ISKANJE/SEARCH:  
Poiščete na ekranu  zgoraj "Searh options" in Najdi (na tej strani) / Find (on this page)  ter  vtipkate značilno besedo, avtorja ali številko. 

Prva stran

Kazalo strani:

    Univerza v Ljubljani

    Poročila UL in članic o kakovosti

Univerza v Ljubljani

• Prenovljene spletne strani Univerze v Ljubljani
  UL je prenovila svoje spletne strani - glej <http://www.uni-lj.si/

• Poslanstvo  UL (1996) http://www.uni-lj.si/Univerza/poslanstvo.asp 
  UL mission http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_presentation.aspx

• Katalog informacij javnega značaja za Univerzo v Ljubljani http://www.uni-lj.si/UL/Univerza/KIJZ.asp
  Najpomembnejše informacije in povezave o UL, dobro izhodišče za spoznavanje te velike in komplekse inštitucije, pa tudi za iskanje konkretnih podatkov. Vsebina: Kratek opis dejavnosti, članice in organi ter kontaktne osebe, notranji predpisi, nekateri predpisi RS in EU, poslanstvo in nekateri strateški dokumenti, postopki (npr. za vpis in habilitiranje), javne evidence in zbirke podatkov, dokumenti za posamezna delovna področja (npr. Seznam predavanj, ceniki storitev, univerzitetni interdisciplinarni podiplomski študij, kakovost, mednarodno sodelovanje, arhivsko muzejska služba idr.) ter najpogosteje zahtevane informacije (npr. statistični podatki o študentih in zaposlenih). Katalog se bo še dopolnjeval, npr. s seznamom študentov, diplomantov, zaposlenih, prejemniki nagrad, premoženje in nepremičnine, itd.(B.M.)

• Glej dokumente in slike iz zgodovine UL

• Glej arhiv novic in obvestil UL

•  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (OdPUL-1B) <http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200479&dhid=70808 
  
• Statut Univerze v Ljubljani 
  Statut Univerze v Ljubljani, sprejet 21. decembra 2004 je objavljen na http://www.uni-lj.si/UL/StatutUL21.12.04.asp
• Statut Univerze v Ljubljani  Uradni list RS št. 8 z dne 28. januarja 2005
• Sprememba Statuta Univerze v Ljubljani
  Uradni list RS št. 118, 27. decembra 2005 <http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2005118&dhid=79932>
  Prokurist UL opravlja tiste poslovodne funkcije, ki jih rektor posebej opredeli. Prokurist zastopa in predstavlja univerzo v pravnem prometu proti tretjim osebam brez omejitev, navznoter pa je omejen na izvrševanje poslovodnih pristojnosti, ki jih nanj prenese rektor s posebnim sklepom. Rektor lahko prokuro kadar koli prekliče brez navedbe razloga.
  Spremembe Statuta Univerze v Ljubljani. Uradni list RS, št. 62/2008 z dne 20. junija 2008
  * Kazalo <http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200862>  * Uredbeni del (PDF) <http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008062.pdf>

• Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Ljubljani  

  Uradni list RS št. 14/2009 z dne 20. februarja 2009
  Kazalo: <http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200914>   Uredbeni del (PDF)<http://www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ur/u2009014.pdf>
  
   

• Portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, www.uni-lj.si , 11.1.2008
  Portal DiKUL http://dikul.uni-lj.si/ je enotna vstopna točka do elektronskih informacijskih virov Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani.
  Portal vsebuje Katalog informacijskih virov UL z opisi virov in možnosti dostopa, Katalog e-revij (A-Z seznam e-revij), zbirko Del UL ipd.  Za oddaljen dostop do virov se  uporabljajo gesla za COBISS. Osrednji del portala je združevalni iskalnik, ki uporabnikom omogoča, da na enostaven način preiskujejo do 20 elektronskih informacijskih virov hkrati. Drugi   del  je povezovalnik, ki omogoča tvorbo ustreznih spletnih povezav do pripadajočih celotnih besedil in ostalih spremljajočih dokumentov.

  Imenik zaposlenih na rektoratu UL. www.uni-lj.si , julij 2008
  http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/imenik_zaposlenih.aspx
  Telefoni in e-naslovi za: rektorat; upravni odbor; kabinet rektorice; univerzitetne službe za: notranjo revizijo, za 1. in 2. stopnjo, Visokošolska prijavno-informacijska služba VPIS, za raziskave, razvoj in intelektualno lastnino, za evropske projekte, za doktorski študij, za kakovost in storitve za študente, za mednarodno sodelovanje, center za univerzitetni šport CUŠ, finančno računovodska služba, služba za investicije, za informatiko, za javna naročila in pravne zadeve, kadrovska služba, Arhivsko muzejska služba AMSU, za kadrovske in splošne zadeve rektorata. 

  Posvet o izvajanju tutorstva na članicah UL - 6. maj 2009
  V sredo, 20. maja 2009, ob od 13. do 16. ure v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani: "Posvet o izvajanju tutorstva na članicah Univerze v Ljubljani".
  Več: <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=3010>

  Sofinanciranje podiplomskega študija UL v št.l. 2008/09 - 19. marec 2009
  Univerza v Ljubljani je z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo podpisala pogodbi o sofinanciranju podiplomskega študija in sofinanciranju študijskih programov tretje stopnje v študijskem letu 2008/2009.
  Več: <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=2801>

  Predstavniki ustanovitelja v upravnih odborih univerz - 26. marec 2009
  Vlada RS je26. 3. 2009  sklenila, da se:
  * v UO UL dolžnosti članov predstavnika ustanovitelja razrešijo:  P Pristovšek, F. Arhar in J. Hribernik.   Namesto njih je imenovala: dr. Bogdana Povha, mag. Majdo Širok in Jožeta Colariča. Vlada je tudi dala soglasje k imenovanju mag. Sama Hribarja Miliča za člana UO UL iz vrst delodajalcev.
  * v UO UM  razrešijo: M. Plut, J. Možina in  A. Križman. Namesto njih je imenovala: mag. Mirka Stoparja, mag. Franja Bobinca in Ivana Gorjupa. Dale je soglasje k kandidatki Andreji Katič za predstavnico delodajalcev.
  * v UO UP razrešijo:  E. Okretič Salmič, A. Benkovič in N. S. Mankoč Borštnik. Namesto njih je imenovala Bruna Koreliča, dr. Livia Jakomina in Vando Rode. Dala je soglasje k kandidatu Vojku Čoku za predstavnika delodajalcev.
   

  Senat UL ustavil postopke za izvolitev rektorja. STA, splet, 21.4.2009 sreda, 22. april 2009
  Volilna komisija UL je ugotovila, da je postopek izvolitve rektorja v drugem krogu v neskladju z zakonom o visokem šolstvu. Zato je senat UL sklenil, da se  bodo postopki volitve rektorja Ul nadaljevali šele ko bo senat potrdil spremembe pravilnika. Rok za vlaganje kandidatur za rektorja in prorektorje tako ne bo potekel 25.4.2009.
  Bo senat izločen iz postopka izbire rektorja? J.K.S., Delo,  sreda, 22. april 2009
  Zakon o visokem šolstvu (23.člen) določa, da rektorja volijo vsi visokošolski učitelji in sodelavci, zaposleni na UL, volilno pravico imajo tudi študenti. Pravilnik UL o volitvah organov UL pa določa, da rektorja v drugem krogu volijo le člani senata UL. Na to domnevno nezakonitost sta v pismu senatu UL opozorila B. Bugarič in M. Cerar iz volilne komisije UL. J. Kranjc, predsednik statutarne komisije UL je dejal, da je ta člen zakona mogoče razlagati tudi drugače. Doslej je volilna komisija dobila samo prijavo R. Rizmana kot kandidata za rektorja. Senatorji so sklenili, da bodo na podlagi mnenja statutarne komisije volitve začeli znova.

   

  Ime rektorja znano že junija?, J.K.S., Delo,  sreda, 25. marec 2009
  Senat UL je obravnaval poslovno poročilo za leto 2008, postopek volitve rektorja in druge zadeve.
  Rektorica A. Kocijančič je povedala, da se zmanjšuje število študentov, nekoliko se je povečalo število učiteljev, osip ob prehodu v drugi letnik se ni zmanjšal prav tako ne trajanje študija, več je tudi absolventov in manj pritoka študentov iz tujine. Z bolonjsko reformo se je povečalo število študijskih programov; univerza si je naprtila breme, ki ga bo težko zdržala", je dejala, zato bo sledila racionalizacija in združevanje programov. UL se po raznih lestvicah uvršča med 2% najboljših univerz. Veliko je tudi raziskovalnih programov in projektov, tudi tržnih, vendar po njenih besedah ne moremo biti zadovoljni z vrednostjo omenjenih projektov. Najbolj je odmevala njena pripomba, da imajo nekatere članice finančne presežke in plačujejo zato davke, namesto da bi denar namenili za investicije in zaposlitve učiteljev.
  Članice UL so do 24.3.2009 predlagale kandidate za  novega rektorja in prorektorje UL. Senat je sprejel rokovnik, po katerem bo prvi krog volitev bo na članicah 17.6.2009 in (če bo potrebno v senatu) 26.6.2009. Glej: Sklep o začetku volilnih postopkov za volitve rektorja Univerze v Ljubljani za mandatno obdobje 2009 – 2013, Rokovnik

  Rektorica: Sedanji prihodki ne bodo zadostovali za izpolnitev vseh načrtov   http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=2952 16.4.2009
  Prihodki univerze še zdaleč ne bodo zadostovali za izpolnitev vseh načrtov, ki so si jih zadali z bolonjsko prenovo študija, je na seji odbora DZ za visoko šolstvo dejala rektorica UL A. Kocijančič. Poudarila je mednarodno priznano kakovost UL in njeno vpetost v raziskovanje, tudi za potrebe gospodarstva.
  Seja odbora  je namesto v DZ potekala na sedežu univerze, na njej pa se poslanci seznanili  z delom in razvojnimi načrti UL.

   PROMOVIRANIH DESET NOVIH DOKTORJEV ZNANOSTI  www.uni-lj.si 7.4.2009

   

    UL: pri IP telefoniji ni bilo oškodovanja   www.uni-lj.si 7.4.2009

    NAPOVED OBJAVE: Javni razpis za kandidate za mlade raziskovalce v letu 2009 www.uni-lj.si  3.4.2009

    Objava najav interesa Centrov odličnosti   www.uni-lj.si  3.4.2009

   

  Colarič v upravnem odboru univerze. B.B., Dolenjski list,  četrtek, 2. april 2009
  Jože Colarič, Krka, je imenovan kot predstavnik ustanovitelja (države, op. B.M.) v UO UL. Poudarja pomen sodelovanja "med akademskim okoljem in industrijskimi raziskovalnimi laboratoriji". Krka je lani podpisala dogovor o sodelovanju s FFA UL pri izvajanju novega študijskega programa industrijska farmacija. Gospodarstvo podipira razvoj univerze, "le-ta pa mora pri svojem razvoju ohranjati avtonomno pozicijo".

  Javni razpis za nosilce programov obštudijske športne dejavnosti CUŠ UL  www.uni-lj.si 30.3.2009

  
   Razpis za Knafljeve štipendije za študijsko leto 2009/2010  www.uni-lj.si 30.3.2009

   

  Ugledna umetnika Ščedrin in Plisecka v Sloveniji. im, Dnevnik,  četrtek, 26. marec 2009 - prvi del
  Skladatelj R. Ščedrin se je srečal s študenti AG UL in imel opoldanski koncert v Veliki dvorani UL.

   

  Ars&humanitas. Demokracija,  četrtek, 26. marec 2009 - prvi del
  Nova revija Znanstvene založbe FF UL.

   

  
  Študenti o novem gledališču v Ljubljani. M.JK., Delo,   torek, 24. marec 2009
  Mednarodno srečanje študentov in profesorjev o gledališki arhitekturi v srednji Evropi (projekt TACE).

   

  Prorektor Maček promoviral 11 doktorjev znanosti, STA, splet, sreda, 25. marec 2009
  Na UL je bilo promoviranih 11 doktorjev znanosti (FF 6, PF 3, FDV 2).
   Promoviranih enajst novih doktorjev znanosti  www.uni-lj.si  24.3.2009
  Kocijančičeva promovirala 10 novih doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 1. april 2009
  Rektorica UL je promovirala 10 doktorjev znanosti (MF 7, BF 2, FSD 1).

  Rektorica prof. dr. Kocijančič se je sestala z ministrico za kulturo  www.uni-lj.si 23.3.2009
   

   Rektorica prof. dr. Kocijančič se je sestala z ministrico za obrambo dr. Jelušič www.uni-lj.si 19.3.2009

   

   Rektorica prof. dr. Kocijančič sodelovala na okrogli mizi "Kako izboljšati FA?"   www.uni-lj.si 19.03.2009

  Promoviranih deset novih doktorjev znanosti  www.uni-lj.si    10.03.2009 

  DZ potrdil novelo odloka o preoblikovanju univerze. STA, splet,  petek, 6. marec 2009
  Državni zbor je sprejel preimenovanje VŠZ UL v Zdravstveni fakulteto.
  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (OdPUL-1D)Uradni list RS št. 18/2009 z dne 9. marca 2009
  Glej:  Kazalo  <http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200918> Uredbeni del (PDF dokument)  <http://www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ur/u2009018.pdf>
  Sprememba imena VŠŽ UL v  Zdravstveno fakulteto.

  Posvet "Izvajanje bolonjskih študijskih programov" oz. Evalvacija prenovljenih študijskih programov in primeri dobre prakse.
  četrtek 25.3.2009, ob 9,00    Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Zbornična dvorana

  Posvet na temo evalvacije izvajanja bolonjskih študijskih programov, namenjen dekanom, prodekanom, snovalcem programov in odgovornim za samoevalvacijo na članicah UL:  Evropska priporočila za evalvacijo študijskih programov (M. Drobnič Košorok), Merjenje kakovosti programov - ključ do mednarodne akreditacije ( M. Makovec Brenčič), Prenova naravoslovnih programov - oblika, vsebina ali oboje (J. Štrus); Izzivi in čeri družboslovnih bolonjskih programov (M. Kalin Golob).

  Ravnanje ljubljanske univerze lahko odpodi morebitne bodoče dobrotnike?  Čigava je v resnici Knafljeva ustanova na Dunaju? J.K.S., Delo,  četrtek, 5. marec 2009
  Leta 1671 je Luka Knafelj z oporoko zapustil stavbo v središču Dunaja v korist študentom s tedanje Kranjske. Kasneje je z zapuščino upravljala UL, pred 19 leti pa jo je dala v upravljanje Mohorjevi družbi, ki je vpisana v zemljiški knjigi kot zakupnik za 99 let. V stavbi ima prostore tudi Slovenski znanstveni inštitut. Ta je od dolgoletnega kuratorja ustanove Antona Levsteka nedavno dobil poziv, naj uredi vprašanje najemnine, sicer se bo moral izseliti. V pogovoru je A. Levstek dejal, da je bilo z nekdanjim ministrom Marinčkom dogovorjeno, da najemnine ne bodo plačevali 10 let. Trenutno MVZT ugotavlja, kdaj bo potrebno začeti plačevati najemnino.  Direktor inštituta Vincenc Rašjp pravi, da se je ustanova spremenila v "avstrijsko zasebno ustanovo". Postavlja se vprašanje, ali jo je možno spet spremeniti v javno, saj sicer lahko prihodki od stavbe odtekajo drugam, ne v korist (slovenskih) študentov.
  J.K.S. se na koncu daljšega članka o zgodovini in problemih Knafljeve ustanove sprašuje, če bi  morebitni novi dobrotnik namenil svoje premoženje rojakom, ki "ne znajo ohraniti tako edinstvene ustanove kot je Knafljeva".

  Mini obvestila.  Šolski razgledi, 6.3.2009
  Na PeF UL je bila razstava o C. Darwinu, njegovem življenju in raziskovanju.

  Ekonomska fakulteta sodeluje v Simobilovem projektu Re.misli. STA, splet,   sobota, 7. marec 2009
  Simobil in EF UL sta podpisala sporazum o sodelovanju na področju "družbeno odgovornega delovanja". EF bo uvedla okolju prijazne ukrepe in osveščala študente in zaposlene o tem.

  Novi doktorji znanosti. Delo, petek, 6. marec 2009
  Prorektor UL Peter Maček je pomoviral 10 novih doktorjev znanosti (BF 2, FFA 2, FMF 2, FS 3, TeoF 1).

  Novi doktorji znanosti. Delo,  četrtek, 5. marec 2009
  Na UM in Ul so promovirali 8 doktorjev in 12 doktoric znanosti.
  UM: FF 2, FKKT 2, FG 1, FS 1, MF 1.
  UL: MF 8, FKKT 3.

  Nismo šola, ki bi učila recepte. K.P., Oglasna priloga Poslovno znanje,  Dnevnik, 2.3.2009  ponedeljek, 2. marec 2009
  Dušan Mramor, dekan EF UL govori o študiju na fakulteti, bolonjski reformi, akreditaciji EQUIS in zaposljivosti diplomantov fakultete.
  "Za EF  od nekdaj velja, da dobi diplomant šole izjemno dobre teoretske osnove, ki mu omogočajo, da se hitro prilagaja novim razmeram in zna iskati nove rešitve. Nismo šola, ki bi učila recepte, saj recept velja le za določen primer in za omejen čas."
  Pravi, da morajo imeti diplomanti dobro osnovno znanje in na koncu določeno usmeritev; skozi podiplomske programe in vseživljensko izobraževanje se nato vračajo na fakulteto, če potrebuje specifična znanja.  Za analizo diplomantov so ugotovili, da ni velikega ujemanja med usmeritvijo med študijem in zaposlitvijo. Pri nas izraz "ekonomija" vključuje tudi poslovne vede, za katere je na EF največ povpraševanja. V velikih gospodarstvih, npr. ZDA je potrebna ožja specializacija, pri nas pa splošna osnova, ki omogoča fleksibilnost pri zaposlitvi.
  EF je med 115 šolami na svetu, ki je dobila akreditacijo EQUIS. Kriteriji zahtevajo tesno sodelovanje z gospodarstvom in internacionalizacijo, usklajen program z drugimi fakultetami, zato so že v 2005/2006 uvedli bolonjske programe, med prvimi v Sloveniji. Ker se je kasneje menjal zakon, so imeli težave. Ukinjen je bil magisterij znanosti, zdaj velja (bolonjska) druga stopnja za enakovredno nekdanji (štiriletni) univerzitetni izobrazbi. EF je naredila novi program s ciljem, da bi v petih letih (t.j. druga stopnja, "bolonjski magisterij") študent znal več kot prej v šestih (t.j. mag.znanosti). Programi so tako zahtevnejši kot pri konkurenci, kjer so"teh pet let enačili s prejšnjimi štirimi".   Trudili so se ohraniti stari magisterij znanosti in zdaj poskušajo prepričati zakonodajalca, da je poleg doktorata znanosti potreben ločen študij, ki bi pripeljal do stopnje 8/1. (Podoben "licenciat", prvo stopnjo doktorske izobrazbe imajo skandinavske države.)   Ugotovili so tudi, da je (bolonjski) program ponekod prezgodaj specializiran, zato bodo zdaj to premaknili v tretji letnik.
   

