ISKANJE / SEARCH: Prispevke na določeno temo dobite tako, da 
v meniju Edit (Urejanje) izberete Find (Najdi) ter vtipkate besedo.

ISKANJE/SEARCH:  
Poiščete na ekranu  zgoraj "Searh options" in Najdi (na tej strani) / Find (on this page)  ter  vtipkate značilno besedo, avtorja ali številko. 

Prva stran

 

Knjižnice

 

  • Multimedijska spletna knjižnica Europeana www.europeana.eu

  • Spletni portal knjižnic Univerze v Ljubljani

  • Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani - portal DiKUL http://dikul.uni-lj.si , Obvestila CTK-ja, november 2007
     DiKUL predstavlja enotno vstopno točko do informacijskih virov UL . Združevalni iskalnikomogoča hkratno iskanje po več (do 20) informacijskih virih hkrati. Omogoča povezave na celotna besedila člankov oziroma knjig. Enoten Katalog informacijskih virov UL ter  Katalog e-revij UL omogoča celovit pregled nad dostopnimi naslovi znanstvenih revij v elektronski obliki.  Vključeni so  vsi naročniški informacijski viri dostopni na UL od znanstvenih bibliografij, servisov z e-revijami in e-knjigami ter tudi računalniški katalogi COBISS/OPAC knjižnic UL vključno s katalogoma CTK in NUK. Del portala je tudi seznam ter iskalnik po visokošolskih in drugih delih UL. Dodana je zbirka arhivov visokošolskih in drugih del UL. Vključeni so informacijski viri iz odprtega dostopa (Agricola, DOAJ, Free Journals, Medline ipd).
    Portal DiKUL je dostopen na  naslovu     http://dikul.uni-lj.si <http://dikul.uni-lj.si/> . Do njega lahko dostopate od koderkoli, vendar lahko izven lokacij UL  uporabljate le tiste  vire, ki nimajo licenčnih omejitev dostopa. Vire, za katere se plačuje naročnina, pa je zaenkrat možno uporabljati le z lokacij UL.
    Iskalnik Metalib in povezovalnik SFX  (Exlibris) sta nameščena na 1500 univerzitetnih in znanstvenih knjižnicah  (Harvard, Dunaj, Sorbona, Kongresna knjižnica).
    Tehnično upravljanje portala za UL izvaja CTK v sodelovanju z NUK-om. Vsebinsko podporo portalu pa dajejo vse knjižnice UL.  Informacije:      miro.pusnik@ctk.uni-lj.si
    Predstavitev digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani. www.uni-lj.si, 22.4.2008
     22. 4. 2008, je potekala uradna predstavitev portala Digitalne knjižnice UL (DiKUL, http://dikul.uni-lj.si ), ki omogoča dostop do vseh elektronskih informacijskih virov, ki so na razpolago UL, bodisi da so financirani iz skupnih sredstev UL ali sredstev posameznih članic UL. V modulu Dela Univerze so na voljo tudi izvorno digitalna ali digitalizirana dela UL. Skupna vrednost vključenih elektronskih informacijskih virov presega 1,5 mio EUR. Najpomembnejša lastnost portala DiKUL je, da predstavlja enotno vstopno točko do elektronskih informacijskih virov UL.

  • Dostop do zbirke znanstvenih časopisov JSTOR za Univerzo v Ljubljani. www.uni-lj.si 28.8.2009
    Arhivska zbirka znanstvenih časopisov Journal storage JSTOR  http://www.jstor.org. je  na voljo vsem študentom in osebju UL. Omogoča iskanje in branje celotnih besedil iz 1000 znanstvenih časopisov s 47 različnih področij na več kot 24.000.000 straneh. Omogoča dostop od prvih letnikov znanstvenih časopisov, zadnji letniki pa so dostopni z 2 - 5 letnim zamikom. Dostopnih je vseh 14 zbirk, ki pokrivajo področja antropologije, arheologije, biologija, botanika, ekologija, ekonomije in podjetništva, filozofije, glasbe, izobraževanja, jezikoslovja in književnosti, matematike, statistike, naravoslovnih znanosti, politologije, prava, sociologije, umetnosti, zgodovine in zdravstva…  Med njimi so tudi številni prispevki slovenskih avtorjev; najstarejši je Valvasorjev »The Zirchnitzer Sea in Carniola«,  prvi slovenski znanstveni prispevek objavljen v  Philosophical Transactions of the Royal Society (1665-).
     
