19 letih premaknilo, so se pojavili nasprotniki, ki zahtevajo ponovitev arhitekturnega natečaja. Gradbeni odbor je za nadaljevanje po načrtih M. Mušiča, dana je že vloga za gradbeno dovoljenje. Odbor je pozval izvajalce k čim boljši funkcionalnosti objekta, "da bo ustrezal vsem strokovnim zahtevam sodobnih knjižnic".

Nič se ne premakne: NUK 2. N. J., Večer, četrtek, 14. avgust 2008
Projekt zgradbe ljubljanske NUK 2 je zastarel ("primer odtujene arhitekture", "mavzolej"). Ker se gradnja ne premakne je nastal občutek "zanemarjenosti, brezbrižnosti in nezanimanja", kar pa daje možnosti javne strokovne debato.
NUK 2 s predpotopno arhitekturo. P.P., Dnevnik, torek, 12. avgust 2008
Peter Gabrijelčič, dekan FA UL je podprl predlog skupine študentov za ponovitev natečaja za novo narodno in univerzitetno knjižnico. Meni, da se v svetu ne moremo predstavljati s knjižnico, ki ne zmore pokazati visoke kulturne in tehnološke razvitosti Slovenije. Načrte za NUK 2 je zarisal leta 1989 M. Mušič, jeseni naj bi po njih gradili.
V gradbenem odboru za novi NUK ni nobenega arhitekta. P.P., Dnevnik, sreda, 13. avgust 2008
Vedno glasnejše so pripombe arhitektov na načrte za NUK 2. Ljubljanskega župana 20 let stari načrti ne motijo.

"NUK gre naprej" po polževo že desetletja. M.V., Delo, sobota, 19. julij 2008
Računsko sodišče večinoma zadovoljno s poročilom o gradnji knjižnice, ministrica s potekom priprave na gradnjo.
Na parceli NUK 2 so še vedno arheologi. J.P., Dnevnik, 19.7.2008
MVZT je napovedovalo, da bo avgusta 2008 pridobilo gradbeno dovoljenje za novo knjižnico NUK 2, zdaj pa arheologi sporočajo, da se bodo umaknili šele septembra. Ministrica M. Kucler D. zdaj pričakuje dovoljenje jeseni. V pripravi je dokumentacija za pridobivanje sredstev iz strukturnih skladov EU. Letos naj bi bilo za NUK 2 namenjeno 1,8 milijona evrov. Na poročilo računskega sodišča bo moralo MVZT pripraviti dopolnjen terminski načrt.
Nuk II bodo začeli graditi jeseni. kd, Indirekt, sobota, 19. julij 2008
M.Kucler D. je napovedala začetek gradnje novega NUK v Ljubljani.

Virtualije. Mitja Čander, Dnevnik, 27. 5. 2008
Ob nakupovalnih središčih in avtocestah je precej manj novih bolnišnic in kulturnih ustanov. Omenja tudi NUK (nakopičeno vedenje) in umetniške akademije (inkubator prihodnjih snovanj). Te zgodbe koreninijo že v osemdesetih letih. V njih prepoznamo "logiko odnosa politične elite" .Odgovornost se prelaga od enega ministrstva na drugega, na mesto, lastnike zemljišč in arheologe. Vsi so za NUK "tradicionalisti, modernisti, lakanovci, hajdegerjanci, konceptualisti, neodvisni, uravnoteženi", a se stvar ne premakne. "Intelektualna elita nima v tranzicijski družbi nikakršne realne moči v polju političnega odločanja. profesorji naj imajo svoje kabinete, kulturniki državni praznik in kulturministrstvo, novinarji naj bodo mezdni delavci". Umetnost in intelektualno življenje sta "dekoracija novodobne družbe, nikakor pa ne generator njenega razvoja". "Intelektualna elita fatalistično pristaja na spektakel partijskih bojev in tajkunskih ravsarij. /.../ Sanje osemdesetih, sanje o širokem razcvetu demokracije in kreativnosti, so se spremenile v frustrirajočo moro, ki lebdi nad zapuščeno jamo, prazno kasarno in pusto zemljo. /.../ Čas je, da vzpostavimo virtualni muzej ljudstva brez vizije".

Ljubitelji knjig bodo pešačili. J.P., Dnevnik, 21.4.2008
V novem NUK 2 bo le 9 parkirnih mest, dodatnih 40 bo v garaži pod Kongresnim trgom.

Kucler Dolinarjeva napovedala začetek gradnje NUK II še letos. STA, 7.3.2008 www.uni-lj.si
Na območju predvidene nove Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (NUK II) naj bi opravili še nekatera arheološka izkopavanja, avgusta pridobili gradbeno dovoljenje in še letos začeli z gradnjo, je zagotovila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. NUK II naj bi bil zgrajen do sredine leta 2011.
Novi NUK do konca leta 2011: utopija. J.P. Dnevnik, 28.2.2008 četrtek, 28. februar 2008
Priprave za novo Univerzitetno knjižnico Ljuljana (NUKII) so dolge 20 let (kronologija od 1989 do sept.2006). Revizija računskega sodišča na MVZT zaradi počasnosti postopkov in investicije v zastoju. J.Zupan je julija 2006 napovedal, da bodo knjige začeli seliti iz starega NUKa leta 2010, zdaj v MVZT napovedujejo zaključek gradnje za konec leta 2011. V novem poslopju bo tudi CTK, osrednja humanistična knjižnica FF in nekateri programi UL.
Računsko sodišče: Ministrstvo ne zagotavlja pogojev za učinkovito gradnjo NUK II., STA, splet, 29.2.2008
Po reviziji o smotrnosti gradnje nove narodne in univerzitetne knjižnice NUK II je Računsko sodišče dalo mnenje, da MVZT ne uresničuje projekta uspešno in zahtevalo načrt za 2. in 3. fazo. gradnje. Meni, da ni bilo ustrezno načrtovanje financiranja gradnje. Od 1991 do konca 2007 je bilo porabljenih sedem milijard tolarjev, stavba pa se še ni začela graditi.
Ministrstvo za visoko šolstvo zavrača očitke glede NUK. STA, splet, 29.2.2008
V odzivu na računsko sodišče je MVZT izrazilo začudenje, saj se je gradnja NUK v 2006 premaknila z mrtve točke, med 2002 in 2005 pa se "ni naredilo ničesar". Že lani so predstavili terminski plan gradnje. Za zaplete z zemljiščem niso pristojni. Dogovarjajo se z mestno občino. Ocenjujejo, da bo gradnja končana leta 2011.
Je bila usoda NUK že zdavnaj zapečatena? M.V., Delo, 29.2.2008
Računsko sodišče vidi glavni razlog za kaotične razmere pri gradnji NUK v nejasnih razmerjih vpletenih, med gradbenim odborom in skupino za gradnjo. V odboru je 67 ljudi z ministrstev, knjižnice in drugih inštitucij. V 16 letih se je estal 14-krat, zadnjič 2006. Po zakonu o NUKu 2 je gradnja posebnega nacionalnega pomena, gradnjo bi morali končati že 1998.