  Ljubljanski univerzitetni inkubator vabi na debato Inovativnost in poročanje,  o inovacijskem novinarstvu in poročanju
  v torek, 3. marca 2009, ob 19. uri v Kiberpipi, na Kersnikovi 6,  Ljubljana.   Sodelujejo:
  Violeta Bulc, Vibacom; Sašo Dolenc, spletni časopis Kvarkadabra; Peter Frankl,  časopis Finance; Andraž Tori,  podjetje Zemant in Ljubljanski univerzitetni inkubator.
  'Inovativnost in poročanje' je spremljevalna aktivnost Tekmovanja za naj študentski prispevek o inovativnosti. Več informaciji o tekmovanju in nagradi na http://www.lui.si/projekti/inovacijsko_novinarstvo/. Udeležbo lahko potrdite preko Facebook grupe LUI Slovenia ali po elektronski pošti na info@lui.si. 

   

  Zlatolaske v rokah študentov AGRFT-ja. RTV SLO, splet,  četrtek, 26. februar 2009
  Nagrade za najboljše študente in študente AGRFT UL so prejeli: Barbara Zemljič, Miha Bezeljak, Blaž Setnikar, Tina Vrbnjak, Viktorija Bencik, Yulia Rschina, Staša Bračič in Žiga Virca.

   

   Odbor DZ se strinja s preoblikovanjem UL VŠZ v Fakulteto za zdravstvo UL    www.uni-lj.si    18.02.2009
  Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani - poročilo Odbora za visoko šolstvo znanost in tehnološki razvoj k predlogu sprememba Odloka
   Poročevalec Državnega zbora 20 (20. 02. 2009) 
  <http://www.dz-rs.si/index.php?id=374&unid=PUB|E37420009C3FD750C1257563003F7C60>
  Preoblikovanje visoke šole v fakulteto. STA,  Žurnal24, 5.3.2009  četrtek, 5. marec 2009
  Poslanske skupine so podprle predlog za preoblikovanje Visoke šole za zdravstvo UL v  Zdravstveno fakulteto. UL bo imela tako le še fakultete in akademije.
   

  Univerza v Ljubljani in vrhunska podjetja za izhod iz krize. STA, splet,  sreda, 4. marec 2009
  Rektorica UL A. Kocijančič je podpisala strateški sporazum o partnerstvu s predstavniki podjetij: BTC, Gorenje, Iskratel, Krka, Lek, Orio Computers, saja, Kolektor in Mercator. Z nekaterimi podjetji pogovori še potekajo.
    Univerza v Ljubljani in vrhunska podjetja za uspešen izhod iz krize  www.uni-lj.si   3.03.2009

  Univerza v Ljubljani se ne želi imenovati po Trubarju. S.F., Delo, sreda, 4. marec 2009
  Senat UL je zavrnil (drugi) predlog za preimenovanje.

    Promoviranih deset novih doktorjev znanosti  www.uni-lj.si  24.02.2009

  Rektorica Kocijančičeva promovirala 11 doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 4. marec 2009
  Na UL je bilo promoviranih 11 novih doktorjev (MF 11, FKKT 3).
    Promoviranih enajst novih doktorjev znanosti   www.uni-lj.si   3.03.2009

    Prvo leto rednega delovanja portala DiKUL   www.uni-lj.si   20.02.2009

  Dan materinščine in zaključek mednarodnega leta jezikov na FF.  Delo, 21.2.2009
  Na odd. za prevajalstvo FF UL so mednarodno leto jezikov namenili predvsem prenovi študijskega programa in krepitvi mednarodnih povezav, ki prispevajo k večji kakovosti študija. Začeli so izvajati bolonjske študijske programe na vseh treh stopnjah. Pripravili so tri skupne  magistrske programe (z univerzo K.F. v Gradcu in inštitutoma v Parizu). V tujino je lani odšlo nad 30 njihovih študentov, prišlo pa jih je 17. Sodelujejo v 4 mednarodnih projektih.

  Razpis štipendij UL za izmenjavo študentov JV Evrope za  2009/10 - 16. februar 2009 
  Objavljen je nov "Razpis štipendij sklada Univerze v Ljubljani za mednarodno izmenjavo študentov iz Južne in Vzhodne Evrope", za študijsko leto 2009/10. Rok prijave je 15. april 2009.    Glej <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=2654>
  Glej <http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=89&newsId=457&furtherNews=yes>
  Razpis štipendij sklada UL za leto 2009/10  www.uni-lj.si, 12.2.2009

  O Emoni bomo vedeli še več. J.P., Delo, 21.2.2009
  Na Kongresnem trgu, pred stavbo Univerze v Ljubljani, so začeli z arheološkimi izkopavanji. Preiskali bodo območne od Šubičeve, Slovenske, do parka Zvezda do Vegove ulice. Pričakujejo bogate antične ostanke. Izkopavanja bodo končali februarja 2010, nato bodo začeli graditi podzemno garažo.

  Promoviranih deset novih doktorjev znanosti  www.uni-lj.si  17.2.2009

  Na skupni seji odborov o prostorski stiski akademij. STA, splet,   petek, 13. februar 2009
  Na seji odborov za kulturo, šport in mladino ter za visoko šolstvo znanost in tehnološki razvoj DZ so se poslanci seznanili s položajem univerzitetnih ustanov, ki izobražujejo poklice v kulturi, zlasti o problemih financiranju in prostorih akademij UL.
  Milijoni za umetnike. A.P., Žurnal24, 9.2.2009
  Za gradnjo treh umetniških akademij UL bo potrebno 134 milijonov evrov, dvakrat več kot je bilo ocenjeno doslej. Začetek gradnje bo predvidoma konec leta 2009.

  Idejne rešitve dvorca Bukovje. nkv, Večer,  četrtek, 12. februar 2009
  Študenti FA UL v Dravogradu razstavljajo izdelke iz arhitekturne delavnice.

  Bazen Fakultete za šport spet odprt. M.K., Žurnal24,  četrtek, 12. februar 2009
  Na bazenu FŠ UL je bil decembra požar.
  
  Ekonomska fakulteta bi tržne dejavnosti prenesla na delno zasebni zavod. P.C., Dnevnik, 10.2.2009  torek, 10. februar 2009   
  EF UL želi izvajanje izrednega študij, izobraževanje menedžerjev in založniško dejavnost ter še nekatere druge dejavnosti prenesti na zavod v delni zasebni lasti. Dušan Mramor, dekan, je o tem pisal Upravnemu odboru UL. Podobno imajo urejene nekatere fakultete v tujini npr. London School of Economics. UO UL o tem še ni razpravljal. A. Kocijančič, rektorica UL pravi, da "načelno ne podpirajo prenosa dejavnosti za izredne študente  na vzporedne zavode".
  EPF UM  pri tem ne bo sledila EF UL, je dejal Samo Bobek, dekan EPF.

  Prorektorica Kristlova promovirala 11 doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 4. februar 2009
  Julijana Kristl, prorektorica UL je promovirala 8 doktorjev z BF in 3 s FS UL.

  90 let teološke fakultete. V.M. Demokracija,    četrtek, 5. februar 2009 
  Ob 90 letnici Teof UL je Arhiv in muzej univerze v prostorih UL pripravil razstavo in katalog: TeoF UL skozi čas in prostor. Ustanovitev semenišča. Znanost o Bogu. Izločitev iz univerze (1946 oz. 1949), vključitev v univerzo (1992). "Danes so učitelji in študenti teološke fakultete enakopravni, zelo dejavni in nepogrešljivo člani akademske skupnosti UL".

  Razvrščanja univerz. Marko Kos, Pisma bralcev, Delo,   ponedeljek, 2. februar 2009 
  M. Kos, samostojni raziskovalec meni, da poskus P Glaviča (Delo, 17.11.2008), da rangira univerze v ožji regiji (univerze pri nas in sosednje, op. B.M.) ne prinaša ničesar,
  "ker ne tekmujejo za študente, vsaka ima svoj revir". Selekcijo študentov lahko delajo v velikih državah. Pri nas tudi ni "takšne selekcije najboljših profesorjev kot v Avstiji in ZDA". Velike univerze v tujini živijo od tujih študentov.
  Evropske vlade in tudi slovenska slabijo svoje univerze s skromnimi naložbami in širitvijo vpisa. Model raziskovalne univerze propada. Za uvrstitev na lestvico univerz THES bi potrebovali večjo podporo države in večjo vnemo profesorje, za kitajsko lestvico pa Nobelovce in veliko citiranih objav. Uvrstitev je povezana z denarjem, zato so na lestvicah le univerze iz bogatih držav. "Naše univerze so revne z raziskovalci in sredstvi za raziskave".  Slovenski "raziskovalci, vodstva univerz, vlada in politiki so preveč zaplankani v našo majhno deželo", ne delajo primerjav z drugimi. "Ostanimo na ravni majhne države, ki nima močnega gospodarstva". Sprijaznimo se s tem, da ne bomo med boljšimi in ne med srednjimi. Tudi tako so lahko naši diplomanti prvovrstni.
  (Op.: UL je bila v zadnjih  letih uvrščena med 500 najboljših na lestvici THES in na "šanghajski lestvici, glej o tem in o lestvicah: 
  Univerza v Ljubljani in Novi članki in analize ter povezave v tujini  na www.uni-kakovost.si . )

  Naš kandidat je Pahor. D.T., Žurnal24, 28.1.2009 
  UL je za predlagala Borisa Pahorja tržaškega pisatelja  in častnega doktorja UL za Nobelovo nagrado za literaturo.
  Prekršeno pravilo polstoletne zaupnosti. M.P., Dnevnik, 7.2.2009
  UL je z razglasitvijo pisatelja Borisa Pahorja za svojega nominiranca za Nobelovo nagrado kršila statut Nobelovega sklada. Do razkritja je prišlo pri odgovarjanju na vprašanja novinarjev v želji po javnem delovanju univerze. J. Pettersen, predstavnica sklada glede posledic pravi, da rešujejo vprašanja od primera do primera.

  Sodelovanje AGRFT in Akademije scenskih umetnosti. Stop,  sreda, 28. januar 2009
  AGRFT UL je obiskal Z. Mehić, dekan sarajevske akademije in se dogovoril za sodelovanje.

  Mnogi še ne poznajo te pomoči. Tutorstvo na fakultetah v praksi. N.D., Delo, 26.1.2009  ponedeljek, 26. januar 2009
  UL se je v svoji strategiji 2006-2009 odločila za tutorstvo, za pomoč pri vključevanju novincev in pomoč študentom pri reševanju študijskih in življenjskih problemov. Na Ul  v  št. letu 2008/2009 deluje 837 tutorjev in 115 koordinatorjev (46 za učiteljsko in 51 za študentsko tutorstvo).
  Kaže, da je informiranost o tutorstvu med študenti slaba, razmere na fakultetah se razlikujejo.
  Študentka TeoF UL pravi, da se tam tutorstvo še razvija, poteka podobno kot govorilne ure, v profesorjevemu kabinetu se pogovarjamo o temah, ki jih ne razumemo.
  Študentka obramboslovja FDV UL pravi, da ne pozna nobenega tutorja in nikogar, ki bi sodeloval s tutorjem. Tudi ni posebnih tečajev o načinu učenja, posebej pri nekaterih predmetih. Če potrebuje pomoč, gre k profesorju ali pa se posvetuje s kolegom.
  Prodekan FE UL A. Žemva pravi, da imajo učiteljsko tutorstvo že 7 let. Učitelj dobi 4 študente, s katerimi se sestane trikrat v semestru, jim pojasni potek študija, preverjanja in svetuje,kako naj si organizirajo čas in pripravijo na izpite. Za bruce imajo delavnico o tehnikah učenja in izpitih.
  Na FMF UL izvajajo študentsko tutorstvo, kar pomeni, da starejši študneti pomagajo mlajšim tako, da v manjših skupinah "rešujejo naloge, predmetni tutor pa jih pri tem usmerja" in kasneje pokaže rešitve. Pišejo kvize, s katerimi si zvišajo oceno kolokvijev. Del tutorstva poteka tudi individualno.
  A. Tarman, tutorka za študente s posebnimi potrebami na EF UL pravi, da  so uvedli tutorstvo pred dvema letoma na Centru za svetovanje in razvoj študentov EF, med drugim tudi za tiste s posebnimi potrebami. Največ težav imajo pri predmetih, pri katerih veliko računajo. Nekateri so pomoč sprejeli, drugi ne.

  Maja Širca. Ministrica za kulturo. "Na plesišče greš običajno v dvoje". Ž.L., Sobotna priloga, Delo, 24.1.2009
  V Daljšem pogovoru  pravi M. Širca, da je  NUK zapleten in težak problem. Ni bilo smotrnega dialoga, zdaj "imamo direktorico, ki ne more biti direktorica in vršilca dolžnosti, ki je to lahko še nekaj let. Prizadevala si bo za nov razpis za direktorja NUK.
  Glede gradnje knjižnice NUK2 pravi, da "večina stroke in pristojni minister" predlagajo  nov, mednarodni natečaj, sesanji projekt je star 20 let. Želi si, da bi leta 2010, ko bo Ljubljana svetovna prestolnica knjige, položila temeljni kamen. "Tokrat zares. Če se bo to seveda seštelo z investicijo v gradnjo umetniških akademij, ki so menda tik pred zdajci".

  Ljubljana je kul. G.G., Dobro jutro, 24.1.2009
  Ljubljana je zanimiva tudi zato, ker je 15% njenih prebivalcev študentov, ki dajejo mestu svežino in mladost. Ljubljančanom se zdi samoumevno, da je Ljubljana univerzitetno mesto. Edina dobra stran ideje, "da Slovenija potrebuje več univerz je ravno to, da bomo vedno bolj ponosni na ljubljansko dinozavrsko univerzo, kjer v istih klopeh razmišlja babilonski stolp globokih filozofov, praktičnih inženirjev, nacionalno pomembnih slovenistov, logičnih fizikov in kemikov, odgovornih medicincev, preciznih pravnikov, z domišljijo bogatih umetnikov in temeljnih zgodovinarjev". Čeprav nas bodo še motila "razposajena glasna študentska rajanja za Bežigradom ali poizpitni hrup v Rožni dolini, neverjetno aktivna področja alternativne umetnosti ali pa nezatohla študentska kultura ob Trnovski cerkvi".

  Promoviranih devet novih doktorjev znanosti   www.uni-lj.si , 27.1.2009

  Kocijančičeva promovirala deset doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 28. januar 2009
  Rektorica UL je promovirala 10 novih doktorjev (FDV 2, FFA 2, FKKT 1, FRI 1, NTF 3).

  Zanimanje za študij mehatronike. C. P., Delo FT, 26.1.2009  ponedeljek, 26. januar 2009
  Mehatronika je mlado področje, povezuje znanje strojništva, elektrotehnike in informatike.
  akulteta za elektrotehniko UL ima  v svojih študijskih programih znanja s področja avtomatike in mehatronike. Število vpisnih in diplomantov se v zadnjih letih povečuje, pravi profesor Vanja Ambrožič FE UL. Na avtomatiki in mehatroniki jih je doselj diplomiralo na univerzitetnem programu 219, na visokošolskem pa 286. Povpraševanje podjetij po diplomantih je vedno presegalo ponudbo, težav pri zaposlovanju ni bilo, tako bo še naprej tudi kljub krizi. Letos bodo začeli s študijem po bolonjskem modelu. Na prvostopenjskem univerzitetnem programu "bodo avtomatiko in mehatorniko predavali na izbirnih smereh Avtonatika ter Energetika in mehatronika".

   

   Promoviranih devet novih doktorjev znanosti    www.uni-lj.si  21.01.2009
  Prorektorica UL Julijana Kristl je promovirala 9 doktorjev znanosti (FE 3, MF 5, PF 1).
  Prorektorica Kristlova promovirala devet novih doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 21. januar 2009
  Prorektorica UL Julijana Kristl je promovirala 9 doktorjev znanosti (PF 1, FE 3, MF 5).

  Pri znanstveni založbi FF več strokovnih knjig in učbenikov. STA, splet,  sreda, 21. januar 2009
  Na FF so predstavili nove knjige o paleolitiku, Slovencih od 1.sv.vojne do sredine 30' let, francoski, latinski in hrvaški učbenik, literarni zbornik o izobraževanju in priročnik za učenje slovenščine.

  Številni dogodki ob dvojnem jubileju Akademije za glasbo. STA, splet, 15.1.2009   petek, 16. januar 2009
  Pred 90 leti je bil na Slovenski ustanovljen prvi konservatorij, pred 50 pa Glasbena akademija, predhodnika AGRFT UL.

  Splavali v dveh tednih. M.K., Žurnal24, 19.1.2009
  Na Fakulteti za šport UL popravljajo napeljavo v bazenu, ki je bila poškodovana v požaru konec decembra.

    Novo leto v znamenju uspešnih EU projektov na UL   www.uni-lj.si  14.01.2009

   Promoviranih deset novih doktorjev znanosti   www.uni-lj.si 13.01.2009

  Zaradi garaže zaprt del Kongresnega trga. M.B., Žurnal24, 7.1.2009
  Zapelji pod Kongresni trg. Garažna hiša. M.B., M.B., Žurnal24, 14.1.2009
  Na Kongresnem trgu v Ljubljani so začeli graditi garažno hišo. Najprej bodo arheologi pregledali ostanke Emone in srednjeveškega trga. Hiša naj bi bila zgrajena v dveh letih.
  (Fotografija, s stavbo Univerze, op. B.M.)

  Divji ples kapitalizma po kozaško. Nedeljski, 11.1.2009
  Anže Jereb je uspešen marketinški ustvarjalec, ki je ugotovil, da je slovenski trg premajhen in se 2002 odselil v Ukrajino. Poudarja, da je za uspeh pomembno predvsem praktično znanje, diploma je premalo. Na FDV UL se je pri študiju komunikologije dovolj naučil o marketinških komunikacijah. "Tega znanja na Vzhodu ni, saj ni pravih profesorjev". Predavajo stari marksisti ali mladi profesorji brez izkušenj, najboljši pa so tako šli v tujino.  V Ukrajini je več milijonarjev, kit ima Slovenija prebivalcev. V promet gre marsikaj, saj mladi do političnih sprememb v 90' letih niso imeli risank, filmov in sodobne glasbe.
  Tam diploma UL ne pomeni čisto nič, veliko Ukrajincev konča prestižne univerze, MIT, Cambridge, Oxford ipd. "Glede praktičnih znanj pa mi je ljubljanski FDV osebno dal izredno veliko in še prej mi je dala odlično podlago najprej kranjska gimnazija". A če se ne učiš vsak dan, prebiraš literaturo in ne obiskuješ treningov si zelo hitro nesposoben. Slovencem je v Ukrajini lažje kot Neslovanom, v pol leta se je naučil rusko in v enem še ukrajinsko. "Poleg tega lažje razumem posledice komunizma in socializma kot tisti, ki k njim prihajajo z Zahoda". Zdaj širi svoje poslovanje v Moskvo, na Zahodu so glede tega sami problemi. "Zahod se prileže samo kot počitnice".