  • Slovenski konzorcij za skupno nabavo elektronskih virov COSEC, informacije na:
    http://www.nuk.uni-lj.si/dogodki/press%20COSEC.pdf
    http://www.nuk.uni-lj.si/onuk/porocilo2002/VII.pdf (stran 60, tocka 1.2.5 Splosna problematika knjižnic, Visokošolske knjižnice)
    http://www.uni-lj.si/clanice/Knjiznice/e-viriULinUM03.doc     http://www.eifl.net/countries/slovenia.html   http://www.eifl.net/services/services_grants.html

Multimedijska spletna knjižnica Europeana ponovno na voljo    www.uni-lj.si, 28.1.2009
Multimedijska spletna knjižnica Europeana www.europeana.eu , ki jo je pripravila EU, je kmalu po predstavitvi novembra 2008 prenehala z delovanjem zaradi izjemnega zanimanja (10 milijonov obiskovalcev na uro). Zdaj so vzpostavili ustreznejšo infrastrukturo in omogočili dostop do več kot dveh milijonov knjig, zemljevidov, posnetkov, fotografij, arhivskih dokumentov, slik in filmov iz nacionalnih knjižnic ter kulturnih ustanov vseh 27 članic EU.

Mesto naj zavzame jasno stališče. M.B., Žurnal24,   sobota, 14. februar 2009
Lenart Šetinc, dolgoletni prvi mož Narodne in univerzitetne knjižnice o NUKu 2, odnosih z oblastmi in še čemu. Zaradi nezadostnega denarja zastaja digitalizacija. Predlaga mednarodno recenzijo predlagane arhitektonske rešitve za NUK2.

Svet... svet... Svetlana. T.J., Delo, 6.2.2009
V NUKu je do 5. marca razstava knjig in gradiv iz osebnega arhiva pesnice Svetlane Makarovič, ki ga je podarila NUKu.
S. Makarovič je samosvoja osebnost, obsojena na "konflikt in samoto", hodi "proti zgodovini in času", pravi M. Rupert, vodja Nukove rokopisne zbirke.
"Učene besede!" pravi na to Svetlana. Umetnik je samohodec, umetnost se "rodi iz frustracije, stiske /.../ To je treba sprejeti kot del življenja, kot je treba sprejeti depresivni čas".

Članek o programih za informacijsko pismenost študentov na UL
Information literacy programs at the University of Ljubljana, Šauperl, Novljan, Grčar: The Journal of Academic Librarianship, 2007, vo. 33, no. 2, Predstojnica Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL kritično piše o informacijskem opismenjevanju študentov UL, tudi na podlagi izkušenj s pripravo bolonjskih programov. Nekaj ugotovitev:
At present, the university [UL], generally, does not appreciate what contribution libraries can make in information literacy. (str. 296)
The frustration of Slovenian librarians at being left alone to worry about students' information literacy skills. (298)
We hope that this will also be a requirement for university level professors. If, on the other hand, courses for acquiring information literacy skills remain elective, it is less likely that students will be attracted to them. Making students aware of the need for information literacy skills without the support of their professors will most likely be impossible. (299)

Jure Mikuž, umetnostni zgodovinar. Prav veliko erosa in humorja v današnji umetnosti ni. Pogovor. P.M., Sobotna priloga, Delo, 31.1.2009
J. Mikuž se ukvarja z raziskovanjem umetnosti že od študentskih let. Delal je v Moderni galeriji in na ministrstvu za kulturo, bil je član mnogih komisij, zdaj ni več v nobeni, hoče  imeti mir. V zadnjih letih je redni profesor na smeri zgodovinska antropologija na ISH, Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Po 2000 gostuje v Parizu na Ecole des hautes etudes, kjer je predaval tudi J. Derida. Pripravil je nov program Umetnostna zgodovina na FF UM.
Pravi, da je angažiran človek našega časa, skrbijo ga "brezposelnost, ekologija, zdravje, gospodarska recesija, politične krize, brezdomci, prebežniki, genocidi, terorizem, verska nasprotja...". Za umetnike je danes dovolj stvari, ki naj bi jih razčlenili in postavili na ogled, po metodi dekonstrukcije in fragmentacije poststruktarizma. Pri razlagi umetnosti in umetnikov odobna antropološka analiza združuje dosedanje pristope v interpretaciji.
Zavzema se za gradnjo NUK2 po (starem) načrtu, saj je "arhitektonsko in strokovno idealen". Idealna knjižnica je "živ organski preplet treh (angleških) "b-jev": books, boddies in building (knjig, uslužbencev, uporabnikov, zgradbe). Pri nas se spet odlaga gradnja osrednje knjižnice, zgradili so jih številne države, celo Hrvaška. To kaže "v kakšno letargijo je bralce in znanstvenike prisilila politika na področju znanosti, šolstva in kulture v času samostojne države".