Trubarjevo doprsje v NUK. M.V., Delo, 9.2.2008
Predsednik RS D. Turk je z odkritjem kipa P. Trubarja začel Trubarjevo leto. Sestal se je tudi odbor za počastitev 500-letnice njegovega rojstva.

Nova čitalnica za študente in dijake. Koper. ID, Primorske novice, torek, 15. januar 2008
V Dvorani Bonifika je odprla vrata študentska čitalnica v prostorih Primorskega svetovalnega središča ŠOUP in Kluba študentov Koper. Na voljo jta tudi dva računalnika z internetom. Zmogljivosti čitalnic v knjižnicah na obali za vedno večje število študentov ne zadostuje več, pravijo. Prostora je za 15 oseb, odprta je od 9 do 20 ure, razen ob sredah in nedeljah do 16 oz. 15 ure.

Projekt "Digitalizacija knjižnične dediščine" - 21. december 2007
Vlada RS se je na seji 20. decembra 2007 seznanila z informacijo o sodelovanju MVZT, Ministrstva za kulturo ter Narodne in univerzitetne knjižnice v projektu Digitalizacija knjižnične dediščine, ki ga izvaja NUK. Sklenila je, da se za izvajanje projekta v letu 2007 zagotovijo sredstva s strani MVZT v višini 260.000 evrov. MVZT ima v svojem programu tudi skrb za razvoj e-storitev in e-vsebin Med nalogami Direktorata za informacijsko družbo je predvideno sodelovanje v projektih, ki so namenjeni vzpodbujanju rasti informacijske družbe.

V Mariboru začetek konference COBBIS. Siol, splet, četrtek, 29. november 2007
Inštitut informacijskih znanosti IZUM organizira vsako leto regionalno konferenco knjižnjičarjev in informatikov. Letos je 400 udeležencev predsvem iz držav JV Evrope. V uvodu sta govorila T.Seljak, direktor IZUMa in ministrica M.Kucler D.
20 let iskanja po mreži COBBIS. ku, Večer, četrtek, 29. november 2007
Knjižnjični sistem COBBIS vključuje danes že 6 držav, zanj skrbi IZUM.

Slovenski knjižni sejem - 22. november 2007
23. slovenski knjižni sejem je bil od srede, 28. novembra 2007 do nedelje, 2. decembra 2007. Več informacij na strani <http://www.knjiznisejem.si/>

Frankfurt po Frankfurtu: 10.000 novih tujih knjig. gb, Dnevnik, 7.11.2007
V CD v Ljubljani je do 13.11.2007 prodajna razstava tujih knjig (katalog: www.konzorcij.com ). Posebej bo predstavljena Katalonija. Med strokovnimi izdajamo ponovno prevladujejo dela (slovenskega filozofa) S.Žižka- 15 knjig, mnoge so izšle v francoščini.

'Digitalna knjižnica v Sloveniji" - predlog za uvrstitev projektov Načrt razvojnih programov - 18. september 2007
Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v pripravi" je objavljen Predlog za uvrstitev novega projekta št. 1528-07-0006 'Digitalna knjižnica v Sloveniji ? dLib.si' v Načrt razvojnih programov - glej <http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=1&url=277bdf36cd5b7373c1256efa00399a6b/03d91e8d72fe29f1c125735a002f8443?OpenDocument>

Pogoj za vseživljenjsko učenje in sodelovanje prebivalstva v družbi znanja. B.D., Delo, četrtek, 13. september 2007
Pogovor z Renato Šolar, vodjo Kartografske in slikovne zbirke NUK. NUK je ustanovna članica portala Evropska knjižnica in razvija slovensko digitalno knjižnico, tako da imajo uporabniki dostop do gradiv od koderkoli.

Testni dostop do e-knjig založbe Springer, OBVESTILA CTK-ja, SEPTEMBER 2007

Za uporabnike na Univerzi v Ljubljani je CTK zagotovil testni dostop do Springerjevih elektronskih knjig v uporabniškem vmesniku SpringerLink. V celotnem besedilu so dostopne e-knjige iz obdobja 2005, 2006 in 2007. Za dostop do e-knjig na URL http://www.springerlink.com kliknite na Books (neposredni dostop http://www.springerlink.com/books/ ). Knjige z zeleno ikono pred naslovom so dostopne v celotnem besedilu. Obstaja možnost, da bomo do e-knjig v testu na UL zagotovili stalen dostop.

Knjižnice