  Trubarjeva univerza. Božidar Jezernik. Pisma bralcev. Delo, 10.1.2009
  Bralec B. Jezernik, Aškerčeva c. 2., Lj, (Naslov FF UL, op. B.M.) podpira stališče, ki ga je v imenu UL predstavila njena rektorica. "Za Univerzo v Ljubljani ni boljšega imena od imena, pod katerim je začela delovati leta 1919".
  Dodatno pojasnjuje, kako je (med obema vojnama) prišlo do poimenovanja po kralju Aleksandru, pri čemer ni šlo za "servilnost".  Milan Vidmar, (takratni) rektor in šahist je v času, ko so določeni krogi v Beogradu in Zagrebu menili, da so "tri univerze za Jugoslavijo preveč" predlagal "preimenovanje po kralju, ki je užival veliko avtoriteto in spoštovanje. Kralj Aleksander je njegov predlog sprejel, kar je pomenilo "obstanek slovenske univerze kot temelja slovenske identitete in napredka".
  P. Trubar je igral izjemno pomembno vlogo v ohranjanju slovenskega jezika in identitete, vendar so k temu prispevali tudi številni drugi dejavniki, od inteligence do politikov.

  Preoblikovanje Visoke šole za zdravstvo UL v fakulteto - 8. januar 2009
  Vlada RS je  7.1. 2009  določila besedilo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in ga sklenila poslati Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem. V Odloku je predlagano statusno preoblikovanje VŠZD UL v Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani. Izpolnjevanje pogojev za statusno preoblikovanje je ugotavljal Svet RS za visoko šolstvo in na seji junija lani sprejel pozitivno mnenje.
  S statusnim preoblikovanjem VŠZS bo UL med svojimi članicami imela le še fakultete in umetniške akademije, ne pa tudi visokih strokovnih šol.

  O reformi in privatizaciji slovenskih javnih univerz. Aleš Iglič, Delo, 10. 1. 2009
  Prof. dr. A. Iglič, FE UL meni v zvezi s predlogom zakona o univerzi, da za "izboljšanje kakovosti naših univerz ni potrebna revolucionarna sprememba njihovega statusa. Smotrneje bi bilo več vlagati v opremljenost univerzitetnih laboratorijev, ki bi morali biti dostopni za vse zainteresirane, ter predvsem korektno in pregledno izpeljevati postopke za habilitacijo in izbiro kandidatov za raziskovalna in pedagoška delovna mesta." 
  UL je sicer začela objavljati "mednarodne" razpise za učiteljska mesta, vendar so roki taki, da je za tiste iz tujino nemogoče predhodno pridobiti habilitacijo UL. Zgledovali bi se lahko po Finski in Nemčiji kjer kandidate izbirajo z ekspertnimi mnenji.
  Navaja primer z ene od fakultet UL, kjer so kandidata izbrali še preden so objavili razpis, v komisiji pa so bili trije člani z istega oddelka kot je bil "izbranec". To kaže, da pri v visokošolskem prostoru "samonadzor  ne deluje, zato bi izguba javnega statusa javne ustanove v tem pogledu razmere samo poslabšala. /.../ Avtonomijo univerze moramo razumeti predvsem kot akademsko svobodo profesorjev pri izbiri predavanj in pisanju znanstvenih del ter proste roke pri izbiri znanstvenih projektov, doktorandov in sodelavcev, ne pa kot samozadostnost in pravico do samonadzora ter nekontrolirane porabe proračunskega denarja".
  Predlaga, da bi tisti profesorji, ki želijo višjih dohodkov, lahko ustanovijo "spin off" podjetje, ki bi dajalo za trg zanimive rezultate.
  Meni, da je postavljanje novih pravil "brez zadostne skrbi za izboljšanje kakovosti" pri sedanjem "nezadostnem nadzoru nad raziskovalnimi in pedagoškimi rezultati" "udarec slovenskemu javnemu visokošolskemu sistemu", podobno kot so po privatizaciji vodilni privedli nekatera podjetja do propada.

  Absolventski staž po novem. M.B., Študent, 6.1.2009
  Po aprila 2008 spremenjenem 158. členu statuta UL ima študent UL pravico izkoristiti absolventski staž na dodiplomskem ali na magistrskem študiju, ne pa na obeh.  To velja na Ul, ne pa na ostalih univerzah in samostojnih zavodih.

  Kam s pedagogiko? Tadej Vidmar, Šolski razgledi, 9.1.2009
  Skupaj z UL praznuje letos devetdesetletnico tudi pedagogika na UL. Med prvimi so bila v program FF uvrščena predavanja iz pedagogike, ki jih je izvajal Karel Ozvald, utemeljitelj kulturne pedagogike pri nas. Šele v 30' letih je dobil asistenta. Deloval je do konca 2.sv. vojne.  Po vojni je imela pedagogika nekaj časa "težave zaradi premočne povezanosti z oblastjo in politiko, nato je oblikovala "polje avtonomije" in začela opozarjati oblast na neprimerne ukrepe in ideje, ter s teoretskimi raziskavami podpirati praktične rešitve. Danes je pedagogika interdisciplinarna disciplina, ki raziskuje in razvija teorijo in prakso vzgoje in izobraževanja. Na povabilo pristojnih je  in bo sodelovala pri snovanju in evalvaciji sprememb. Izborila si je neodvisnost od politike in javno opozarja na pomanjkljivosti sprememb na tem področju.
  S prenovo študijskih programov po bolonjskih smernicah, o katerih sicer ni enotnega mnenja, ob skrbi za znanstvenost in kakovost se sodobnim zahteva prilagaja tudi študij pedagogike in andragogike. Tako se bo še za naslednjih 90 let ubranila pred "utopitvijo" v drugih disciplinah in (samo)ukinitvijo, v pretirani želji po posnemanju tujine, predvsem anglosaškega področja.

  Predlog sprememb Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani - 8. januar 2009
  Na straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo "Zakoni in drugi predpisi v pripravi" je objavljen "Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani" - glej <http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/>

  Prakse se učijo od najboljših. D.J., Dnevnik, 27.12.2008
  FDV UL ima v (bolonjskem) programu  sociologija v 4. letniku  praktikum, pri katerem dobijo vpogled v delovanje organizacij, tudi na področju HRM (upravljanje s človeškimi viri, kadrovska služba). Študent naj v organizaciji začuti, kje so problemi, skuša težave analizirati in najti rešitve zanje, pravi Dana Messner Andolšek s FDV. . Fakulteta sodeluje z več podjetji, npr. z IBM.

  AGRFT: Uspehi študentov kljub klavrnim pogojem študija. STA, splet,  petek, 19. december 2008
  Na AGRFT UL so predstavili uspehe študentskih filmov v 2008 in (bolonjsko) prenovo študijskega programa filmske in televizijske režije.
  Študenti so v 2007/98 prejeli za filme več kot 30 nagrad. Vprašanje je, kako so to uspeli v klavrnih delovnih pogojih akademije, ki se že več let sooča s prostorsko in finančno stisko. Obljubljene skupne zgradbe akademij UL še niso začeli graditi, ne vedo kako bo prihodnji mesec, prihodnje leto pravi Miran Zupančič, predstojnik oddelka za filmsko in televizijsko režijo.
  Podelili so tudi Grossmanovo nagrado za najboljši študentski scenarij,  Barbari Zemljič.

  Katastrofalne razmere in filmi za oskarje. Ž.L., Delo, 19.12.2008
  AGRFT - veliki klub majhnosti. zv, Dnevnik,  petek, 19. december 2008
  Klavrni pogoji, veliki uspehi AGRFT. Žurnal24,  petek, 19. december 2008
  Študentke filma pozivajo h gradnji nove akademije. I.L., Indirekt,   petek, 19. december 2008

  To je dekan, gospod župan! N. P., Slovenske novice.  petek, 19. december 2008
  Z. Jankovič,  župan Ljubljane bi raz zamenjal zemljišče na Ižanski, kjer je botanični vrt, s tistim na Koleziji, ki je v lasti BF UL. A naletel ne na neugodnega pogajalca. J. Hribar, dekan BF meni, da je kvadratni meter na Koleziji štirikrat toliko vreden kot tisti na Ižanski. Botanični vrt pa je naravni in kulturni spomenik nacionalnega pomena.

  Teden Univerze v Ljubljani
  Prešernovi nagrajenci 2008

  Novi redni profesorji 2008
  Zaslužni profesorji 2008
  
  17.12.2008  Promoviranih enajst novih doktorjev znanosti

  16.12.2008  Razpis UL za Erasmus študijske prakse v študijskem letu 2009/10

  16.12.2008  Razpis UL za Erasmus študijkse izmenjave v študijskem letu 2009/10

  16.12.2008  Sklad dr.Otta Likarja razpisuje štipendije za za študijsko leto 2009/10

  12.12.2008  Podeljena priznanja športnikom in športnicam UL

    UL pričela pilotni projekt Prenos tehnologij z univerze v industrijo   www.uni-lj.si  17.12.2008
  Rektorica UL prof. dr. Andreja Kocijančič je 17.12.2008  z glavnim direktorjem za evropske in mednarodne zadeve Evropskega patentnega urada (EPU) g. Gérardom Giroudem in direktorico Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (UIL) dr. Biserko Strel podpisala pogodbo o večletnem pilotnem projektu "Prenos tehnologij z univerze v industrijo«.

  Študij prevajalstva in tolmačenja šele na drugi stopnji. D.Tu., Finance,  sreda, 17. december 2008
  Na FF UL izvajajo od 2006/07 triletni prvostopenski program Medjezikovno posredovanje, ki je priprava za študija v programih  Prevajanje in Tolmačenje na drugi stopnji. Začeli so tudi doktorski program (3. stopnje) Prevodoslovje.
  Tolmač mora spremljati tudi družbenopolitična dogajanja. Življenje in delo tolmača. K.D., Finance,  sreda, 17. december 2008
  M. Rupnik in N. Logar, dve prevajalki pri EK v Bruslju govorita o študiju in delu tolmača. Splošna razgledanost je pogoj za delo. Izziv je poskrbeti, da se ljudje sporazumejo. Prilagoditev zahtevajo tudi kulturne razlike. Tolmač mora imeti dobre živce in treniran kratkotrajni spomin. Najbolj je aktualna je jezikovna kombinacija s francoščino.

  Prorektor Maček promoviral 11 doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 17. december 2008
  Na UL je bilo promoviranih 11 novih doktorjev znanosti (FA 1, BF 2, FGG 2, FKKT 6).

  MOL navezuje stike z novimi ministrskimi ekipami. STA, splet,  sreda, 17. december 2008
  Župan Ljubljane Z. Jankovič se bo med drugim sestal tudi z G. Golobičem, ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Govorili bodo o gradnji NUK II in umetniških akademij, o Botaničnem vrtu in prirodoslovnem muzeju.

  Častna doktorata Borisu Pahorju in Robertu Badinterju. Priznanja ob tedni ljubljanske univerze. J.K.S., Delo,  sreda, 3. december 2008
  UL je počastila književnika in starosto zamejskih Slovencev in evropskega pravnika in borca za človekove pravice.
  "Priznanje za vse Slovence zunaj države". Premier: Golobičev Govor predober, da bi lahko zamolčal avtorstvo. R.I., Dnevnik, sreda, 3. december 2008
  Častni doktor UL Boris Pahor pravi, da se slovenska država premalo zaveda, da zamejski Slovenci "spadamo v skupno slovensko usodo".
  Slavnostni govornik Borut Pahor, predsednik vlade pa je v uvodu priznal, da mu je govor napisal minister G. Golobič. Opozoril je na občutljivo vprašanje avtonomije univerze in plač v javnem sektorju, pri čemer je poudaril, da bi univerze postopno izvzeli iz sistema javnih uslužbencev le ob razumevanju socialnih partnerjev. Brane štrukelj, SVIZ meni, da bi to lahko pripeljalo do sesutja tega sistema.
  Pahor: zavzel bi se za izvzetje visokega šolstva iz javnega plačnega sistema. STA, splet,  sreda, 3. december 2008
  Univerze zunaj javnega sektorja? STA, Slovenske novice,   sreda, 3. december 2008
  "Vlada potrebuje modrost". Govora dveh Pahorjev. J.K.S., Delo,  sreda, 3. december 2008
  Na svečani seji senata UL je Borut Bahor, predsednik vlade pozval univerzo v razvojni dialog in podprl predlog zakona o univerzi, razen predlogov o plačah, saj bi to lahko  usodno vplivalo na sistem plač v javnem sektorju.
  Boris Pahor, književnik pa je po podelitvi častnega doktorata dejal, da je presenečen nad "nenadno naklonjenostjo najvišjega slovenskega izobraževalnega foruma" in pikro ocenil izjavo novega zunanjega ministra, da je "prihodnost manjšine odvisna od nje same", saj je tako omejil vlogo ministra B. Žekša.
  Država potrebuje znanje in modrost. F.Ž., Večer,  sreda, 3. december 2008
  Na svečani seji UL je premier Borut Pahor pozval univerze in SAZU k sodelovanju pri reševanju krize. "Država potrebuje vaše znanje in modrost bolj kot kdajkoli prej."
  Podprl je osnutek zakona o univerzi, ki so ga dale v razpravo univerze. Univerza naj bo avtonomna je dejal. Glede plačnega sistema pa je predlagal, da ostane kot je, dokler ne " pripravimo alternative", ki bo omogočila tudi avtonomijo plač.

  Bilo nas je samo pet.  Jože Širec, Delo,  ponedeljek, 8. december 2008
  Ob Trubarjevem letu so (neuspešno) predlagali poimenovanje UL po Primožu Trubarju.

  3. december 1919.  jas, Večer,  torek, 2. december 2008
  Davnega leta 1919 so se pričela predavanja na UL. V tednu UL je vrsta prireditev. Na slovesni seji senata so podelili priznanja.

  Univerza v Ljubljani:  Teden univerze 2008  www.uni-lj.si 1.12.2008
  Častni nagrajenci 2008
  Začel se je teden ljubljanske univerze. J.K.S., Delo, 2.12.2008  torek, 2. december 2008
  Teden UL se je začel s predstavitvijo knjige in razstavo, imenitnima dogodkoma, kot je dejala A. Kocijančič, rektorica UL.
  V zbornični dvorani so predstavili knjigo  o študentskih gibanjih "Ključ je v naših rokah", katere avtor je "dr. Bogomir Mihevc, strokovni sodelavec in samostojni svetovalec" UL. Na naslovnici je transparent  "PROTESTIRAMO PROTI REDUCIRANJU FAKULTET. ŽIVELA POPOLNA UNIVERZA!" iz davnega novembra 1927, kar dokazuje dane ocene o aktualnosti knjige. Izdala jo je Arhivsko muzejska služba UL (AMSU), ki deluje že 40. let.
  Razstava prikazuje TeoF UL, eno od ustanovnih članic UL, ki pa je bila 1949 za 43 let izločena iz UL, vendar med njima niso bili pretrgani vsi stiki, kot je dejala rektorica A. Kocijančič. Razstava bo odprta do februarja.    AMSU je  izdala poleg omenjene knjige tudi ilustrirano publikacija "Teološka fakulteta UL skozi čas in prostor".
  Glej:  http://aktualno.rkc.si/?id=9284&fmod=0     http://www.rkc.si/?inc=album&d=__vsi_portali/__clanki/2008/12/20081201-univerza_razstava-tf

  Ljubljanska univerza izdala Mihevčevo knjigo o študentskih gibanjih.  Dnevnik-on-line,  torek, 2. december 2008
  Ob izidu knjige: Bogomir Mihevc: Ključ je v naših rokah!  je Jože Ciperle, vodja Arhivsko muzejske službe izrazil prepričanje, da se bodo ob njej ustavili tako študenti kot visokošolski raziskovalci in profesorji.

  Dva Pahorja na univerzi.  Vest.si   sreda, 3. december 2008
  Slavnostne seje UL so se udeležili predsednik RS D. Tur, predsednik DZ P. Gantar in predsednik vlade B. Pahor  ter ministra G. Golobič in I. Lukšič.  Podelili so častne doktorate (Borisu Pahorju in Robertu Badinterju) ter druga priznanja.
  Država potrebuje znanje in modrost. F.Ž., Večer,  sreda, 3. december 2008
  Na svečani seji UL je premier Borut Pahor pozval univerze in SAZU k sodelovanju pri reševanju krize. "Država potrebuje vaše znanje in modrost bolj kot kdajkoli prej."
  Podprl je osnutek zakona o univerzi, ki so ga dale v razpravo univerze. Univerza naj bo avtonomna je dejal. Glede plačnega sistema pa je predlagal, da ostane kot je, dokler ne " pripravimo alternative", ki bo omogočila tudi avtonomijo plač.

  Podjetniški inkubator. J.A., Katedra, 2.12.2008
  O Podjetniškem inkubatorju UL, v katerem uresničujejo poslovne ideje študenti, profesorji, raziskovalci in člani alumni klubov UM.

  Ideje se večinoma utrnejo že med študijem. J.K.S., Delo,    četrtek, 4. december 2008
  O Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju, ki ga je UL ustanovila 2004. Zdaj v njem deluje 15 "študentskih" podjetij; povprečna starost podjetnikov je 24 let.  Pridobil pa je tudi svoje prostore. Njegov prvi vodja Borut Sterle je zdaj prejel priznanje UL.

   Ljubljanska univerza še na Timesovi lestvici. J.K.S. Delo,   ponedeljek, 1. december 2008
  UL se je na nedavno objavljeni Timesovi lestvici univerz znova dobro uvrstila v skupino "od 300 do 400" (op.: pravilno 400-500, B.M.) najboljših univerz in na 184. med  evropskimi univerzami. To je dobrodošlo darilo UL za 89. rojstni dan; naslednje dni se bo na UL množica prireditev.
  Univerza v Ljubljani ponovno med 400 - 500  najboljšimi univerzami sveta po razvrstitvi časnika The Times Higher Education
  University of Ljubljana in group of 400-500 world universities - The Times Higher Education - QS World University Rankings  2008
  http://www.topuniversities.com/worlduniversityrankings/results/2008/overall_rankings/fullrankings/     
  Po razvrstitvi The Times Higher Education - QS World University Rankings  2008 je UL ponovno uvrščena v skupino 400 - 500 najboljših univerz v svetu; prvi je Harvard (ZDA)
  glej: The Complete Rankings, in na 184. mesto med evropskimi univerzami; prvi je Cambridge (UK), glej: Top European Universities  
  The University of LJUBLJANA is an institution with a very rich tradition. With its more than 56,000 undergraduate and post-graduate students, it ranks among the biggest universities in the world scale. A total of 22 faculties, 3 academies of art and 1 university college employ approx. 3500 teaching and research staff, assisted by nearly 900 technical and administrative staff. The UL was established in 1919 on the foundations of a long- established pedagogical tradition. For almost half a century it remained the only Slovenian university until it was joined, about 20 years ago, by the University of Maribor and, last year, by the University of Primorska on the coast of Slovenia.
  The university has its seat in Ljubljana, the capital of Slovenia. Ljubljana is a relatively large central European city with approx. 300,000 inhabitants. Nearly one tenth of its inhabitants are students, which gives Ljubljana a young and lively character. The university was founded in the centre of Ljubljana where the central university building and the majority of its faculties are located. Later on, some new, modern buildings were constructed in the suburbs of the city.
  The UL is famous for the quality of its study courses both in the humanities, and in scientific and technological fields, as well as in medicine, dentistry and veterinary science.  On a domestic and international level, the study courses run at the UL and its projects follow the latest world discoveries and trends in the field of art, science and technology, to which the contribution of numerous Slovenian professors and researchers is of great importance.