Problematika financiranja nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk v RS   www.uni-lj.si, 28.1.2009
Slovenski raziskovalci menijo, da inštitutom in univerzam močno primanjkuje namenskih sredstev za sofinanciranje nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk, zaradi česar bo lahko ogrožena odličnost slovenskih raziskav.   Celotno besedilo poziva pristojnim javnim ustanovam

Maja Širca. Ministrica za kulturo. "Na plesišče greš običajno v dvoje". Ž.L., Sobotna priloga, Delo, 24.1.2009
V Daljšem pogovoru  pravi M. Širca, da je  NUK zapleten in težak problem. Ni bilo smotrnega dialoga, zdaj "imamo direktorico, ki ne more biti direktorica in vršilca dolžnosti, ki je to lahko še nekaj let. Prizadevala si bo za nov razpis za direktorja NUK.
Glede gradnje knjižnice NUK2 pravi, da "večina stroke in pristojni minister" predlagajo  nov, mednarodni natečaj, sesanji projekt je star 20 let. Želi si, da bi leta 2010, ko bo Ljubljana svetovna prestolnica knjige, položila temeljni kamen. "Tokrat zares. Če se bo to seveda seštelo z investicijo v gradnjo umetniških akademij, ki so menda tik pred zdajci".

Amnestija v Osrednji humanistični knjižnici FF UL
V tednu Univerze v Ljubljani med 1. in 5. decembrom 2008, bodo v oddelčnih knjižnicah Filozofske fakultete izvajali t. i. amnestijo. Brisali bodo stroške opominov  in zamudnino za gradivo, ki mu je potekel rok izposoje in bo vrnjeno v tem tednu 

Za knjižnice je značilna reprezentativna arhitektura z močnim simbolnim pomenom. Finance,  ponedeljek, 8. december 2008
Doris Dekleva Smrekar, CTK UL govori o arhitekturi knjižnic. E-gradivo knjižnic ne ogroža. Vsaka knjižnica mora imeti tudi prostore za študij.

Novi NUK na novih temeljih. P.P., Dnevnik, 12.11.2008
Koalicijske stranke predlagajo novi razpis za zgradbo knjižnice NUK2, saj je dosedanji Mušičev načrt po mnenju stroke zastarel, saj je nastal v času pred novo (računalniško) tehnologijo knjižnjic.
Nuk 2: vsaj dve leti za nov projekt. P.P., Dnevnik, 11.11.2008

Spor za ravnateljstvo NUK. ušk, Dnevnik, 12.11.2008
Za novo ravnateljico NUK je minister za kulturo imenoval Matejo Komelj Snoj. V.d. ravnatelja Lenart Šetinc zavrača očitke in čaka na odločitev sodišča.

Gradnja NUK II pred vrati? mm, Indirekt,  torek, 28. oktober 2008
Na lokaciji nove knjižnice so arheološke raziskave končane. MVZT še nima gradbenega dovoljenja, a zatrjuje, da se bo gradnja kmalu pričela.

Arheologi zamaknili začetek gradnje NUK 2. pj, Dnevnik, 29.9.2008
S parcele predvidene za novo knjižnico se bodo arheologi umaknili oktobra. Na MVZT so napovedovali začetek del septembra. Zaradi dela arhoologov MVZT še ni dal vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Malo je možnosti, da bi bila prva faza gradnje NUK 2 končana do konca 2011.

Mojca Kotar - članica sveta NUK. Morel, splet,  24.9.2008
Vlada je na predlog UL imenovala Mojco Kotar za članico sveta Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK)

IZUM ima težave pri gradnji novega računalniškega centra. STA, splet,  petek, 19. september 2008
Tomaž Seljak, direktor Inštituta informacijskih znanosti IZUM Maribor ima težave s prostori, ki jih ima v solastnikom UM. Zaradi okvare so pred dnevi izpadli sistemi COBISS in SICRIS.  Glej: COBISS (Kooperativni Online Bibliografski Sistem in Servisi)  SICRIS - Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti
Na mariborski univerzi zavračajo trditve IZUM. STA, splet,  23.9.2008
IZUM trdi, da zaradi težav s prostori, ki so 90% v lasti UM, ne more zagotavljati varnega delovanja svojih sistemov. UM  ponuja rešitve z gradnjo nove stavbe IZUM, v sodelovanju z ministrstvom. UM potrebuje prostor zaradi prenove študijskih programov, ki zahtevajo več pedagoškega osebja. UM je ustanovila nove fakultete, ki imajo prednost pri zagotavljanju prostorov.

Testni dostop do zbirke revij IOP Science   www.uni-lj.si  28.8.2008
Univerza v Ljubljani ima do 30.09.2008 aktiviran testni dostop do servisa IOP Science http://iopscience.iop.org/, ki vsebuje 56 revij s področij astronomije in astrofizike, biologije, kemije, računalništva, vzgoje in izobraževanja, tehnike, materialov, matematike, meritev, medicine, fizike.

Konec zapletov z agencijo za knjigo. nr, Dnevnik, 28.3.2008
Vlada je za člana sveta Javne agencije za knjigo RS imenovala Mihaela Kovača, FF UL, ki ga je prijavila rektorska konferenca RS.

ŠOUM bo v času zaprtja univerzitetne knjižnice poskrbel za nadomestne študijske prostore. STA, splet,  četrtek, 14. avgust 2008
Poleti bodo študenti UM  namesto v UKM lahko študirali v Cyber.Student v študentskem domu na Tyrševi ulici v Mariboru.

Odgovornost pred stroko in družbo. Peter Gabrijelčič, Večer, 28. 8. 2008
P. Gabrijelčič, FA UL piše, da so ga študenti pozvali, naj kot dekan pove svoje mnenje glede arhitekture projektiranega objekta NUK2. Meni, da projekt zaostaja "za sodobnimi tokovi stroke in časa". Na Plečnikov NUK smo ponosni, tudi z novim NUK2 bi morala biti "vsaj dostojna, če ne že presežna arhitektura".

Razpis razveljavljen. K. T., Žurnal24, 5.9.2008
Upravno sodišče je razveljavilo razpis za ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ker svet zavoda ni imel legalne osnove za delo. V.d. direktorja ostaja Lenart Šetinc. MVZT je sicer na podlagi razpisa imenovalo za ravnateljico Matejo Komel Snoj.
L. Šetinc: Vse kadrovske poteze te vlade so politične. M.B., Žurnal24, 12.9.2008
Lenart Šetinc, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, pojasnjuje zaplete ob imenovanju novega ravnatelja NUK.
Ministrstvo za kulturo je po dveh razpisih imenovalo za ravnateljico NUK Matejo Komel Snoj. L. Šetinc se je pritožil in upravno sodišče je ugotovilo, da svet NUK-a, ki daje mnenje o imenovanju, ni imelo zakonite sestave, zaradi neusklajene zakonodaje. O reviziji bo zdaj odločalo vrhovno sodišče. L. Šetinc bo v.d. ravnatelja največ do marca 2009. Ne ve še, ali se bo prijavil  tudi na tretji razpis.
Glede gradnje novega NUK pravi, da nima posebne vloge. Je le član gradbenega odbora, ki je organ vlade in se redko sestaja. NUK 2 bi morali zgradiliti že zdavnaj, vprašanje je, če ga bodo do 2014. Na visokošolskem ministrstvu so povedali, da se končuje pridobivanje gradbenega dovoljenja.

Projekt NUK Jožeta Plečnika se premika proti cilju. Nataša Gerkeš, Večer,  četrtek, 21. avgust 2008
Predstavnica MVZT se odziva na članek N. Jelesijevića (14.8.2008). Ko je ministrstvo projekt NUK2 po 19 letih premaknilo, so se pojavili nasprotniki, ki zahtevajo ponovitev arhitekturnega natečaja. Gradbeni odbor je za nadaljevanje po načrtih M. Mušiča, dana je že vloga za gradbeno dovoljenje. Odbor je pozval izvajalce k čim boljši funkcionalnosti objekta, "da bo ustrezal vsem strokovnim zahtevam sodobnih knjižnic".

Nič se ne premakne: NUK 2. N. J., Večer,  četrtek, 14. avgust 2008
Projekt zgradbe ljubljanske NUK 2 je zastarel ("primer odtujene arhitekture", "mavzolej"). Ker se gradnja ne premakne je nastal občutek "zanemarjenosti, brezbrižnosti in nezanimanja", kar pa daje možnosti javne strokovne debato.
NUK 2 s predpotopno arhitekturo. P.P., Dnevnik,  torek, 12. avgust 2008
Peter Gabrijelčič, dekan FA UL je podprl predlog skupine študentov za ponovitev natečaja za novo narodno in univerzitetno knjižnico. Meni, da se v svetu ne moremo predstavljati s knjižnico, ki ne zmore pokazati visoke kulturne in tehnološke razvitosti Slovenije. Načrte za NUK 2 je zarisal leta 1989 M. Mušič, jeseni naj bi po njih gradili.
V gradbenem odboru za novi NUK ni nobenega arhitekta. P.P., Dnevnik, sreda, 13. avgust 2008
Vedno glasnejše so pripombe arhitektov na načrte za NUK 2. Ljubljanskega župana 20 let stari načrti ne motijo.

"NUK gre naprej" po polževo že desetletja. M.V., Delo, sobota, 19. julij 2008
Računsko sodišče večinoma zadovoljno s poročilom o gradnji knjižnice, ministrica s potekom priprave na gradnjo.
Na parceli NUK 2 so še vedno arheologi. J.P., Dnevnik, 19.7.2008
MVZT je napovedovalo, da  bo avgusta 2008 pridobilo gradbeno dovoljenje za novo knjižnico NUK 2, zdaj pa arheologi sporočajo, da se bodo umaknili šele septembra. Ministrica M. Kucler D. zdaj pričakuje dovoljenje jeseni. V pripravi je dokumentacija za pridobivanje sredstev iz strukturnih skladov EU. Letos naj bi bilo za NUK 2 namenjeno 1,8 milijona evrov.  Na poročilo računskega sodišča bo moralo MVZT pripraviti  dopolnjen terminski načrt.
Nuk II bodo začeli graditi jeseni. kd, Indirekt, sobota, 19. julij 2008
M.Kucler D. je napovedala začetek gradnje novega NUK v Ljubljani.
 