  Ločevanje na filofaksu. P.P. Indirekt, 2.12.2008  torek, 2. december 2008
  Na FF UL so namestili smetnjake za ločevanje odpadkov (papir, plastika, drugo).

  Na Teološki fakulteti v Ljubljani simpozij o človekovih pravicah. STA, splet,   petek, 5. december 2008
  TeoF UL je ob 60-letnici deklaracije človekovih pravic z Amnesty International pripravila simpozij.

  In potem je prišlo vprašanje: Zakaj pa naj bi se mi sploh zanimali za slovensko kulturo? Ž.L.,  Sobotna priloga, Delo, 29.11.2008
  V univerzah na obali Baltika so delujejo tudi lektorati slovenskega jezika. Sankt Peterburg, Vilnius, Gdansk. Po svetu imamo danes 56 lektoratov (na Poljskem so to Katovice, Bialsko Biala, Krakov, Lodz, Varšava) , dodiplomski študij slovenščine pa je mogoč na 21 univerzah.

  Slovenski filmi na univerzah. zv, Dnevnik,  petek, 28. november 2008
  Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF UL organizira na 55 lektoratih slovenščine na univerzah po svetu "Svetovne dneve slovenske literature na filmu". od 1. do 5. 12. 2008

  Dekani ob navzočnosti veleposlanikov podpisali protokol za srednjeevropske študije. N.D., Delo,  sobota, 29. november 2008
  (Filozofske) fakultete Karlove univerze v Pragi, Jagelonske v Krakovu, Komenskega v Bratislavi in UL bodo skupaj pripravile študijski program 2.stopnje Srednjeevropske študije.   Aprila 2009 bodo v Bratislavi določili "strukturo študija in način izvajanja".

   OPOMBA (27.11.2008): ZARADI OBSEGA NOVIC IN ODSOTNOSTI NISMO POVZELI VSEH  PRISPEVKOV, OBJAVLJENIH V DNEVIH:
   ponedeljek, 10. november 2008   torek, 11. november 2008   sreda, 12. november 2008  četrtek, 13. november 2008  petek, 14. november 2008  sobota, 15. november 2008  nedelja, 16. november 2008   ponedeljek, 17. november 2008  torek, 18. november 2008  sreda, 19. november 2008  četrtek, 20. november 2008  petek, 21. november 2008  sobota, 22. november 2008  nedelja, 23. november 2008         PRI NASLOVIH POVZETKOV IZ TEGA OBDOBJA, KI JIH LAHKO PREBERETE V NADALJEVANJU, NISMO DODALI POVEZAV NA BESEDILO ČLANKOV.

   Film AgapE prejel Srebrno nagrado na študentskem filmskem festivalu v Pekingu       www.uni-lj.si  18.11.2008 
    Študenti UL zmagali na elitnem tekmovanju iGEM v ZDA       www.uni-lj.si 10.11.2008
  Red. prof. dr. Boris A. Novak nagrajen s francoskim odlikovanjem       www.uni-lj.si  17.11.2008 
   Doc. dr. Niko Jež (UL FF) prejel visoko državno odlikovanje Republike Poljske        www.uni-lj.si 12.11.2008 
   Promoviranih enajst novih doktorjev znanosti      www.uni-lj.si 11.11.2008 
   
   Prof. dr. Andrej Bekeš prejel elitno nagrado Vlade Japonsk     www.uni-lj.si  07.11.2008 

     Študenti UL zmagali na elitnem tekmovanju iGEM v ZDA       www.uni-lj.si 10.11.2008
  Premagali so celo Harvard. S cepivom ljubljanski študenti pometli konkurenco. M.K.,  Žurnal24, 11.11.2008
  Na mednarodnem tekmovanju študentskih raziskovalnih projektov na področju sintezne biologije iGEM je zmagala ekipa študentov UL. Tekmovanje je bilo na univerzi MIT v ZDA. Drugo mesto sta zasedli ekipi Freibourga (Nemčija) in Caltech (ZDA), med finalisti je bil tudi Harvard (ZDA).
  Naši študenti biokemije, biotehnologije, mikrobiologije in medicine so predstavili nove vrste cepiva proti bakterji, ki povzroča raka na želodcu in tankem črevesu. Vodja ekipe je bil Roman Jerala s kemijskega inštituta (Ljubljana). Študenti so že vložili dve patentni prijavi za pripravo cepiva.

  Bazen na fakulteti za šport spet v uporabi. pj, Dnevnik, 11.11.2008
  Zaradi puščanja bazena FŠ UL je nastalo 80.000 evrov škode.

  Kocijančičeva promovirala 11 doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 26. november 2008
  Rektorica UL je promovirala 11 novih doktorjev (EF 5, FMF 4, FFA 2).

  Univerzitetna pravila oblačenja? J.S.,  Element , november 2008
  FS UL je sprejela poseben oblačilni kodeks, ki določa, kako mora biti oblečen/a študent/ka na zagovoru diplome. Dekan FS J. Duhovnik pravi, da so ta navodila pripravili "v skladu s programom uveljavljanja kakovosti v celotnem delovanju na fakulteti". Skladno z ISO 9000 "je za doseganje kakovosti potrebno vse procese, ki se odvijajo na fakulteti popisati in opredeliti". Navodila so povzeli so jih po državnem protokolu in po zgledih iz tujine. Tudi na FŠ imajo v navodilu za zagovor diplom napisano, da morajo študenti priti na zagovor primerno oblečeni.
  Večina drugih dekanov pravi, da veljajo nenapisana pravila. F. Forstnerič, dekan FMF UL pravi, da pravila oblačenja na FS niso primerna, po nepotrebnem omejujejo osebno svobodo in okus posameznika. Tudi več drugih dekanov je tega mnenja.

  Novi visokošolski minister obeta postopno ukinitev izrednega študija. L.D., Dnevnik, sreda, 26. november 2008
  G. Golobič, MVZT je napovedal, da bo treba izredni študij postopoma odpraviti, saj je "predstavlja nepošten vir, s katerim visokošolske ustanove rešujejo finančno situacijo", ceno pa plačujejo izredni študenti. Rešitve še nima, a jo bo iskal z visokošolskimi ustanovami, saj se zaveda, da bodo potrebna dodatna sredstva. Zagotavlja, da na rednem študiju ne bo šolnin.
  Izredni študenti (prvi letnik) na EF  UL plačajo 2.1841 evrov, na FDV UL 2.500, na PF UL 1.8778. Časnik ugotavlja (navaja izjave J. Mencingerja,  R. Pirnata, D. Mramorja), da "fakultete z denarjem od izrednega študija vzdržujejo kakovost izobraževalnih storitev na rednem študiju". Fakultete brez izrednih študentov ne bi preživele, npr. PF. R. Pirnat ugotavlja, da ima UL 20% premalo javnih sredstev, na PF je odstotek še višji. Meni, da se morajo izredni študenti bolj potruditi pri študiju. Na UL opozarjajo, da je treba rešitve preučiti v luči sistemske ureditve financiranja visokega šolstva. V Šos se strinjajo, da je izredni študij anomalija in pričakujejo, da se bo to področje uredilo.

  Karierni center univerze v Ljubljani. M.P., Žurnal,   nedelja, 2. november 2008  ponedeljek, 3. november 2008
  KC UL ponuja dijakom, študentom in diplomantom podporo pri študiju in karieri, tudi s tutorstvom.
  (Op. glej: https://www.kc.uni-lj.si/UniLjKc/ , B.M.)

  Precenjevanje znanstvenega in podcenjevanje pedagoškega dela. Tomaž Sajovic, Delo,  ponedeljek, 3. november 2008
  T. Sajovic, predsednik Neodvisnega sindikata  delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) piše o habilitacijskih merilih, pomembnem dokumentu, ki kaže, "kakšno vlogo v družbi pripisujejo univerzi njegovi sestavljavci". Podobno je visok državni uradnik hvalil naše naravoslovce, ker objavljajo v angleščini in se vprašal ali (humanisti, družboslovci) nimajo ničesar povedati tujini.
  Jezik je povezan s kakovostjo izobraževalnega in znanstvenega delovanja univerze. Višje ravni mišljenja so odvisne od jezika, jezik odseva in ustvarja človekove izkušnje, vsak jezik s svojo strukturo vpliva na način spoznavanja in razumevanja sveta. Jezik, znanost ni izobraževanje so družbeni pojavi, namenjeni človeku, skupnosti. Tuje revije najbrž niso zagrete za objavljanje članov o reševanju naših, domačih problemov, na izbor vpliva "moda" v znanosti. Prevlada angleščine je povezana z globalnim razvojem kapitalizma, v katerem je si je ekonomija prilastila tudi znanost (Badiou).
  Birokratsko številčno merjenje "kakovosti", npr. objav v tujini, odtujuje znanost in  izrinja misel. Bistveni vidik kakovosti je vključevanje znanosti in visokega šolstva v reševanje problemov domačega okolja.
  V merilih je "pedagoškost v primerjavi z znanstvenostjo zapostavljena in morda slabo razumljena". Univerza mora svoja spoznanja preverjati v družbenem okolju, pomembno je skupno delo s študentom, oboje pa je možno le s "komunikativnim slovenskim strokovnem in znanstvenem jezikom".
  "Neustrezno ostrenje meril, ki naj bi zvišalo znanstveno kakovost" povzroča birokratizacijo, ki zaposlenim na univerzi jemlje "prepotreben čas in mir za izobraževalno in znanstveno misel" in postavlja njihovo etično odgovornost pred težavno preizkušnjo.

  Grand prix za Luzarjevega Vučka v Montpelierju. DEnenvik, 4.11.2008
  Na mednarodnem festivalu je dobil nagrado kratki film režiserja matevža Luzarja (Op.: AGRFT UL, B.M.)

  Drugič Halcomove študentske nagrade. J.K.S., Delo,  četrtek, 30. oktober 2008
  Na FMF UL so podelili nagrade podjetja Halcom za študentske raziskovalne projekte. F. Forstnerič, dekan, je dejal, da je visoka raven nagrajenih projektov znak izjemne kakovosti sedanje generacije študentov.

  Novi doktorji znanosti. Delo, četrtek, 6. november 2008
  Prejšnjo sredo je prorektor UL Peter Maček promoviral 11 novih doktorjev znanosti (BF 5, FE 5, NTF 1).
  V torek je rektorica UL A. Kocijančič promovirala 11 doktorjev znanosti.  (Poleg imen so za obe promociji navedene tudi teme in mentorji).

  Kocijančičeva promovirala enajst doktorjev znanosti. STA, splet,  torek, 4. november 2008
  Rektorica UL je promovirala 11 novih doktorjev znanosti (ALUO 1, FDV 2, FF 7, PeF 1).

  Odličnih fizikov in matematikov nam ne bo zmanjkalo. J.K.S., Delo,  četrtek, 6. november 2008
  Na FMF UL so predstavili letošnje Halcomove nagrajence za fiziko in matematiko. Na teh področjih je slovenska znanost tradicionalno (mednarodno) uspešna, tudi zanimanje za študij na FMF (npr. za finančno matematiko)  je veliko, tudi zaradi dobre promocije.  Pogovor z nagrajenci, tudi o duhovitosti.

  Slovenščina za vsak žep. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. M.Z., Delo, četrtek, 6. november 2008
  Na FF UL so predstavili priročnik "Pocket Slovene" in dejavnost centra FF (odd. za slovenistiko), ki pripravlja tečaje slovenščine za tujce, vodi lektorate na drugih univerzah, prireja seminar slovenskega jezika, idr. (Op.: Sedež ima v stavbi UL, Kongresni trg 12.Lj., B.M.)

  Nova pomoč študentom pri zaposlovanju. J.J., Večer,  torek, 28. oktober 2008
  Letos so na UL ustanovili Karierni center (KC UL), za strokovno pomoč študentom UL. V raziskavi so ugotovili, da 70 % študentov nima zadostnih informacij o svojih zaposlitvenih možnostih. Maja Dizdarević iz KC UL pravi, da je Slovenija edina članica EU, ki nima sistematičnega kariernega svetovanja študentom.
  Na sedežu KC v prostorih Univerze (fotografija) so doslej opravili nad 300 individualnih svetovanj dijakom, študentom in drugim, nad 300 študentov je obiskalo njegove delavnice. Študenti se lahko registrirajo na spletni portal KC, se prijavijo na brezplačno svetovanje in delavnice, vpisujejo življenjepise, poiščejo informacije o delovnih mestih in možnostih po zaključku študija, nasvete za načrtovanje študijske in karierne poti ter vzpostavijo stike z delodajalci. Delodajalci lahko preko portala pridejo do življenjepisov prijavljenih študentov in oglašajo prosta delovna mesta. Dijaki na portalu dobijo informacije o študiju in zaposlitvah po diplomi ter opise poklicev. (
  Op. glej: https://www.kc.uni-lj.si/UniLjKc/ , B.M.)

  Umetniške akademije do leta 2013: realnost ali utopija? STA, splet,  četrtek, 30. oktober 2008
  Po javni razpravi bodo marca 2009 mestni svetniki odločali o odloku za gradnjo akademij UL ob Roški cesti. DO 2013 naj bi tam zgradili skupno stavbo ALUO, AG in AGRFT. Pavel Mihelčič, dekan AG izraža bojazen, da se bo ta datum še odmaknil.

  Gradnja NUK II pred vrati? mm, Indirekt,  torek, 28. oktober 2008
  Na lokaciji nove knjižnice so arheološke raziskave končane. MVZT še nima gradbenega dovoljenja, a zatrjuje, da se bo gradnja kmalu pričela.

  Svetlik promoviral 11 novih doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 29. oktober 2008
  Prorektor UL I. Svetlik je promoviral 11 doktorjev znanosti (FF 6, FFA 3, FGG 2).

  Za Kitajsko Evropa ni več samo trg za prodajo poceni blaga. Predsednik republike na Azijsko-evropskem vrhu v Pekingu.  Z.B.,  Delo, 25.10.2008
  Danilo Turk, predsednik RS je ob svojem obisku predlagal, da bi "na eni od kitajskih univerz odprli lektorat za slovenski jezik". Med pogovori so spregovorili tudi  o možnostih odprtja Konfucijevega inštituta v Ljubljani. Vprašanje pa je, je dejal, "koliko je Slovenija že pripravljena od Kitajske sprejemati še kaj drugega od cenenega blaga".

  GZS zavrača predlog meril UL za volitve v nazive visokošolskih učiteljev. STA, splet,  petek, 24. oktober 2008
  Gospodarska zbornica Slovenije je po obravnavi na svojem strateškem svetu za tehnološko politiko ugotovila, da predlog habilitacijskih meril UL "ne vključuje spodbud za mobilnost in vključevaje znanja v razvoj gospodarstva". Sistem napredovanja "kljub številnim kritikam temelji zgolj na citatih", so menili.  V odprtem pismu UL  GZS predlaga, da se habilitacijo doseže s skupnim številom točk pri treh enakovrednih stebrih - znanstvenih rezultatih, pedagoškem delu in sodelovanju z industrijo. En članek SCI naj bo ekvivalenten patentu in vodenju projekta z industrijo. Predvideti je treba možnost habilitiranja vrhunskih strokovnjakov iz industrije.
  Habilitacija s patenti. Žurnal24,  petek, 24. oktober 2008
  GZS predlaga UL, da bi pri habilitaciji imeli  patenti in visokotehnološki projekti z industrijo večji vpliv kot strokovni članki.
  
  Promoviranih deset novih doktorjev znanosti  www.uni-lj.si , 22.10.2008
  Ljubljanska rektorica promovirala deset doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 22. oktober 2008
  A. Kocijančič, rektorica UL je promovirala 10 doktorjev znanosti (FDV 7, FMF 2, FS 1).

  "Univerza ni trgovina". Prof. dr. Andreja Kocijančič. P.Š., Mag,  sreda, 22. oktober 2008
  Pogovor z A. Kocijančič, rektorico UL (od 2005), kmalu po vložitvi ugovora rektorjev zoper akreditacijo Nove univerze (NU). V istem času je pred rektoratom (Kongresni trg, op. B.M.) potekal protest študentov primorske univerze. Ta protest podpira, saj je nelogično, da vlada ne dovoli UP črpanja lastnih sredstev. Pravi, da o ugovoru zoper akreditacijo NU svet za visoko šolstvo (SVŠ) "ne bo razpravljal zdaj. Rečeno nam je bilo, da je treba po zakonu o upravnem postopku ugovor najprej nasloviti na senat za akreditacijo". Rektorji so pripravljeni sprožiti upravni in tudi ustavni spor. Prepričana je, da NU ne izpolnjuje osnovnih zahtev, nima dovolj kadra (ob gostujočih učiteljih, imajo premalo redno zaposlenih) in infrastrukture, predvsem nima lastne znanstvene knjižnice. Rektorji zahtevajo bolj natančno določitev meril za ustanavljanje institucij. V proceduri je bilo veliko napak, izpuščeno je bilo ekspertno mnenje o ustanovitvi, za ustanovitev NU je npr. glasoval član, ki je zaposlen na eni od fakultet NU. To je Krešimir Puharič, ki ima dovoljenje UL za predavanje na zasebni univerzi.
  "Bojujemo se proti divji privatizaciji visokega šolstva. Zasebne univerze so dobrodošle, če izpolnjujejo merila kakovosti", a ne smejo zajedati v sredstva za javne ustanove. "Dobro je, da je več univerz in da so razpršene po državi, vendar morajo biti kakovostne". Pomembno je število profesorjev, ki dajejo ton ustanovi in kakovost študentov. "Če sprejemajo samo študente, ki jim ne uspe na drugih univerzah, je to slabo". Marsikje bi radi imeli univerzo, a to so želje, "univerza pa ne nastane iz želje. Univerza ni trgovina: tega ne moremo primerjati z odprtjem podružnic Mercatorja. Če ti trgovina ne uspe, jo pač zapreš". Študentom je treba zagotoviti, da bodo končali študij. "Univerza nastane samo s trdim delom." Študij, habilitiranje učiteljev, podeljevanje doktoratov "mora biti na nivoju, sicer bo storjena velika škoda za visokošolski prostor, ki se bo razvrednotil".  Za lokalno okolje je slabo, če nove šole ne dosegajo ustreznih standardov.
  Na UL se "trudimo, da bi bili zelo kakovostni. Imamo sprotne samoevalvacije" /.../ uvedli smo "tutorski sistem in karierni center". Spremljali bomo zaposljivost diplomantov, diplomantom skušamo "poiskati delovna mesta, ki ustrezajo njihovemu znanju". Dobri smo pri raziskovalnem delu, "zato sodimo med 3% najboljših univerz na svetu", skupina fizikov je sodelovala s prejemniki Nobelove nagrade, vendar imamo premalo sredstev, težko konkuriramo tujini.  "Upamo, da se bo delež BDP za znanost povečal na 2%", čeprav v deklaracijah priporočajo 3%.
  Z bolonjsko reformo smo nameravali skrajšati čas študija, vedeli smo, da bo dražji zaradi individualnega dela s študenti. Ker je zakon izenačil "drugo bolonjsko stopnjo s prejšnjo fakultetno izobrazbo, smo študij še podaljšali in podražili", saj bodo skoraj vsi študenti šli na drugo stopnjo. "Temeljito reformo brez dodatnega denarja je težko speljati". Glede števila študentov na profesorja so velike razlike med fakultetami.
  Težava je, da imamo preveč profesorjev v primerjavi z asistenti, saj zaradi sistema napredovanja nekateri, ki pridejo do docenture in profesure ostanejo na delovnem mestu asistenta. Z mednarodnimi razpisi bi radi pridobili čim več ljudi zunaj univerze in preprečili samodejno napredovanje do najvišjih nazivov. Nova habilitacijska merila bodo omogočala večjo prožnost, da učitelj v soglasju z dekanom razporedi obseg dela, npr. če manj raziskuje, se povečuje obseg pedagoško dela.  Zaostrile se bodo habilitacije v višji naziv.
  Zameri sindikatom, da se spuščajo v habilitacijska merila, pri plačah pa so bili dokaj neuspešni. Pri kolektivni pogodbi so bili podcenjeni asistenti z doktorati (v 39.razredu, tisti, ki mu je bil mentor na doktorskemu študiju pa je v 46. razredu, redni profesorji imajo manjše plače kot nekateri novinarji na RTV). UL še vedno čaka na dodatna sredstva za plače. Zagovarja predlog, da se zaposlen v visokem šolstvu ne bi bili več javni uslužbenci. Na vprašanje, če se tudi pri nas  dogovarjajo o medsebojnem citiranju, o čemer je (v Delu, glej učitelji in drugo osebje / teachers)  pisal M. Omladič, A. Kocijančič pravi, da se to dogaja.
  Glede Evrosredozemske univerze upa, da to ne bo dodatna univerza, ampak da bo le "mrežila obstoječe programe, naše in tuje strokovnjake ter študente".
  Nasprotuje   šolninam pri rednem študiju. Zagovarja izredni študij za tiste, ki že delajo. Zdaj se za  ta način študija odločajo tisti, ki ne izpolnijo pogojev za vpis, in se je izrodil. Fakultete ga izvajajo (ob petkih in sobotah), ker ni dovolj denarja za raziskovalno in pedagoško delo.
  V času ministrovanja J. Zupana in M. Kucler D. "se ni zgodilo nič dobrega za ljubljansko univerzo. /.../Ustanavljali so nove institucije brez dodatnih sredstev in kadrov".
  Nova vlada bo morala spremeniti zakon o visokem šolstvu, urediti zmedo plačnega sistema, več vlagati "v visoko šolstvo in raziskave, sicer bomo izgubili tekmo s tujimi univerzami".

  Počasi do akademij. A.P.,  23.10.2008  četrtek, 23. oktober 2008
  Ljubljanski mestni svet je sprejel dopolnjen  osnutek odloka za območje Roške ceste, ki omogoča gradnjo umetniških akademij (AG, ALUO, AGRFT UL). Na UL načrtujejo začetek gradnje za konec 2009. Dekan AG P. Mihelčič pravi, da naj bi v novih prostorih začeli delati 2012, vendar se zaradi zamud to odmika v 2012, 2013.

  Vlada razglasila Botanični vrt za kulturni spomenik. STA, splet,  torek, 21. oktober 2008
  Vlada je razglasila BV v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. je najstarejša naša kulturna ustanova, deluje od 1810, ko je bila v Ljubljani ustanovljena visoka šola - "Ecole centrale", ki je "za obvezen del vzgoje predvidevala tudi botanični vrt. (Vrt je danes del BF UL, op. B.M.)

  Odprta prenovljena dvorana na Fakulteti za šport. STA, splet,  sobota, 18. oktober 2008
  Na FŠ UL je rektorica UL A. Kocijančič predala v uporabo prenovljeno športno dvorano, namenjeno odbojki, malem nogometu, rokometu in plesu.

  Kosilo na gradu. Vest.si, splet,  četrtek, 23. oktober 2008
  Seznam povabljenih na kosilo z kraljico Elizabeto II. Povabljeni so bili tudi A. Kocijančič, rektorica UL .
  Država svetovalcev in njihovih soprog. n.n. Dnevnik, 22.11.2008
  V rubriki na zadnji strani negodujejo nad seznamom gostov na večerji z Elizabeto II., britansko kraljico. Nikjer nobenega "pisatelja, pesnika ali dramatika, režiserjev v tej državi ni, za skladatelje, glasbenike še nismo slišali, znanstvenikov imamo le za vzorec, univerzo imamo le v Ljubljani (povabljena je bila tudi A. Kocijančič, rektorica UL), kakega mednarodno uspešnega gospodarstvenika tudi nimamo, arhitekta jasno nobenega..."

  The Top 200 Worl Universities. World University Ranking 2008.  10. 10. 2008,  http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1 
  V lestvici časnika Times je med najboljših dvajset  14 univerz iz ZDA, 4 iz Velike Britanije, ter po ena iz Avstralije in Japonska. Prvi je Harvard, sledi Yale, nato Cambridge, Oxford itd. Na lestvici so do 60 mesta - poleg še nekaterih britanskih univerz  - iz drugih evropskih držav še:Ž
   ETH Zurich in EPF Lausanne (Švica), Ecole Politechnique  (Francija), Univ. of Copenhagen (Danska), Trinity Coll. Dublin (Irska), Univ. of Amsterdam (Nizozemska) in Heidelberg (Nemčija).  Od univerz v sosednjih državah je dunajska  na 115. mestu in  bolonjska na 192. mestu.
  Iz Slovenije in drugih dežel SJV Evrope ni nobene univerze med prvih 200.
  Podatki o uvrstitvah univerz od 200 do 500 mesta so dostopni samo v tiskani obliki v posebni publikaciji Timesa. (Naslov za naročilo:  www.timeshighereducation.co.uk ).

  The world top 200 universities  Sciences   Top 50 universities for natural sciences    Top 50 universities for life sciences and biomedicine     Technology and social sciences    Top 50 universities for technology    Top 50 universities for social sciences     Arts and humanities    Top 50 universities for arts and humanities
  Analysis   Methodology .
  Lestvica za letu 2007 s komentarji je na: Download a full-colour PDF version of the World University Rankings 2007 (460k).

  Precenjevanje znanstvenega in podcenjevanje pedagoškega dela. J.K.S., Delo,  ponedeljek, 20. oktober 2008
  Poleti je na UL duhove razburil predlog novih meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki ga je pripravila habilitacijska komisija. Med kritiki je bilo tudi Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko (SDVD). Iztok Fajfar, njegov predsednik pravi, da je največji problem meril prešibko vrednotenje pedagoškega dela v primerjavi z znanstvenim.  Strinja se z argumentom za zaostrovanje meril, da imamo več rednih profesorjev kot docentov, in predlaga, po vzoru primerljivih svetovnih univerz, da zato zaostrimo pedagoška merila.
  SDVD in Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) sta na VF UL pripravila razpravo o predlogu meril. Na njej se je rektorica UL A. Kocijančič strinjala, da imamo premalo dodelana pedagoška merila, tudi zaradi težje merljivosti v primerjavi z merjenjem znanstveno-raziskovalnega dela. Dejala je, da bodo upoštevali vse vsebinske predloge, ne glede na rok razprave. P. Maček, prorektor UL je povedal, da  npr. na Finskem in Poljskem nimajo habilitacij, ampak objavljajo odprte mednarodne razpise. Tomaž Sajovic, NSDLU je opozoril na vprašanje jezika, ki zlasti v družboslovju močno zaznamuje način znanstvenega razmišljanja in da lahko univerza s spodbujanjem objav v tujem jeziku in tujih revijah ogrozi svojo družbenokritično vlogo.
  Razpravljavci so opozorili na neenake možnosti objav med znanstvenimi področji in predlagali, da stroke same določijo nekatere kriterije. Strinjali so se, da so merila potrebna prenove, ker s sedanjimi ni več mogoče zagotavljati kakovosti UL.
  Predolg jezik. Delo,  ponedeljek, 20. oktober 2008
  Iztok Fajfar, predsednik SDVD: "Vse to povzroča vrtoglavo inflacijo člankov in citatov, ki postanejo sami sebi namen in kradejo dragoceni čas za dejansko raziskovalno delo."

  Slovenski znanstveniki prispevali k Nobelovi nagradi za fiziko,  www.uni-lj.si   10.10.2008

   Nobelovo nagrado za fiziko 2008 so prejeli  trije japonski teoretiki fizike osnovnih delcev: Y. Nambu, M. Kobayasi in T. Maskava.  Trinajstih slovenskih fizikov sodeluje pri eksperimentu Belle v japonskem inštitutu KEK in so prispevali k eksperimentalni potrditvi teoriji Kobayashi-Masakawa. Slovenski del skupine Belle vodi prof. dr. Peter Križan, redni profesor na FMF UL. Spletna stran slovenske skupine:  http://www.ijs.si/ijsw/F9

  Promoviranih deset novih doktorjev znanosti  www.uni-lj.si  8.10.2008

  Kocijančičeva promovirala enajst novih doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 15. oktober 2008
  Rektorica UL je promovirala 11 doktorjev znanosti (EF 7, MF 4).

  Od medicine, terminologije ...prek literature, antropologije ter vse do bolgarske književnosti. Morel, splet,  petek, 17. oktober 2008
  Predstavitev novih publikacij Znanstvene založbe in Knjigarne FF UL.

  Jože Duhovnik. Mag, 15. 10. 2008 sreda, 15. oktober 2008
  Senat FS UL je na predlog dekana J. Duhovnika sprejel pravila oblačenja za zagovor diplome. Ženskam je prepovedana pretirana uporaba ličil, parfuma in nakita ter izrez na obleki, oblečene morajo biti v kostim, moški v temnejšo obleko s kravato.
  Igor Kavčič, PF UL meni, da bi lahko bila s tem kršena pravica zasebnosti in izobraževanja.

  Na fakulteti za šport je puščal 25-metrski bazen. pj, Dnevnik, 11.10.2008  sobota, 11. oktober 2008
  Študenti FŠ UL nimajo vaj, ker je iz bazena odtekla voda in zalila nekaj prostorov.
  Bazen na fakulteti bo zaprt najmanj mesec dni. pj, Dnevnik,  torek, 14. oktober 2008

  Pol koraka naprej do umetniških akademij. slo, Dnevnik,  ponedeljek, 13. oktober 2008
  Ljubljanski mestni svetniki se odločajo o prostorskem načrtu za Roško cesto, kjer naj bi gradili za umetniške akademije UL in šolo za oblikovanje.

  Študentska svetlobna delavnica v ljubljanskih podhodih. J.P., Delo,  torek, 14. oktober 2008
  Študenti FA UL so v podhode namestili svetila in slikarije, v okviru mednarodne delavnice Balkan Light 2008.

  O pomorski logistiki. KG, Primorske novice, sreda, 15. oktober 2008
  FPP Portorož (UL) je pripravila forum  profesorjev evropskih fakultet, ki se ukvarjajo z logistiko.

  NUK: kdo bo koga? Ravnateljevanje. M.B. , Žurnal23, 9.10.2008
  Lenart Šetinc, v.d. ravnatelja NUK-a pravi, da imenovanje ravnatelja NUK ne sodi med nujne posle odhajajoče vlade. v NUK-u morajo še izvoliti predstavnike zaposlenih v svet knjižnice. kaže, da bo novega ravnatelja imenoval novi minister.

  Program izmenjave študentov in učiteljev z univerzami zahodnega Balkana   www.uni-lj.si   26.06.2008 

  
  Razpis za izvajanje mobilnosti učiteljev UL- Erasmus TM 2008/09  www.uni-lj.si, 4.9.2008
  Razpis za izvajanje mobilnosti/usposabljanja zaposlenih na UL-Erasmus ST 2008/09 . www.uni-lj.si, 4.9.2008
  Usklajene predloge bodo dekani posredovali  Službi za mednarodno sodelovanje UL najkasneje do 2. oktobra 2008.
  Razpis bo objavljen na spletni strani : http://www.uni-lj.si/aktualno_na_univerzi/razpisi.aspx 

  Javna obravnava Pravilnika za upravljanje pravic intelektualne lastnine na UL  www.uni-lj.si , 2.9.2008
  Pravilnik za upravljanje pravic intelektualne lastnine na UL  Pričetek javne obravnave: 1. septembra 2008, zaključek  30. septembra 2008.
  Mnenja, pripombe in predloge sprejemamo na naslov glavni.tajnik@uni-lj.si.

   Bruci dobrodošli!  M.K., Žurnal24, 2.10.2008  četrtek, 2. oktober 2008
  UL je v parku Zvezda na Kongresnem trgu pripravila tradicionalni sprejem za bruce. Teh je letos 13.500. Rektorica in dekani so jih pozdravili v slavnostnih oblačilih. A. Kocijančič je dejala, da lahko (prihodnji) študenti računajo na pomoč univerze. "Ko boste dobili diplomo, se naša skrb za vas ne bo končala".  Na UL je namreč začel delati karierni center za pomoč dijakom, študentom, delodajalcem in osebju univerze, ki je pripravil tudi poseben spletni portal. UL je prenovila prvostopenjske programe in uvedla tutorstvo za pomoč med študijem. Vsak študent bo dobil dostop do  spletnih pripomočkov. Novost je tudi digitalna knjižnica. UL je sicer na lestvici Academic World Ranking of Universities 2008 ponovno med 3% (500) najboljših.
  Tri izjave študentov: Aleš C.; Dobro je spoznati te ljudi. "Upam, da nam bodo  rektorica in dekani tudi čez leto tako stali ob strani, kot so obljubili danes."
  Anka M.:"Njihovi govori so se mi zdeli čisto odveč. Prišli smo bolj zaradi glasbe".
  Suzana P.:" Prav je , da se študentom predstavijo. Sama jih med študijem do zdaj nisem srečala, ker se držijo na višjem nivoju".
  Kocijančičeva pozdravila bruce ljubljanske univerze. STA, splet,  četrtek, 2. oktober 2008
  Na Kongresnem trgu so študente pozdravili poleg rektorice UL tudi ljubljanski podžupan Aleš Čerin, predsednik Študentskega sveta UL Nejc Brezovar  in predsednik ŠOUL Tomaž černe.
  Novosti za hitrejši in učinkovitejši študij. R. I., Dnevnik,  četrtek, 2. oktober 2008
  Rektorica UL A. Kocijančič je brucem na Kongresnem trgu povedala, da se vpisujejo na najboljšo univerzo v Sloveniji. Na UL so predstavili letošnje novosti. Poleg prenovljenih študijskuh programov so to karierni center, tutorstvo in posodobitve informacijskega sistema ter digitalizirana knjižnica.
  A. Kocijančič je glede Nove univerze dejala, da je to "žalostna zgodba, verjamem pa, da še ni zaključena", saj bo rektorska konferenca proučila možnost pritožbe.

  Študente ljubljanske univerze bodo lahko v skrajnih primerih trajno izključili.  L.D., Dnevnik,  sobota, 4. oktober 2008
  Na UL pripravljajo nov pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov. Osnutek je že podprl  Študentski svet UL, na zadnji seji senata pa so ga umaknili z dnevnega reda zaradi nasprotovanja disciplinske komisije. Sporno je določilo, da bi lahko študenta trajno suspendirali (izključili). Disciplinski postopki so na Ul sicer redki.

  Študentski filmi v Sankt Peterburgu - nagrajena AGRFT. STA, splet,  sreda, 8. oktober 2008
  Na festivali filmskih šol sta bila nagrajena Slobodan Maksimović in Matevž Luzar,študenta AGRFT UL.
  AGRFT je dobila lani priznanje "Zlati dinozaver" za najboljšo filmsko šolo na festivali v Krakovu.

  Študentski roadster potuje po Evropi. B.O., Delo,  sobota, 4. oktober 2008
  Avtomobil, ki je več let nastajal na FS UL so razstavili na sejmu FISITA v Munchnu. Študentka Ana Bižal je bila tam nagrajena za najboljši študentski prispevek, s temo o simulaciji trka  "Študentskega roadsterja". Ljubljanski razvijalci so bili tako "postavljeni ob bok najboljšim univerzam s področja strojništva".

  Razstava diplomantov ALUO. N.K. Delo, torek, 7. oktober 2008
  Na ljubljanskem gradu je do 31. oktobra razstava del, ki so nastala na 19. likovni akademiji študentov ALUO UL in študentov iz BiH, Češke in Srbije.

  UL med 500  najboljših univerz v šanghajski lestvici za leto 2008.   http://www.sjtu.edu.cn/english/index/index.htm
  http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm
  Med uvrščenimi na t.i. šanghajski lestvici svetovnih univerz je tudi Univerza v Ljubljani in sicer v skupini univerz 402-503 .
  Med evropskimi univerzami je UL  v skupini 169-201. (Top 100 European Universities ).   Glej tudi: Ranking Methodology .

  Promoviranih enajst novih doktorjev znanosti  www.uni-lj.si  30.9.2009

  Korošci v Ljubljani. krp, Večer, 24.9.2008
  Na sedežu UL - Deželni dvorec na Kongresnem trgu - so odprli razstavo del koroških umetnikov. Odprta bo do 13.10.2008.

  BRUC 2008/2009 www.uni-lj.si  
  Svečana otvoritev študijskega leta 2008/2009 na Kongresnem trgu v Ljubljani, 1. oktobra 2008 ob 13. uri.

  Promoviranih deset novih doktorjev znanosti. www.uni-lj.si , 23.9.2008

  Prorektor  Ivan Svetlik je  23. 9. 2008  v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani promoviral deset novih doktorjev znanosti. (FFA 2, FPP 2, FS 6).

  Praktično znanje za študente. Biotehniška fakulteta gradi učni center. B.B. , Primorske novice,  29.9.2008
  BF UL ima na ravnici med Biljami, Vrtojbo in Mirnom hruškov nasad. tam nastaja novi izobraževalni center za sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo in nove tehnologije pridelave BF UL.

  Noč znanstvenic in znanstvenikov 2008. Ivan Leban, Delo, četrtek, 18. september 2008
  V petek 26.9.2008 organizira EU vsevropski dogodek, s katerim bi radi približali znanost ljudem. ( www.ec.europa.eu/research/researchersineurope/ ).
  Na dvorišču FKKT ZL na Aškerčevi 5, Lj., bodo 16.9.2008 ob 18 uri izvajali kemijske poskuse pod skupnim imenom "Zemlja".