Virtualije. Mitja Čander, Dnevnik, 27. 5. 2008
Ob nakupovalnih središčih in avtocestah je precej manj novih bolnišnic in kulturnih ustanov. Omenja tudi NUK (nakopičeno vedenje) in umetniške akademije (inkubator prihodnjih snovanj). Te zgodbe koreninijo že v osemdesetih letih. V njih prepoznamo "logiko odnosa politične elite" .Odgovornost se prelaga od enega ministrstva na drugega, na mesto, lastnike zemljišč in arheologe. Vsi so za NUK "tradicionalisti, modernisti, lakanovci, hajdegerjanci, konceptualisti, neodvisni, uravnoteženi", a se stvar ne premakne. "Intelektualna elita nima v  tranzicijski družbi nikakršne realne moči v polju političnega odločanja. profesorji naj imajo svoje kabinete, kulturniki državni praznik in kulturministrstvo, novinarji naj bodo mezdni delavci". Umetnost in intelektualno življenje sta "dekoracija novodobne družbe, nikakor pa ne generator njenega razvoja". "Intelektualna elita fatalistično pristaja na spektakel partijskih bojev in tajkunskih ravsarij. /.../ Sanje osemdesetih, sanje o širokem razcvetu demokracije in kreativnosti, so se spremenile v frustrirajočo moro, ki lebdi nad zapuščeno jamo, prazno kasarno in pusto zemljo. /.../ Čas je, da vzpostavimo virtualni muzej ljudstva brez vizije".

Ljubitelji knjig bodo pešačili. J.P., Dnevnik, 21.4.2008
V novem NUK 2 bo le 9 parkirnih mest, dodatnih 40 bo v garaži pod Kongresnim trgom.

Kucler Dolinarjeva napovedala začetek gradnje NUK II še letos. STA, 7.3.2008  www.uni-lj.si
Na območju predvidene nove Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (NUK II) naj bi opravili še nekatera arheološka izkopavanja, avgusta pridobili gradbeno dovoljenje in še letos začeli z gradnjo, je zagotovila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. NUK II naj bi bil zgrajen do sredine leta 2011.
Novi NUK do konca leta 2011: utopija. J.P. Dnevnik, 28.2.2008 četrtek, 28. februar 2008
Priprave za novo Univerzitetno knjižnico Ljuljana (NUKII) so dolge 20 let (kronologija od 1989 do sept.2006). Revizija računskega sodišča na MVZT zaradi počasnosti postopkov in investicije v zastoju. J.Zupan je  julija 2006 napovedal, da bodo knjige začeli seliti iz starega NUKa leta 2010, zdaj v MVZT napovedujejo zaključek gradnje za konec leta 2011. V novem poslopju bo tudi CTK, osrednja humanistična knjižnica FF  in nekateri programi UL.
Računsko sodišče: Ministrstvo ne zagotavlja pogojev za učinkovito gradnjo NUK II., STA, splet,  29.2.2008
Po reviziji o smotrnosti gradnje nove narodne in univerzitetne knjižnice NUK II je Računsko sodišče dalo mnenje, da MVZT ne uresničuje projekta uspešno in zahtevalo načrt za 2. in 3. fazo. gradnje. Meni, da ni bilo ustrezno načrtovanje financiranja gradnje. Od 1991 do konca 2007 je bilo porabljenih sedem milijard tolarjev, stavba pa se še ni začela graditi.
Ministrstvo za visoko šolstvo zavrača očitke glede NUK. STA, splet, 29.2.2008
V odzivu na računsko sodišče je MVZT izrazilo začudenje, saj se je gradnja NUK v 2006 premaknila z mrtve točke, med 2002 in 2005 pa se "ni naredilo ničesar". Že lani so predstavili terminski plan gradnje. Za zaplete z zemljiščem niso pristojni. Dogovarjajo se z mestno občino. Ocenjujejo, da bo gradnja končana leta 2011.
Je bila usoda NUK že zdavnaj zapečatena? M.V., Delo,  29.2.2008
Računsko sodišče vidi glavni razlog za kaotične razmere pri gradnji NUK v nejasnih razmerjih vpletenih, med gradbenim odborom in skupino za gradnjo. V odboru je 67 ljudi z ministrstev, knjižnice in drugih inštitucij. V 16 letih se je estal 14-krat, zadnjič 2006. Po zakonu o NUKu 2 je gradnja posebnega nacionalnega pomena, gradnjo bi morali končati že 1998.

Trubarjevo doprsje v NUK. M.V., Delo, 9.2.2008
Predsednik RS D. Turk je z odkritjem kipa P. Trubarja začel Trubarjevo leto. Sestal se je tudi odbor za počastitev 500-letnice njegovega rojstva.

Nova čitalnica za študente in dijake. Koper. ID, Primorske novice,  torek, 15. januar 2008
V Dvorani Bonifika je odprla vrata študentska čitalnica v prostorih Primorskega svetovalnega središča ŠOUP in Kluba študentov Koper. Na voljo jta tudi dva računalnika z internetom. Zmogljivosti čitalnic v knjižnicah na obali za vedno večje število študentov ne  zadostuje več, pravijo. Prostora je za 15 oseb, odprta je od 9 do 20 ure, razen ob sredah in nedeljah do 16 oz. 15 ure.

Projekt "Digitalizacija knjižnične dediščine" - 21. december 2007
Vlada RS se je na seji 20. decembra 2007 seznanila z informacijo o sodelovanju MVZT, Ministrstva za kulturo ter Narodne in univerzitetne knjižnice v projektu Digitalizacija knjižnične dediščine, ki ga izvaja NUK.  Sklenila je, da se za izvajanje projekta v letu 2007 zagotovijo  sredstva s strani MVZT  v višini 260.000 evrov. MVZT  ima v svojem  programu tudi skrb za razvoj e-storitev in e-vsebin  Med nalogami  Direktorata za informacijsko družbo je predvideno sodelovanje v projektih, ki so namenjeni vzpodbujanju rasti informacijske družbe. 

 

V Mariboru začetek konference COBBIS. Siol, splet,  četrtek, 29. november 2007
Inštitut informacijskih znanosti IZUM organizira vsako leto regionalno konferenco knjižnjičarjev in informatikov. Letos je 400 udeležencev predsvem iz držav JV Evrope. V uvodu sta govorila T.Seljak, direktor IZUMa in ministrica M.Kucler D.
20 let iskanja po mreži COBBIS. ku, Večer,  četrtek, 29. november 2007
Knjižnjični sistem COBBIS vključuje danes že 6 držav, zanj skrbi IZUM.
 

Slovenski knjižni sejem - 22. november 2007
23. slovenski knjižni sejem  je bil od srede,  28. novembra 2007 do nedelje, 2. decembra 2007. Več informacij na strani <http://www.knjiznisejem.si/>
 

Frankfurt po Frankfurtu: 10.000 novih tujih knjig.  gb, Dnevnik, 7.11.2007
V CD v Ljubljani je do 13.11.2007 prodajna razstava tujih knjig (katalog: www.konzorcij.com ). Posebej bo predstavljena Katalonija. Med strokovnimi izdajamo ponovno prevladujejo dela (slovenskega filozofa) S.Žižka- 15 knjig, mnoge so izšle v francoščini.
 

'Digitalna knjižnica v Sloveniji" -  predlog za uvrstitev  projektov Načrt razvojnih programov - 18. september 2007
Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v pripravi" je objavljen Predlog za uvrstitev novega projekta št. 1528-07-0006 'Digitalna knjižnica v Sloveniji ? dLib.si' v Načrt razvojnih programov - glej <http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=1&url=277bdf36cd5b7373c1256efa00399a6b/03d91e8d72fe29f1c125735a002f8443?OpenDocument>

 

Pogoj za  vseživljenjsko učenje in sodelovanje prebivalstva v družbi znanja. B.D., Delo, četrtek, 13. september 2007
Pogovor z Renato Šolar, vodjo Kartografske in slikovne zbirke NUK. NUK je ustanovna članica portala Evropska knjižnica in razvija slovensko digitalno knjižnico, tako da imajo uporabniki dostop do gradiv od koderkoli.
 

Testni dostop do e-knjig založbe Springer, OBVESTILA CTK-ja, SEPTEMBER 2007

Za uporabnike  na Univerzi v Ljubljani je CTK zagotovil testni dostop do Springerjevih elektronskih knjig v uporabniškem vmesniku SpringerLink. V celotnem besedilu so dostopne e-knjige iz obdobja 2005, 2006 in 2007. Za dostop do e-knjig na URL  http://www.springerlink.com kliknite na Books (neposredni dostop http://www.springerlink.com/books/ ). Knjige z zeleno ikono pred naslovom so dostopne v celotnem besedilu. Obstaja možnost, da bomo do e-knjig v testu na UL zagotovili stalen dostop.

Člani sveta Narodne in univerzitetne knjižnice - 23. avgust 2007
Vlada RS je na seji 23. avgusta 2007 sprejela odločbo o imenovanju  naslednjih članov sveta Javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica: dr. Jelka Pirkovič, Jože Čakš, Marija Janc, Simon Ošo in izr. prof. dr. Alenka Šauperl.