  Še eno precej burno obdobje zaradi številnih nerešenih vprašanj. J.K.S., Delo, 29.9.2008
  V novo študijsko leto gremo z odprtimi vprašanji visokošolske zakonodaje, financiranja, bolonjske reforme, zagotavljanja kakovosti, ustanavljanja novih institucij...
  Večina programov je že bolonjskih, več je tudi kritik bolonjske prenove. Danijel Bandelj, ŠOS, pravi, da v študentski organizaciji želijo  predvsem spremembe b bolonjski reformi, saj se bodo pokazale težave, ko bo generacija končevala študij po teh programih. Prizadevali si bodo za sodelovanje z drugimi (enakopravnimi) partnerji. Opozarja, da vlada kljub obljubam ni sprejela uredbe u financiranju v 2009.
  Na UL so sklenili prenovo prvostopenjskih programov in večino drugostopenjskih, začeli bodo izvajati tri bolonjske doktorske programe. Zaživel je Karierni center UL, ki opravlja svetovanja dijakom, študentom in dijakom in vzpostavlja mrežo kariernih svetovalcev na članicah. Nadaljuje se razvoj tutorstva, s katerim pomagajo študentom že na 18 članicah. Štipendijski sklad UL je razdelil 50 štipendij, od tega 10 študentom UL za študij v tujini.
  Majda Širok, CMEPIUS ugotavlja, da narašča število naših študentov v tujini in tujih pri nas. V okviru izmenjave je za semester ali dva v 2006/2007 na tuje odšlo 972 študentov, prišlo pa 794. Narašča število odhodov na praktično izobraževanje. UL in UM omogočata diplomantom prasko v tujini v programu Leonardo da Vinci. Problem je, ker odhajajo v tujino večinoma tisti, ki si to lahko privoščijo, iz višjega srednjega sloja. Potrebna bi bila finančna pomoč države.

  Svečana otvoritev študijskega leta 2008/09 na UL - 19. september 2008
  Rektorica Univerze v Ljubljani vabi na svečano otvoritev študijskega leta 2008/09 na Kongresnem trgu v Ljubljani, 1. oktobra 2008 ob 13. uri.
  Glej stran <http://www.uni-lj.si/bruc2008/> kjer je tudi vrsta informacij za bruce v Ljubljani.

  Naši diplomanti imajo zaposlitev zagotovljeno. Informacijske tehnologije. Oglasna priloga. Dnevnik, 30.9.2008
  Pogovor z dekanom FERI UL Francom Solino. Zanimanje za študij računalništva je še vedno veliko. V srednji šoli dobijo dijaki napačne predstave o študiju računalništva. Zato so pripravili predavanja na srednjih šolah in poletno šolo robotike. pripravili so nove študijske programe, tudi v povezavi z drugimi strokami npr. umetniškimi akademijami in Fakulteto za upravo. Dobivajo veliko ponudb za delo in precej študentov dela že med študijem. Tako sicer dobijo izkušnje, vendar odlagajo diplomo.

  Univerzi, ki se dobro uvršča, se splača verjeti v lestvice. Rangiranje univerz. J.K.S., Sobotna priloga, Delo, 20.9.2008  sobota, 20. september 2008
  Uvrstitev UL med najboljših 500 na  t.i. šanghajski lestvici je "povečalo zanimanje in tudi naklonjenost za tovrstno razvrščanje univerz". V množici univerz je tovrstna "opredelitev kakovosti neke univerze" postala "ključni podatek, na podlagi katerega študenti izbirajo univerze". Le-te pa se zaradi uvrstitve bolje ali slabše "prodajajo" na globalnem trgu znanja.
  Z razvrščanjem so začeli v ZDA, sledile so Šanghajska, Timesova, španska in druga rangiranja. Vodilna mesta na lestvicah zasedajo univerze iz ZDA (prvi je povsod Harvard), a precej evropskih je  na  lestvicah dobro uvrščenih. Najboljši, Cambridge, je letos za šest mest prehitel Oxfordskega tekmeca, ki je blizu kjotske univerze, najboljše v Aziji.
  Peter Maček, prorektor UL, opozarja na drugo plat dobrih uvrstitev ameriških univerz. V ZDA je 7000 univerz (op. bolje rečeno visokošolskih institucij, B.M.) in le 614 jih izvaja doktorske programe. Veliko je takih, "na katere se, če bi bile pri nas, vsaj ambicioznejši ne bi hoteli vpisati".
  Ocenjevalci na šanghajski univerzi Jiao Tong primerjajo le 2000 univerz, ki premorejo kakšnega nobelovca, imajo velikokrat citirane raziskovalce in objave v Science in Nature ali drugih upoštevanih revijah. Institucije, specializirane za družboslovje in humanistiko se praviloma slabše uvrščajo. P. Maček pravi, da je UL pri tem prikrajšana, saj nekateri dosežki sodelavcev UL nastajajo v inštitutih izven nje.  Na vprašanje o verodostojnosti šanghajske lestvice, je P. Maček odgovoril, da se tisti univerzi, ki se dobro uvršča, vsekakor splača verjeti v lestvice.
  UL je v primerjavi s tujimi videti zelo velika le po številu vpisanih, bistveno manjša pa je po številu zaposlenih, pravi P. Maček. Nobena vlada se ni lotila izboljšanja kadrovskih razmer v visokem šolstvu, dodatna sredstva so šla za nove inštitucije in programe.  Univerze se razlikujejo po tem, koliko sredstev jim namenijo država, gospodarstvo in donatorji. Državnih spodbud so deležne zlasti stare univerze v prestopnicah. V Nemčiji pa država posebej podpira odlične univerze.
  Peter Glavič je v svoji analizi za vladni svet za konkurenčnost "objavil tudi analizo kakovosti univerz po vedah", ki je pokazala, da UL prekaša UM skoraj na vseh področjih, izjema sta matematika in zgodovina. Tu se lahko UM kosa z najboljšimi evropskimi univerzami.
  Univerze bodo ob tuji konkurenci dolgoročno preživele preživele "le s priznano kakovostjo. Ker Slovenija zaradi znane zgodbe o spodleteli visokošolski agenciji še vedno ne premore evropsko priznanega akreditacijskega sistema", si morajo univerze pomagati same. Ljubljanski to očitno uspeva, a "kaj nam pomagajo uvrstitve na lestvice", če ji država "ne zagotavlja niti osnovnih razmer za normalno delovanje", pravi P. Maček.
  (Glej več prispevkov na www.uni-kakovost.net  o rangiranju  in zagotavljanju kakovosti na:  ... iz tujine / international news ,  kakovost , evalvacija, izboljšave/ quality assurance , ter o  zagotavljanju pogojev za delo univerz : Razprave o reformi (visokega šolstva)
  
  Objavljena šanghajska lestvica najboljših univerz za leto 2008.   http://www.sjtu.edu.cn/english/index/index.htm 15.8.2008
  http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm
  Vodi Harvard Univ (glej: Top 100 ) med 500 uvrščenimi je tudi Univerza v Ljubljani (402-503).   V Evropi je najboljša Univ Cambridge, UL pa je v skupini 169-201. (Top 100 European Universities ).
  Glej: Ranking Methodology .

  Diplomski plagiat v Portorožu?  Finance, 22.9.2008, splet,  ponedeljek, 22. september 2008
  Janko Pavlič v diplomski nalogi na FPP UL (Portorož) ni navedel nobenih citatov, virov in literature. Zaposlen je na Slovenskih železnicah (SŽ) in je po izjavi njegovega mentorja profesorja Rudija Čopa uporabil interne dokumente SŽ.  Na referatu FPP pravijo, da se morajo študenti držati pravil o navajanju citatov in literature, za kar je odgovoren mentor. 2Pri nas so nekateri profesorji, ki se tega ne držijo", so pojasnili v referatu.

  Dovolj za preživetje do konca letošnjega leta. Denarna pomoč Botaničnemu vrtu. M. J., Delo,  petek, 19. september 2008
  MVZT bo UL nakazalo 73.000 evrov za ljubljanski botanični vrt. Lani je njegov proračun znašal 131.000 evrov.

  Podjetni raziskovalci - delavnice Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. LUI eNovice 17.09.2008  
  LUI www.lui.si izvaja nov sklop podjetniških izobraževanj za mlade raziskovalce in raziskovalce. Na delavnicah in predavanjih, ki bodo 7. in 8. ter 14. in 15. oktobra,  bodo udeleženci osvojili pomembna podjetniška znanja in veščine uporabne tudi pri raziskovalnem delu.

  Novi študijski programi. Slovenski visokošolski prostor. Študent, september 2008 www.student-on.net
  Pregled novosti v novem študijskem letu. UL je zajključila prenovo študijskih programov in letos razpisala 57 "bolonjskih" programov prve stopnje, 36 programov druge stopnje (magisterij) in tri programe tretje stopnje (doktorat). Znova se je uvrstila med 3% najboljših na svetu. A. Kocijančič, rektorica UL pravi: "Naša težnja je, da bi bili še boljši. Ne glede na lestvice pa si bomo prizadevali usposabljati diplomante, ki bodo sposobni ustvarjati nova znanja in se bodo uspešno vključili v družbeno okolje". UL bo študentom omogočila e- dostop do mnogih storitev, npr. digitalno knjižnico. Karierni center je pripravil spletni portal o poklicih in študijih.
  UNG prenavlja stare in uvaja nove programe (Okolje 1. in 2. stopnja, Eksperimentalna fizika 2. stopnja, Krasoslovje 3. stopnje).
  Na UP so pripravili nove programe prve stopnje (Medijski študij, Sredozemsko kmetijstvo in Biodiverziteta) in druge stopnje (Zdravstvena nega). Pripravljajo tudi visokošolska zavoda za gradbeništvo, infrastrukturo in okolje ter  za biodiverziteto, mediteransko kmetijstvo in okoljske fiziologije, ter univerzitetno knjižnico. UP želi postati "referenčna univerza za geografski prostor Sredozemlja in JV Evrope", pravi rektor R. Bohinc.
  Decembra bo ustanovna skupščina Evrosredozemske univerze (Portorož).
  Univerzitetno-raziskovalno središče pričakuje akreditacijo za Fakulteto za organizacijske študije, F. za industrijski inženiring in F. za upravljanje podeželja.
  V medijih se razpravlja o rdeči luči za Novo univerzo, v katero bi se združile FPDŠ, FUDŠ in EPF.
  Bodoča Katoliška univerza za začetek načrtuje fakultete za poslovne, edukacijske in socialne vede.

  Študentje zavrnili osnutek meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev.  STA, splet, četrtek, 11. september 2008
  Študentski svet UL (ŠS) je zavrnil osnutek meril, ki ga je predlagala habilitacijska komisija UL. Menili so, da v njem ni določena teža mnenja študentskih svetov pri izvolitvi v pedagoške nazive, saj pozitivno mnenje ni nujno za izvolitev. Za redne profesorje bi morala biti merila strožja. Že pred časom je ŠS predlagal da se tudi redne profesorje preverja na pet let. Iztok Fajfar, predsednik Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko je dejal, da se v merilih ne upoštevajo dovolj točke za pedagoško delo, v primerjavi z raziskovalnim. Znanje študentov prvih letnikov je na stopnji srednješolskega, zato profesorji potrebujejo več pedagoškega znanja, je dejal.
  ŠS je podprl pravilnik o sistemu tutorstva UL, ki ga je predstavila Anja Vidmar, UL.. Tutorstvo se je poskusno uvajalo že dve leti. Izobraževanje tutorjev bo potekalo na ravni fakultete in univerze.
  Katja Cerar, predstavnica Centra za univerzitetni šport UL je predstavila kreditno ovrednotene programe obštudijske dejavnosti, ki se izvajajo namesto predmeta špornte vzgoje. V 104 teg programov se bo lahko v tem študijskem letu vključilo 2200 študentov UL.

  Število prijav  v visoko šolstvo v drugem roku  v št. l. 2008/09 in omejitve vpisa  - 5. september 2008
  Znano je število prijav in omejitve vpisa v visoko šolstvo v drugem roku za vpis v 1. letnik v študijskem letu 2008/2009 za slovenske državljane in državljane držav članic Evropske unije - glej PDF  <http://www.vpis.uni-lj.si/podatki/omejitev_2rok_2008.pdf> - preglednica s prostimi mest za tretji prijavni rok.

  Nove predavalnice. L.N., Žurnal24, 18.9.2008  četrtek, 18. september 2008  
  Za naložbe UL  je iz proračuna RS  v 2008 namenjeno 8 milijonov evrov, 4,7 milijona bo UL dobila od koncesij iz študentskega dela, del sredstev pa od EU.
  Konec leta naj bi začeli graditi skupno zgradbo FRI in FKKT, na BF bodo začeli graditi rastlinjak in pripravljali gradnjo prizidka, MF pripravlja projektno dokumentacijo za obnovo stavbe na Vrazovem trgu, naslednje leto naj bi začeli graditi zgradbo akademij na Roški. FF pa išče rešitev za svoje velike probleme na Aškerčevi, morda z vselitivjo v FS, ki bi se preselila. Tako bi nastal med Slovensko, Aškerčevo, Snežniško in Rimsko cesto jezikovno in družboslovno središče. (Poleg tega naj bi to jesen začeli graditi NUK 2, op. B.M.)

  Fakulteto zajel požar. STA,  Žurnal24, 16.9.2008  torek, 16. september 2008
  Požar na BF UL so ljubljanski gasilci hitro pogasili.
  Zagorelo je v kurilnici.  Žurnal24, 17.9.2008
  Na BF UL so v kurilnici zagorele smeti in odpadni material.

  UL vabi na predavanja o znanosti   www.uni-lj.si , 8.9.2008
  V sklopu srečanja Znanstvenega odbora RISC vabi UL na naslednja predavanja:  prof.dr. Henryj Abarbanel (Univeristy of California San Diego): "Hard and easy science", v četrtek, 11.septembra ob 17.uri v Sobi rektorjev  Univerze v Ljubljani.  Povzetek predavanja: Hard and Easy Science    CV-Henry D.I. Abarbanel
  prof.dr. Didier Sornett (ETH Zurich): "Financial crises and systemic risks", v petek 12.septembra . CV-Didier Sornette  J. Rogers Hollingsworth   (Univeristy of Wisconsin),  17., 19. in 22. septembra 2008 Re-configuring the social sciences; Creativity and radicalbreakthroughs in science;  Individual Creativity and Radical Breakthroughts.    CV-J.Rogers Hollingsworth .

  Promoviranih deset novih doktorjev znanosti. www.uni-lj.si 16.9.2008
  6. 9. 2008 je rektorica A. Kocijančič v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani promovirala deset novih doktorjev znanosti in sicer FMF 6, MF 4..

  Prenovljeni programi s poudarkom na računalnikih. V.T., Dnevnik, petek, 12. september 2008
  N oddelku za prevajalstvo FF UL niso opazili zmanjšanja zanimanja za študij, čeprav je bil ustanovljen nov oddelek za prevajalstvo na UM. Študent lahko izbira različne
  kombinacije jezikov, najpogostejše so z nemščino. Pri študiju se usposabljajo za uporabo računalnika za pomoč pri prevajanju.

  Inkubiranec LUI, podjetje UNIKI, se je uvrstil v finale tekmovanja Seedcamp. www.uni-lj.si 11.9.2008
  Mlado slovensko podjetje UNIKI, inkubirano v Ljubljanske univerzitetnem inkubatorju (LUI www.lui.si ) je bilo izbrano med 22 finalistov, ki se bodo udeležili tedna tekmovanja in izobraževanja Seedcamp. To je izbor z intenzivnim vrhunskim globalnim mentorstvom in mreženjem, ki med 15. in 19. septembrom združi podjetja iz Evrope in okolice v Londonu.

  Fakulteta za upravo UL prejela elitno mednarodno akreditacijo EAPAA. www.uni-lj.si,  10.9.2008
  Evropsko združenje za akreditacijo programov javne uprave EAPAA (European Association for Public Administration Accreditation) je 3. 9. 2008 odločila, da magistrski študijski program Uprava II. stopnje izpolnjuje merila, ki jih določajo standardi kakovosti  EAPAA. FU je tako prva slovenska fakulteta, ki je pridobila za študijski program s področja javne uprave evropsko akreditacijo; to je tudi edina evropska akreditacija, ki jo lahko dosežejo tovrstni študijski programi.

  Študijski program Fakultete za upravo dobil evropsko habilitacijo. STA, splet, sreda, 10. september 2008
  FU UL je pridobila akreditacijo EAPAA (European Assoc. for Public Administration Accreditation). Tako so se pridružili, kot prvi v Sloveniji, 12 magistrskim študijskim programom, ki izpolnjujejo merila kakovosti EAPAA Accreditation criteria . Pričakujejo, da  bodo diplomanti FU UL  zdaj bolj zaposljivi po vsej Evropi. Srečo Devjak, dekan pravi, da je akreditacija veliko uspeh, priznanje dosedanjega dela in spodbuda za naprej.

  Promovirani novi doktorji znanosti. www.uni-lj.si, 9.9.2008
   9. 9 2008 je  v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani prorektor  Ivan Svetlik promoviral enajst novih doktorjev znanosti in sicer
  BF 8, FE 3.

  Katarzični vpliv zasebnih univerz. Ivan Leban, Delo 8.6.2008 nedelja, 7. september 2008
  I. Leban, profesor FKKT UL v odzivu na prispevek v Delu, 1.9.2008 piše, da ne gre za "dilemo med javno ali zasebno univerzo", ampak za "vpliv kapitala na šolski sistem". Univerze so bile od začetka avtonomne, tudi finančno, in so se "vešče izogibale kateremu koli zunanjemu vplivu". Omogočile naj bi mlademu človeku pridobiti "takšno splošno izobrazbo, da bo znal razmišljati z lastno glavo in da bo nato sprejemal smiselne odločitve", ne pa le izobrazbo za "dobro plačano delovno mesto". Navaja Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, po katerem "mora imeti izobraževanje za cilj poln razvoj človekove osebnosti". Ne strinja se z delitvijo UL, ki ima tradicijo in je "nosilec kakovosti v slovenskem visokošolskem prostoru". Zagovarja zmanjšanje vpisa na UL in razvoj regionalnih visokih strokovnih šol, z ustrezno infrastrukturo in kadri. Primerneje je vsem omogočiti vseživljensko izobraževanje, kot pa ustanavljati "vse povprek nove univerze, naj bodo javne ali zasebne".

  Uspešno v Bukarešti. ab, Dnevnik,  ponedeljek, 8. september 2008
  Marjan Grdadolnik, študent AG UL se je udeležil glasbenega festivala Litle Pariz v okviru katerega bo mojstrski tečaj za dirigente.

  Usposabljanje za koordinatorje tutorjev učiteljev in študentov. www.uni-lj.si   8.9.2008
  Univerza v Ljubljani organizira Usposabljanje za koordinatorje tutorjev učiteljev in študentov. Na usposabljanje vabijo koordinatorje tutorje učiteljev in študentov, prodekane za študijske zadeve, odgovorne za tutorstvo na članicah in ostale, ki so aktivni v sistemu tutorstva na članici.
  Program in prijava (do 14. septembra 2008) : http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/novice/aktualno/VabiloTutorskoUsposabljanje2008.pdf

  UL vabi na predavanja o znanosti   www.uni-lj.si , 8.9.2008
  V sklopu srečanja Znanstvenega odbora RISC vabi UL na naslednja predavanja:
  prof.dr. Henryj Abarbanel (Univeristy of California San Diego): "Hard and easy science", v četrtek, 11.septembra ob 17.uri v Sobi rektorjev  Univerze v Ljubljani.  Povzetek predavanja: Hard and Easy Science    CV-Henry D.I. Abarbanel
  prof.dr. Didier Sornett (ETH Zurich): "Financial crises and systemic risks", v petek 12.septembra ob 12 uri v Dvorani rektorjev Univerze v Ljubljani. CV-Didier Sornette
  J. Rogers Hollingsworth   (Univeristy of Wisconsin),  17., 19. in 22. septembra 2008 (vsakič) ob 16 uri v Dvorani rektorjev Univerze v Ljubljani.
  Re-configuring the social sciences; Creativity and radicalbreakthroughs in science;  Individual Creativity and Radical Breakthroughts.    CV-J.Rogers Hollingsworth

  Kakšne ideje se bodo rojevale v prostorih za  ustvarjalno razmišljanje?  J.K.S., Delo,  sreda, 3. september 2008
  V Ljubljani bo b FE  in FRI UL zrasla stavba Visokošolskega inovacijskega središča (VIS) in Tehnološkega design centra (TDC) za informacijske in komunikacijske tehnologije in elektrotehniko (ICTEE). Namenjena bo tudi dejavnosti na področju energetike in biomedicine.
  Center za tehnološko oblikovanje v štirih letih. B.M., Dnevnik, 3.9.2008
  Na FE UL so podpisali pismo o nameri (z MVZT in UL) za zgraditev centra, ki bo omogočil povezovanje podjetij in univerze. "Tehnološki design center"  bo zgrajen čez štiri leta, napoveduje vodja projekta J. Bešter. Najboljši študenti že delajo na različnih projektih, pravi. J. Nastran, dekan FE UL je poudaril, da "fakulteta že zdaj polovico prihodkov ustvari z raziskavami za industrijo, zato je toliko bolj pomembno, da se študentom in raziskovalcem omogoči pogoje in ustrezno okolje".

  Upravičeni do nerganja. Plače. M.B., Žurnal24, 2.9.2008
  UL bo za avgust izplačala svojim zaposlenim plače po starem, ker ni dobila dodatnih proračunskih sredstev. Dodatke, ki bi jih morali izplačati po novi zakonodaji o plačah (skupaj s poračunom za nazaj)  bo UL izplačala takoj, ko bo vlada zagotovila sredstva ali jim dala pisno obljubo.  Mesečno bi UL potrebovala za plače 4,67 % več denarja, skupaj s poračunom to nanese 2,2 milijona evrov.  G. Tomšič, UL, pravi, da ljudje pričakujejo, da bodo dobili, kar jim pripada.
  Ministrstvo se spreneveda, UL je pravočasno sporočila podatke o plačah. www.uni-lj.si , 2.9.2008
  Univerza v Ljubljani je ministrstvu (MVZT) 20. 9. in ponovno 1.9. 2008 sporočila podatke o povišanju sredstev za plače po zakonu o sistemu plač. Podatki so temeljili na prevedbi osnovnih plač v nov plačni sistem.  Sredstva za plače se na ravni celega leta povečajo za 7,7 mio EUR, za obdobje štirih mesecev (za avgustovski obračun skupaj s poračunom), pa 2,5 mio EUR.  UL mora iz drugih virov zagotoviti 15%, razliko v višini 2,2 mio EUR pa mora zagotoviti MVZT iz  proračuna.
  Sporočilo za javnost MVZT (2. 9. 2008), da bodo oni zagotovili denar za izvajanje,  ni novost ker je to zakonska dolžnost. Sicer pa se univerza ni pogajala ne o zakonu, ne o kolektivni pogodbi, pač pa vlada in sindikati. UL le v skladu z zakonom razdeli denar med zaposlene. (UL razpolaga s pisnimi in ustnimi zagotovili ministra za javno upravo  ter MVZT, da bo bodo sredstva pravočasno zagotovljena.)  Obljubljena sredstva zadoščajo zgolj za pokritje polovice obveznosti države.  UL opozarja, da na podlagi obljube, niti na podlagi morebitnih dejansko prejetih sredstev v tej višini, izplačilo plač v skladu z zakonom ni mogoče, ker ni dovolj sredstev na voljo.

  Vlada zagotovila 73.000 evrov za botanični vrt. Dnevnik, 5.9.2008 petek, 5. september 2008
  Vlada je zagotovila sredstva MVZT za ljubljanski botanični vrt. Sredstev je sicer za 25.000 manj, kot je po julijskem sestanku pričakoval direktor vrta J. Bavcon. Na leto bi vrt potreboval vsaj 175.000 evrov, v 2007 je razpolagal s 130.000 evri.  MVZT in UL sta julija podpisali pogodbo o 8 milijonov investicijskih sredstev za vrt.

  Praksa med študijem. K.T., Žurnal24, 4.9.2008
  Dekan FE UL, rektorica UL in ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so podpisali pismo o nameri za graditev Tehnološkega design centra" of FE na Tržaški cesti v Ljubljani. J. Nastran, dekan je dejal, da se bodo v njem "študentje srečevali s konkretnimi problemi, na katere naletimo v praksi". Stal bo 20 milijonov evrov, MVZT bo prispevalo 120 tisoč evrov, ostalo bodo črpali tudi iz evropskih sredstev.

  Univerza v Ljubljani ponovno uvrščena med 3% najboljših univerz na svetu - 1. september 2008
  UL se je tretjič zapored uvrstila med 500 najboljših univerz na svetu na Academic Word Ranking of Universities 2008 lestvici (Šanghajska lestvica). UL se je uvrstila v razred med 402-503 izmed 20.000 univerz iz celega sveta. V evropski regiji (Top European Universities) se je UL uvrstila v skupino 169 - 201, kar je boljša ocena kot v letu 2007. Vodilna univerza  je Harvard , v Evropi pa Cambridge. Uvrstitev UL hkrati uvršča Slovenijo med 37 držav sveta, ki imajo univerze med 500 najboljših na svetu.      Več: <http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm> in   <http://www.uni-kakovost.net/>

  Ljubljanska univerza med 500 najboljših na svetu. STA, splet,  ponedeljek, 1. september 2008
  UL se je na t.i. šanghajski lestvici http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm med 20.000 univerzami sveta (tretjič zaporedoma) uvrstila med 402 in 503 mestom, t.j. med 3% najboljših. Med evropskimi univerzami je v skupini med 161 in 201 mestom, kar je bolje kot v 2007. Slovenija je tako med 37 državami, ki imajo univerze med 500 najboljšimi. Najboljši je še vedno Harvard (ZDA), četrti pa je spet Cambridge. V oceni je upoštevano predvsem objava člankov v priznanih revijah, število Nobelovih nagrajencev in tudi velikost ustanove.
  UL ponovno uvrščena med 3% najboljših univerz na svetu. www.uni-lj.si  1.9.2008
  Univerza v Ljubljani se je tretjič zapored uvrstila med 500 najboljših univerz na svetu na Academic Word Ranking of Universities 2008 lestvici (Šanghajska lestvica).
  UL se je uvrstila v razred med 402-503 izmed 20.000 univerz iz celega sveta. V evropski regiji (Top European Universities) se je UL uvrstila v skupino 169 - 201, kar je boljša ocena kot v letu 2007. Vodilna univerza v svetovnem merilu je Harvard University, v Evropi pa University of Cambridge.
  Uvrstitev UL hkrati uvršča Slovenijo med 37 držav sveta, ki imajo univerze med 500 najboljših na svetu.
  Celotna ARWU lestvica je dosegljiva na http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm

  UL in UM med najboljšimi univerzami po prisotnosti na spletu.  http://www.webometrics.info/index.html  , julij 2008
  Po razvrstitvi CSIC  je med 16.000 visokošolskimi institucijami po prisotnosti na spletu sta najboljši ameriška MIT in Harvard, v Evropi pa Cambridge.
  Univerza v Ljubljani je med 2% najboljših na 324. mestu (po raziskovalnih objavah in citatih 121.). 
  Od petih upoštevanih visokošolskih inštitucij v Slovenji  sta Univerza v Mariboru na 804. in Univerza na Primorskem na 3.124 mestu.
  Kriteriji razvrščanja: S: obseg strani; V: vidnost, povezave; R: objave v .pdf, .ps, .doc, .ppf;  Sc: raziskovalne objave in citati v Google Scholar, 
  glej: http://www.webometrics.info/about_rank.html

  324

  University of Ljubljana

  S: 313

  V: 521

  R: 226

  Sc: 121

  804

  University of Maribor

  S: 440

  V: 1,358

  R: 404

  Sc: 656

   

  Top 4000 Universities. World Universities' ranking on the Web   http://www.webometrics.info/ , July 2008
  16,000 Higher Education Institutions worldwide listed in the  directory of world universities are ranked according their presence on the Web.
  Web presence measures the activity and visibility of the institutions and it is a good indicator of impact and prestige of universities. Rank summarizes the global performance of the University, provides information for candidate students and scholars, and reflects the commitment to the dissemination of scientific knowledge.
  Three slovenian universities (from five in the evidence, see: Slovenia  ) are on the list - University of Ljubljana 324., University of Maribor 804. and University of Primorska 3.124. (Univerza v Ljubljani  ,  Univerza v Mariboru  ,  Univerza na Primorskem ).

  UL v mednarodnem registru "International Colleges & Universities"
  Univerza v Ljubljani - Review and Web Popularity Ranking
  UL is one of the 8600 Universities, reviewed and sorted by web popularity ranking, included in the 4icu.org international higher education.
   4 International Colleges & Universities is an international education directory selecting and reviewing worldwide accredited Colleges and Universities. 4icu.org http://www.4icu.org/  or http://www.4icu.org/reviews/4217.htm   includes 8000 Colleges and Universities ranked by web popularity in 200 countries.
  Top 200 Universities in the world  Top 100 Universities in Europe

  V Sarajevu podpisali sporazum o sodelovanju filozofskih fakultet. STA, splet,  četrtek, 4. september 2008
  Dekani fakultet za  Sarajeva, Zagreba, in Ljubljane so podpisali sporazum o šolskem, znanstvenem in strokovnem sodelovanju. Pomembno bo izmenjava in sodelovanje v projektih, zlasati v arheologiji, zgodovini umetnosti, psihologiji in turkologiji.

  Dr. Ivan Svetlik. U.M., Mladina,  petek, 29. avgust 2008
  I. Svetlik je prorektor UL in redni profesor za socialno in kadrovsko področje na FDV UL. Iz besedila daljšega pogovora o vprašanjih visokega šolstva, univerze in bolonjske reforme je uredništvo poudarilo naslednje:
  Politika prejšnjega ministra Zupana je bila usmerjena v razbitje ljubljanske univerze, s čemer naj bi povečali pluralnost in medsebojno konkurenco. Zo je tako, kot če bi iz simfoničnega orkestra naredili več komornih zasedb. Dobili bi morda več dobrih komornih zasedb, a ostali bi brez simfoničnega orkestra!
  V Sloveniji imamo velik delež študentov, a hkrati majhen delež tistih z več kot srednješolsko izobrazbo. Ker je izplen tako slab, je zelo pomembno, da študij naredimo učinkovitejši.
  Nobenega dvoma ni, da je ozadje (bolonjske reforme) tudi interes kapitala. A hkrati je tudi interes posameznika, da v čim krajšem času pride do izobrazbe, ki mu omogoča ustrezen zaslužek. Ali je reforma tudi v interesu akademskih institucij? Morda še najmanj.

  Zaključena prenova bolonjskih programov. V.T., Dnevnik, petek, 29. avgust 2008
  UL je letos v celoti zaključila prenovo prvostopenjskih programov. Od skupaj akreditiranih 66 programov prve stopnje jih je razpisala 57, od 94 akreditiranih programov druge "bolonjske" stopnje 36 in 3 programe tretje stopnje (doktorat).
  UL je zagotovila tudi sodobno informacijsko okolje za študente in spletni portal kariernega centra, z informacijami za tiste, ki se odločajo za študij, izbirne predmete in gradnjo kariernega profila.
  Tutorstvo izvaja že 18 šol. vt, Dnevnik,  petek, 29. avgust 2008
  Uvajanje sistema tutorstva na UL poteka uspešno. 837 tutorjev in 115 koordinatorjev tutorstva pomaga študentom, večinoma novincem v zimskem semestru 2007/2008. Tutorstvo so v prejšnjih letih izvajale redke, letos že 18 članic UL.

  Univerza ni prejela sredstev za izvajanje zakona o sistemu plač , www.uni-lj.si , 1.9.2008
  Univerza v Ljubljani je v poletnih mesecih pripravila vse potrebno za začetek izvajanja novega Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Pripravljenih je 6000 aneksov, posodobljeni so bili računovodski procesi  in informacijska podpore.. Kljub temu, da zakon  pravi, da bi ob prvem mesecu odprave nesorazmerij morali proračunski uporabniki dobiti dodatna namenska sredstva za odpravo teh nesorazmerij, se to kljub večkratnim pozivom UL ni zgodilo.
  Helena Kamnar, prorektorica: “UL je pripravila vse potrebno za izplačilo plač po novi zakonodaji, od nobenega ministrstva pa nismo prejeli sporočila, koliko dodatnega denarja bomo iz proračuna prejeli in do kdaj. Za izplačilo 5. 9. 2008 potrebujemo 2,2 mio EUR dodatnih proračunskih sredstev. "
  Tak način obravnave slovenske najboljše univerze, ki se je že tretje leto zapored uvrstila med 500 najboljših univerz na svetu po Šanghajski lestvici je nesprejemljiv in kaže na nerazumevanje države do prizadevanj našega profesorskega zbora za znanstveno-raziskovalno odličnost.  UL ocenjuje delovanje vlade kot neresno.
  Denar za izplačilo plač bo univerzam zagotovilo MVZT - 2. september 2008
  Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo za odpravo plačnih nesorazmerij za poračun od maja do julija 2008 in za avgust 2008 univerzam nakazalo 1,5 milijona evrov. Od tega UL 1.139.037,00 evrov, UM 301.246,00 evrov ter UP 59.717,00 evrov.
  Več:  <http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/94/5877/?cHash=a2229755d5>

  Podhranjeno financiranje. U.M., Mladina,  petek, 29. avgust 2008
  Kako bodo slovenski visokošolski zavodi finančno preživeli zadnjo reformo? Od 2003 do 2006 je delež javnih sredstev za visoko šolstvo upadel z 1,16 % na 1,06 % BDP, število študentov pa se je povečalo za 13 %. Izjave I. Svetlika in H. Kamnar, prorektorjev UL, D. Mramorja, dekana EF UL in V. Borovac, svetovalke rektorata UM. UM zaradi finančne podhranjenosti letos ni razpisala nekaterih že akreditiranih programov; težave imajo FNM in tehniške fakultete UM.
  Financiranje vnaša nemir med univerze. U.Š.K., Dnevnik, 28. 8. 2008
  Novo uredbo o javnem financiranju visokega šolstva, ki jo pripravlja skupina v kateri so predstavniki MVZT, univerz in študentov, naj bi sprejeli še septembra t.l. Vsoto za posamezni zavod bo določen s formulo, ki upošteva število študentov in diplomantov ter zahtevnost študija (področja, op. B.M.). Predstavnike visokošolske sfere moti zaostajanje proračunskega zneska za visoko šolstvo, naraščanje sredstev za zasebne koncesionarje in to, da šele junije izvedo za višino sredstev.  Gre za poskuse vlade, da oslabi univerze, ki so se lani uprle reformam, zaostrujejo pa se tudi odnosi med posameznimi univerzami.
  A. Kocijančič, rektorica UL pravi, da bi UL potrebovala za izvajanje bolonjskih prenovljenih programov več sredstev, in sicer 3 % več za izvedbo programov prve stopnje in dodatnih 50 milijonov za drugo stopnjo.
  T. Frelih, Študentska organizacija Slovenije, pravi, da bo breme padlo na študente, če uredba za izvajanje programov ne bo zagotovila dovolj denarja. "Naša osnovna skrb je ohranjanje brezplačnega študija".
  V tabeli so navedi podatki o sredstvih, ki so jih univerze dobile na razpisu za sofinanciranje bolonjskih programov v letih 2008: UM 313.606 evrov, UL 161.973, UP 107.938 in Visoka šola za tehnologijo polimerov Sl. Gradec 45.850 ter Visoka komercialna šola Celje 49.966 evrov. Za ta namen je Slovenija dobila iz Evropskega socialnega sklada 580.000 evrov, sama pa je prispevala 102.000 evrov.

  Rektorji so podprli spremembe uredbe. J.K.S., Delo, petek, 29. avgust 2008
  Na seji rektorske konference so obravnavali predlog spremenjene uredbe o financiranju visokega šolstva, ki so ga pripravili na MVZT v sodelovanju s strokovnjaki z univerz. Soglasno so jih podprli kot korak naprej. Od vlade pričakujejo zagotovitev dodatnih 12 milijonov evrov za uresničitev uredbe.
  Rektorska  konferenca podpira spremembe uredbe o financiranju visokega šolstva. STA, splet,  petek, 29. avgust 2008
  Rektorji UL, UM, UP in UNG so se strinjali, da predstavljajo spremembe uredbe o financiranju visokega šolstva korak naprej k oblikovanju bolj sprejemljivega načina financiranja. R. Bohinc, predsednik RK in rektor UP je dejal, da uredba  "odpravlja nekatere krivice pri t.i. doti, ki se dodeljuje univerzam" in da bodo ublažile hude finančne stiske nekaterih fakultet UP. Ni pa s tem rešen sistem financiranja v celoti, odprto je npr. financiranje druge bolonjske stopnje.
  A. Kocijančič, rektorica UL meni, da sprememba uredbe za leto 2009 predstavlja napredek, saj je "višina letnih sredstev vezana na realno rast BDP oz. najmanj 2,5 % glede na proračun preteklo leto". Pozitivno je tudi, da se bodo odslej financirali študijski programi in bodo univerze same odločale o notranji razdelitev sredstev. Pomembna je tudi zagotovitev 120.000 evrov za vzdrževanje ljubljanskega Botaničnega vrta.
  Visokošolci od vlade pričakujejo 12 milijonov evrov. K.K., Večer, petek, 29. avgust 2008
  Predlog novo uredbe o financiranju visokega šolstva je pripravila skupina predstavnikov univerz, ministrstva in študentov; vodil jo je državni sekretar D. Lesjak. Ta med  novostmi našteva večjo odgovornost univerz pri razporejanju sredstev za študijsko dejavnost, ki se bodo izračunavala na osnovi razvrščanja študijskih programov v  študijske skupine; doslej so bile v skupine razvrščene članice univerz. Izhodišče za izračun bo leto 2008, ne več 2003. Uredba bo veljala eno leto, saj bodo proučili "število skupin" in ugotovili ali so "faktorji ustrezno opredeljeni in mednarodno primerljivi, ter bolj upoštevali dejanske stroške študijskih programov".
  Rektorji pričakujejo, da bo (vlada, op. B.M.) sprejela uredbo v besedilu, ki ga je predlagalo MVZT na rektorski konferenci.
  T. Frelik, ŠOŠ, je dejal, da je za študente pomembno, da je urejeno financiranje tako prve kot druge bolonjske stopnje, "kar pomeni, da ostaneta brezplačni za vse redne študente".