 

ZA DNEVE OD 28.JULIJA DO 31.AVGUST 2007 SMO USPELI IZBRATI IN POVZETI LE NEKATERE ČLANKE .PRIPOROČAMO, DA  ZA TO OBDOBJE POBRSKATE PO KLIPINGU TUDI SAMI.

 

 

 

 

 

 

 

  • Mišji korak za NUK II.  A.Gajič, Žurnal, 13.10.-22006
    Po 10 letih smo dočakali podpis pogodbe o prenosu zemljišč za knjižnico z občine na državo.
    Manj za NUK2 in digitalizacijo gradiv. J.Brankovič. Delo, 21.10.2006
    V končni različici vladinih razvojnih projektov je zagotovljeno manj denarja za novo stavbo, za digitalizacijo gradiv pa šele po letu 2013.  Ravnatelj NUK L.Šetinc meni, da bi lahko zasebna sredstva pridobili le  za del dejavnosti, npr. za arhiviranje časopisnih člankov v digitalni obliki. Digitalizacija olajša dostopnost in ohranja dediščino.  
  • NUK 2 le s pomočjo zasebnikov in EU, Jure Brankovič, Delo, 4.10.2006
    Županja D.Simšič in minister J.Zupan sta podpisala pogodbo o predaji zemljišč  za novo knjižnico državi. Denar še ni zagotovljen, vrednost  in  terminski načrt gradnje še nista znana.
    Pred novo knjižnico kombi dokumentacije,  Peter Pahor, Dnevnik, 4.10.2006
    Kdaj bo zgrajen NUK2 in koliko bo stal bo po napovedih ministra J.Zupana jasno čez tri mesece.
     Urediti je treba še za cel kombi dokumentacije,  Ksenija Koren, Večer, 4.10.2006
     Knjižnica za otroke današnjih študentov,  Jure Brankovič, Delo, 4.10.2006
    Komentator meni, da bo minister Zupan moral najti razloge za zamudo pri gradnji NUK 2 drugje, ne pri mestu, "ali pa priznati resnico, da si država nove knjižnice žal za zdaj še ne more privoščiti in da bodo njene storitve uporabljali šele otroci današnjih študentov".
     
  •  Zelena luč za NUK 2?  V novem tednu. Nedelo, 30.9.2006
    Mesto Ljubljana in MVZT bosta  podpisala pogodbo o prenosu zemljišč za knjižnico na državo.
    NUK 2 dobi nadaljevanje, Peter Pahor, Dnevnik, 29.9.2006
    Prenos občinskih zemljišč na državo naj bi projekt premaknil z mrtve točke. Občina je za zemljušče NUK" odštela 850 miljonov tolarjev, sz dvakrat plačanim zemljiščem Angore pa več kot milijardo.
  • Zemljišča za NUK bo država prevzela prihodnji teden, J. B., Delo, 21.9.2006
    Minister J.Zupan je povedal, da so vlada in pristojni odbori potrdili, da MVZT z mestno občino Ljubljana podpiše pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišč nove univerzitetne knjižnice v Ljubljani.  
  • Kot zapisan spomin,  Tanja Jaklič, Delo, 21.9.2006
    Novo celostno podobo NUK-a (slika) je oblikoval M.Vipotnik.
  • Staro domovanje, a novi obraz,  Tanja Jaklič, Delo, 20.9.2006
    NUK praznuje  60 letnico uveljavitve nacionalne in univerzitetne vloge. (Slika: prva lopata za temelje NUKa, oktober 1936).
    NUK hrani 2,5 miljona gradiv, ima 140 zapsolenih, letno 200 tisoč obiskovalcev in 6 miljonov evrov  večinoma iz proračuna. Ob praznovanju so pripravili monografijo in novo celostno podobo.
    Od včeraj na jutri,  Mojca Štrajher, Dnevnik, 20.9.2006
    Prva licejska knjižnica v Ljubljani je bila ustanovljena 1774. Pred 60 leti se je Univerzitetna biblioteka preimenovala v "NUK". Njegova vloga je zajemanje in trajno ohranjanje slovenske pisane dediščine, hkrati pa je knjižnični-informativno središče. danes je NUK pridružena članica Univerze v Ljubljani.  Slika stavbe NUKa.  Novo celostno podobo (znak, slika) je oblikoval M.Vipotnik.
  • Narodna in univerzitetna knjižnica (Ljubljana). Slovenska nacionalna knjižnica ob 60 letnici preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Melita Ambrožič et al. Ljubljana, NUK, 2006

     
  • OBVESTILA CTK, september-oktober 2006
    GOOGLE SCHOLAR IN SCIRUS Z ODDALJENIM DOSTOPOM             Google Scholar postaja vse bolj uporaben bibliografski vir pri iskanju elektronskih publikacij. Mnoge e-revije, indeksirane v G.Scholarju, so dostopne tudi na Univerzi v Ljubljani. Če G.S. uporabljate v IP okolju UL, lahko do tistih celotnih besedil, do katerih ste upravičeni, dostopate brez težav. Če pa dostopate od doma in pri tem uporabite naravni URL naslov (http://scholar.google.com ), boste  enostavno prišli do okrnjenih bibliografskih podatkov, ne boste pa mogli uporabiti celotnih besedil. Tudi od doma na G.S.prijavite z oddaljenim dostopom z ene izmed vstopnih točk knjižnic UL (Podatkovne zbirke CTK, Mrežnik NUK ipd.).  Na G. S. pričakujete revije iz paketov Wiley, Springer, IEEE, PNAS, American Physical Society, Taylor and Francis, Blackwell (preko OCLC ECO), arhive prednatisov, spletne dnevnike (bloge) ipd. Podobno, kot z zbirko G.S. je tudi z Scirus-om(http://www.scirus.com ), ki omogoča iskanje po znanstvenih spletnih vsebinah in po znanstvenih revijah iz paketa ScienceDirect in nekaterih drugih zbirk celotnih besedil (PubMed Central, Scientific American...). Če se na SCIRUS od doma logirate z oddaljenim dostopom, boste lahko vstopili v celotna besedila, sicer vas bo servis zavrnil. Oddaljeni dostop za UL zagotavlja NUK (Gorazd Vodeb, 2001 198, gorazd.vodeb@nuk.uni-lj.si).
     KATALOG STANDARDOV CTK-ja    Prostodostopna enostavna bibliografska zbirka standardov in tehničnih predpisov , dostopnih v CTK-ju.  Za uporabo ni potrebno imeti posebnih gesel ali biti član CTK. Katalog standardov CTK-ja je dostopen na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/standardi/.
    PORTAL SLOVENSKA E-PERIODIKA        Portal  omogoča dostop do slovenskih znanstvenih in strokovnih revij na enem mestu. Vanj so uvrščene revije na nivoju celotnih besedil, izvlečkov kot tudi kazal. Dostopno na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/eva/pusnik/periodika/. Zbirka je prostodostopna.
     PORTAL E-REVIJ UNIVERZE V LJUBLJANI       UL ima dostop do okoli 3300 e-revij. Iskanje revij in iskanje po posameznih prispevkih, kot tudi listanje po seznamih revij in posameznih revijah omogoča Portal e-revij Univerze v Ljubljani. Dostopen je v IP okolju UL in z oddaljenim dostopom na spletnem naslovu http://ejournals.ebsco.com.
     IZOBRAŽEVANJE V CTK-ju – jesen 2006   Tečaj Izdelava spletnih strani, 7.- 9. november, 2006, tečaj E-revije in druge zbirke celotnih besedil, 4. oktober, 2006, tečaj Učinkovito iskanje v spletnem okolju, 14. november 2006, tečaj uporabe zbirke SciFinder Scholar, 12. oktober, 2006. Prijave na e-naslov miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.  Več o izobraževalnih programih CTK-ja
     SVEČANA OTVORITEV ŠOLSKEGA LETA – VODENI OGLEDI CTK-ja 1.10.2006        Več o prireditvi...
    BIBLIOFON CTK-ja       Od septembra 2006 so vsem članom CTK-ja na voljo storitve podaljšave izposojenega gradiva, SMS opomnika in ostalih obvestil knjižnice preko telefonskega odzivnika Bibliofon. Več o Bibliofonu CTK-ja...
     EDUROAM – BREZŽIČNI DOSTOP DO INTRENETA V CTK-ju       V prostorih CTK je uporabnikom na voljo brezžični dostop do interneta - Eduroam, ki omogoča varen, preprost in brezplačen dostop do brezžičnega omrežja. Eduroam je mednarodno akademsko brezžično omrežje, ki omogoča študentom in zaposlenim na univerzah ter drugih izobraževalnih in raziskovalnih organizacijah brezžičen dostop v matičnih organizacijah, kot tudi gostovanje na vseh inštitucijah, ki so članice omrežja Eduroam.
    Več o projektu EDUROAM

     
  • Izpolnjevanje pogojev za kvalitetnejše delo,  P.Z., Večer, 19.9.2006
    Na PF UM so odprli preurejeno knjižnico, ki bo kot je dejal dekan Š.Ivanjko, srce fakultete. tam bodo lahko študenti ves dan študirali, na voljo bo tudi profesionalno osebje. Obnovili so tudi avlo fakultete, v načrtu je še dvigalo za invalide. To je začetek izvajanja bolonjskega procesa in izpolnjevanja pogojev za kvalitetnejše delo, je dejal dekan. S prenovljenimi programi študija prava (petletnimi, tako kot PF UL) bodo pričeli v št.l.2008/09.
    Na PFUM bo 29.septembra predstavitveni dan za bruce, 19. ni 20.oktobra 2006 pa srečanje bibliotekarjev pravnih fakultet JV Evrope in med drugim tudi družabno srečanje diplomantov.