  Katarzičen vpliv zasebnih univerz. Marko Kos, PP, Delo,  ponedeljek, 1. september 2008
  V odzivu na ugovarjanje I. Lebana (Delo, 25.8.2008) piše M. Kos, da je potrebna reforma univerz, "ki so ostale v starem svetu in ne sledijo izzivom v gospodarstvu". Prepad med ameriškimi in evropskimi univerzami se poglablja. Zmanjšajo ga lahko samo zasebne univerze, zato njihovo število v EU raste (Nemčija jih ima 60, od 367 vseh). Univerze ustanavljajo tudi koncerni (VW, Daimler Chrysler, Bertelsman, Lufthansa, McDonald), v ZDA jih je že 1600.
   N. Ferguson s Harvarda  meni, da je treba Oxford in Cambridge privatizirati in amerikanizirati finance. K.von Dohnyani, predsednik nemške komisije za reformo univerz pravi, da univerze prepočasi odgovarjajo zahtevam časa. Sodeloval je pri avstrijski reformi, za katero je značilno: "močnejši management brez samouprave, odstranjevanje razcepljenosti v katedre in inštitute s centri, odprava uredniškega (? B.M.) statusa profesorjev in preureditev financiranja na razdelitveni model na osnovi dosežkov". Nemška ministrica za univerze E. Bulmahn je za konkurenco elitnih univerz predvidela 1,9 milijarde evrov. Tudi v Sloveniji naj bi vlada sprožila tekmo "za odličnost državnih univerz s posebnimi premijami iz sklada za odličnost". Izkazala se bo prednost fleksibilnih univerz z največ 12.000 študenti.
  "Delitev UL je nujna, ker je to tudi funkcionalno in odgovarja zahtevam specializacije. takšnega mastodonta ne najdete nikjer". Posnemali naj bi avstrijsko reformo. "Univerza se spreminja v podjetje: lastnik postavlja izvršnega direktorja, nagrajuje vodilne in določa cilje in težišča". Meni, da so "zasebne univerze upravičene samo v vedah, kjer država nima interesa", t.j. specializirane, univerze, ki usposabljajo "potencial za razvoj države", npr. tehnološke razvijalce za koncerne. Kot "nišne  univerze so torej upravičene tudi z narodnogospodarskega vidika".

  Pravila o sistemu spremljanja in zagotavljanja kakovosti Univerze v Ljubljani
   http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/predpisi_statut_ul_in_pravilniki.aspx  (29.8.2008)
  V svoji strategiji se je UL odločila za prehod od rasti h kakovosti in med razvojne cilje postavila "vzpostavitev celovitega sistema spremljanja in zagotavljanja kakovosti".
  V soglasju s senatom UL je rektorica Ul sprejela Pravila o sistemu spremljanja in zagotavljanja kakovosti UL (24.6.2008).
  Pravila ob upoštevanju predpisov in priporočil na nacionalni in evropski ravni določajo cilje, mehanizme in odgovorne za spremljanje in zagotavljanje kakovosti UL in članic. Splošni mehanizmi so: letno načrtovanje in poročanje, zunanje evalvacije ter akreditacije študijskih programov in zavodov. Posebni mehanizmi so usmerjeni v osebje, študente, študijski proces in pomoč študentom, raziskovanje in strokovno podporo. Večnamenski mehanizmi so: študentske ankete, pospeševanje mednarodnega sodelovanja, priznanja in nagrade ter finančne spodbude članicam. Določene so naloge rektorja, dekanov, senata UL in njegove komisij za kakovost, senatov in komisij za kakovost ter upravnih odborov  članic in študentskih svetov UL in članic. Podrobneje je opisana namen, vsebina in način priprave letnih poročil o kakovosti UL in članic, poročil o zunanji institucionalni evalvaciji UL in članic, poročil o samoevalvaciji in zunanji evalvaciji študijskih programov in kazalcev kakovosti izobraževalne, raziskovalne in drugih dejavnosti. (B.M.) 
  Pravila o sistemu spremljanja in zagotavljanja kakovosti Univerze v Ljubljani, www.uni-lj.si  24.6.2008
  (objavljena na http://www.uni-lj.si/kakovost/navodila_in_priporocila.aspx 23.7.2008).

  Odgovornost pred stroko in družbo. Peter Gabrijelčič, Večer, 28. 8. 2008
  P. Gabrijelčič, FA UL piše, da so ga študenti pozvali, naj kot dekan pove svoje mnenje glede arhitekture projektiranega objekta NUK2. Meni, da projekt zaostaja "za sodobnimi tokovi stroke in časa". Na Plečnikov NUK smo ponosni, tudi z novim NUK2 bi morala biti "vsaj dostojna, če ne že presežna arhitektura".

  Po znanje v tujino. KB, Primorske novice, 26.8.2008
  V informativnem članku o možnostih študija v tujini so navedene tudi najboljše univerze v ZDA (Harvard, Stanford, Berkeley, Princeton, Columbia, Yale, Cornell) in V. Britaniji (Cambridge, Oxford). Po lestvici časnika Times se je v skupino 400-500 najboljših uvrstila tudi Univerza v Ljubljani (UL), ki jo opisuje takole:
  "Doma in v mednarodnih okvirih je znana kakovost študijskih programov ljubljanske univerze tako na področju humanistike in družboslovja, naravoslovja in tehnologije kot tudi splošne in dentalne medicine ter veterine. Študij in raziskovanje na univerzi sledita najnovejšim odkritjem in svetovnim trendom na področju umetnosti, znanosti in tehnologije, h katerim pomembno prispevajo številni slovenski profesorji in raziskovalci."

  Ogrožena kakovost pedagoškega dela na Univerzi v Ljubljani. Iztok Fajfar, Miroslav Kališnik, Barica Marentič Požarnik, Cirila Peklaj.  Delo,  25.8.2008
  I. Fajfar, predsednik Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko (SDVD, http://www.sdvd.si/ )in sopodpisniki/ce opozarjajo na možne nepopravljive posledice predloga meril za volitev učiteljev in sodelavcev UL. Habilitacijska komisija UL ga je objavila na spletni strani UL 18.7.2008, rok za razpravo pa se je iztekel 15.8.2008 (povezava do dokumenta na Intranetu UL). Univerza je raziskovalna in izobraževalna ustanova, ti dve dejavnosti se prepletata, ravno v tem se loči od drugih šol in inštitutov. Podpisniki navajajo primer R. Feynmana,  ki se je trudil, da bi kompleksne fizikalne zakonitosti predstavil na način, razumljive študentov. Bistvo univerze je "imeti pogum odkrivati neznano ter imeti modrost odkrito razumeti in na razumljiv način predstaviti študentom". Mnoge stare metode poučevanja so preživele. V študij se vključujejo študentje z v povprečju nižjimi akademskimi sposobnostmi. Zato moramo "posvetiti več  časa in truda pedagoškim dejavnostim ter skrbeti za uvajanje novih in učinkovitejših učnih metod". Univerza mora poskrbeti "z vspodbujanjem primerne kakovosti pedagoškega dela", da dobijo diplomanti temeljito razumevanje področna na katerem bodo delovali.
  Predlog habilitacijske komisije ne upošteva "sožitja med raziskovalnim in pedagoški delom". "Kljub mnogim predlogom in pozivom, tako od fakultet in pristojnih združenj kot študentov, naj se po zgledu mnogih svetovnih univerz v merilih izenači teža pedagoške uspešnost z raziskovalno" je komisija "naredila korak v obratno smer".
  Sporen je tudi pogoj, da so "pomembna znanstvena dela objavljena v enem od svetovnih jezikov", saj "strokovni jezik predstavlja pomemben del vsakega jezika in kulture".
  Podpisniki pozivajo komisijo, da ponovno razmisli in upošteva predloge za dvig kakovosti pedagoškega dela. Zahtevajo, da se javna obravnava prestavi na podopustniški čas, da se bo "strokovna javnost lahko primerno in v polni meri odzvala".  (B.M.)

  Novi bolonjski programi.  M.S., Žurnal24, 28.8.2008
  V št. l. 2008/2009 bo v visokem šolstvu od 282 dodiplomskih programov že 56 % "bolonjskih". Nekaj programov je enovitih, kot so magistrski študiji arhitekture, farmacije, veterine in medicine. Prvi programi so bili uvedeni v št.l. 2005/2006, v naslednjem letu 2009/20010 pa bodo razpisani izključno "bolonjski". (Ministri 45 evropskih držav se strinjajo, da je treba trisopenjsko strukturo študija uvesti do 2010. (O "bolonjski deklaraciji", 1999 in uresničevanju, glej: Bologna, Salamanca, Praga, Berlin, Bergen, London , Razprave o reformi (visokega šolstva) , študijski programi , "bolonjska" prenova / study programmes, curicula  in druga poglavja na www.uni-kakovost.net ).
  Možen je prehod iz starih v nove programe; ponavljalci nadaljujejo študij v novih programih. Letos fakultete zadnjič razpisujejo (stare) programe znanstvenega magisterija. V nove "bolonjske" doktorske programe se je/bo mogoče vpisati  tudi s končanim univerzitetni programom oz. 2. "bolonjsko" stopnjo. 
  Prilagoditi se morajo profesorji in študenti. M.S., Žurnal24, 28.8.2008
  Pogovor z A. Kocijančič, rektorico UL, o bolonjski prenovi študija. Prednost novih programov je, da študenti lahko kombinirajo študij na prvi in drugi stopnji glede na interes, npr. umetnostno zgodovino na drugi stopnji kombiniraš z restavratorstvom, kakšnim starim jezikom ali ekonomijo. Prednost je tudi mobilnost, izmenjava študentov s tujino.
  Trajanje študija najbrž ne bo krajše, saj bodo študenti želeli končati drugo stopnjo, zakon pa dopušča tudi absolventski staž. (Časnik pod naslovom: "Absolvent ni več potreben" piše, da pravilno zastavljeni programi omogočajo končanje prve stopnje v treh letih (pri 3+2) oz. 4. letih (4+1). Zakon omogoča dodatno leto za pripravo diplomskega dela, ne pa ali po obeh stopnjah; in na UL "ga po dogovoru lahko izkoristi le enkrat".)
  A. Kocijančič pravi, da se res prehaja na bolj praktično izobraževanje, za trg dela, a ostale bodo tudi oblike študija, "ki jih moramo gojiti za vzgojo elite naše družbe".
  Težava je bila  z obsegom snovi v nove programe. Profesorji so navajeni "podajati raje preveč kot premalo, zato so naši diplomanti izvrstni" in cenjeni po svetu. Študenti v anketah odgovarjajo, da je v prenovljenih programih študij  zahtevnejši. Obseg snovi je sicer manjši, vendar "od študenta zahteva nenehno angažiranost. Mnogim to ne ugaja." "Ne študenti, ne profesorji niso dojeli, da bolonja zahteva drugačen način študija. Študent mora precej bolj sodelovati in veliko več narediti sam".  Za pomoč pri izbiri študija, predmetov in zaposlovanju je UL ustanovila karierni center in tutorje, t.j. učitelje in študente višjih letnikov, ki pomagajo zlasti brucom in tudi tujim študentom ter pri posameznih predmetih.
  Za učinkovito izvajanje bolonjskih programov bi "potrebovali dodaten denar, pa tudi prostori niso primerni, pravi A. Kocijančič. Ustrezajo predavanjem ex cathedra, zdaj pa se bo treba s študenti pogovarjati v manjših skupinah".
  (D. Bajram (študent, FDV UL) pravi, da je v teoriji bolonjski program " "zelo dobro zamišljen, vendar pa je realizacija žal slaba". )
  Utrujenost. Bolonja umira še pred implementacijo. M.S., Žurnal24, 28.8.2008
  Kaže, da zaradi napačnih političnih odločitev bolonjska prenova še dolgo ne bo dosegla svojega namena, študij bo celo daljši in dražji za davkoplačevalce, piše komentatorka. Prva bolonjska stopnja je bila z zakonom izenačena z visokošolskimi programi. (M. Tajnikar, EF UL pravi, da je prva stopnja podcenjena in da so osnovna načela bolonje v praksi zvodnela.). Bolj kot vprašanje stopenj je "na mestu vprašanje, ali so naši profesorji z novimi metodami sposobni študente v krajšem času naučiti več in ali bodo nove generacije študentov to sposobne prenesti".

  Objavljena šanghajska lestvica najboljših univerz za leto 2008.   http://www.sjtu.edu.cn/english/index/index.htm 15.8.2008
  http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm
  Vodi Harvard Univ (glej: Top 100 ) med 500 uvrščenimi je tudi Univerza v Ljubljani (402-503).
  V Evropi je najboljša Univ Cambridge, UL pa je v skupini 169-201. (Top 100 European Universities ).
  Glej: Ranking Methodology .

  V vrhu so še vedno ameriške univerze. J.K.S., Delo,  ponedeljek, 1. september 2008
  Inštitut za visokošolsko izobraževanje ene od šanghajskih univerz je objavil rezultate primerjanja univerz v svetu http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm. Med 500 najboljših se je tretjič zapored uvrstila tudi UL. Prva mesta zasedajo Harvard, Stanford in Berkeley (ZDA), četrti je Cambridge (V. Britanija), nato spet MIT, KIT, Columbia, Princeton in univ. Chichago, deseti pa je Oxford (V. Britanija).  ZDA ima med 500 najboljših kar 159 univerz, V. Britanija jih ima 42, Japonska 31, Nemčija 40, precej pa tudi Kanada, Švedska, Francija, Avstralija, Švica in Nizozemska. Evropska regija ima med najboljšimi 210 univerz, Severna in Južna Amerika pa skupaj 190. Azija napreduje, med najboljšimi je petina njenih univerz, iz Afrike pa se le tri. Slovenija je med 37 državami, ki imajo vsaj eno uvrščeno univerzo. V isti skupini kot UL (402-503) so ugledne univerze: Linkoping (Švedska), Tehniška univ. Dunaj, Medicinska univ. Gradec, Tehniška univ. Helsinki itd.

  Dostop do zbirke znanstvenih časopisov JSTOR za Univerzo v Ljubljani. www.uni-lj.si 28.8.2009
  Arhivska zbirka znanstvenih časopisov Journal storage JSTOR  http://www.jstor.org. je  na voljo vsem študentom in osebju UL. Omogoča iskanje in branje celotnih besedil iz 1000 znanstvenih časopisov s 47 različnih področij na več kot 24.000.000 straneh. Omogoča dostop od prvih letnikov znanstvenih časopisov, zadnji letniki pa so dostopni z 2 - 5 letnim zamikom. Dostopnih je vseh 14 zbirk, ki pokrivajo področja antropologije, arheologije, biologija, botanika, ekologija, ekonomije in podjetništva, filozofije, glasbe, izobraževanja, jezikoslovja in književnosti, matematike, statistike, naravoslovnih znanosti, politologije, prava, sociologije, umetnosti, zgodovine in zdravstva…  Med njimi so tudi številni prispevki slovenskih avtorjev; najstarejši je Valvasorjev »The Zirchnitzer Sea in Carniola«,  prvi slovenski znanstveni prispevek objavljen v  Philosophical Transactions of the Royal Society (1665-).

  Testni dostop do zbirke revij IOP Science   www.uni-lj.si  28.8.2008
  Univerza v Ljubljani ima do 30.09.2008 aktiviran testni dostop do servisa IOP Science http://iopscience.iop.org/, ki vsebuje 56 revij s področij astronomije in astrofizike, biologije, kemije, računalništva, vzgoje in izobraževanja, tehnike, materialov, matematike, meritev, medicine, fizike.

  Kucler Dolinarjeva poudarila pomen medkulturnega dialoga. STA, splet,  27.8.2008
  Na začetku konference Evropske zveze socialnih antropologov EASA (v Ljubljani) so govorili: ministrica M. Kucler D. , F. Demšar, direkttor ARRS, Z. Jankovič, žulan Ljubljane, S. Randeria z univerze v Zurichu, A. Kocijančič, rektorica Ul in V. Bucik, dekan FF UL.

  Poslovnih priložnosti je še veliko. M.M., Finance, 27.8.2008
  Janez Tušek, profesor FS UL meni, da je fluidna tehnika (hidravlika, pnevmatika, fluidika) velika priložnost za podjetja. Meni, da podjetja premalo vlagajo v znanost, večinoma izdelujejo le komponente, ne pa celotnih mehatronskih strojev. Zato je dodana vrednost premajhna. Proizvodnja je tudi premalo avtomatizirana. "Če bi pred leti na fakulteti odprli program mehatronika, bi k študiju privabili precej več študentov." Revijo "Ventil" bodo preimenovali v "Mehatroniko".

  Inovativna naprava za pljučne bolnike. U.K., Finance,  27.8.2008
  Matevž Leskovšek, raziskovalec v laboratoriju za biokibernetiko FE UL govori o patentiranem senzorju za zajem signala dihanja. Za razvoj in registracijo patenta je potreboval tri leta in 50 tisoč evrov. Za izdelavo prototipa bo potrebno še 180 tisoč evrov. projekt so prijavili v 7. OP EU, podpira ga tudi slovensko podjetje.

  V Bovcu poteka mednarodna poletna šola. STA, splet, 25.8.2007
  Na poletni šoli je 47 udeležencev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Makedonije in Slovenije. Obravnavajo poljedelstvo v prostoru Alpe-Jadran in se učijo jezika soseda. Šolo  organizirajo od 1994 univerze iz Celovca, Maribora, Trsta, Vidma, Primorske in Ljubljane, sofinancira pa jo tudi avstrijsko ministrstvo za znanost. Na zaključku 30. avgusta se bodo srečali študenti in predstavniki organizatorjev.

  Sveže ideje mladih. P.M., Dobro jutro - Velenje, 23.8.2008
  14 študentov ALUO UL so za Gorenje Tiki pripravili 28 inovativnih idej za oblikovanje radiatorjev.

  V nekaj letih verjetni še doktorski študij. J.K.S., Delo, 25.8.2008
  Pogovor s Francetom Sevškom, dekanom Visoke šole za zdravstvo UL o njeni preobrazbi v fakulteto. Letos bod0o začeli s prvim bolonjskim  študijem (radiološka tehnologija, prvostopenjski visokošolski strokovni program), ostali sledijo. Pripravljajo skupni magistrskem programu za poklic kontinenčni terapevt (z Italijani). Resno načrtujejo tudi doktorski študij za zdravstvene vede, pri čemer bi sodelovale še nekatere druge visoke zdravstvene šole pri nas. Ustanovili so neformalni kolegij dekanov zdravstvenih šol.  Zavedajo se odgovornosti za kakovostno izvedbo študijev. "Na to vplivata tako tradicija kot infrastruktura, predvsem pa ustrezni kadri". Habilitiranih učiteljev s tega področja je še vedno malo. VŠZ vztraja pri konkurenčni klavzuli, sodelovanje na drugi šoli dovolijo le če imajo zaposleni proste ure in če si programi ne konkurirajo. Problem so tudi sredstva. "Kdo nam zagotavlja, da te nove šole, ki dobijo državno koncesijo, ne zajedajo proračunskega deleža obstoječih šol?" Poteka raziskava o zaposlovanju diplomiranih medicinskih sester. Meni, da sedanje vpisne zmogljivosti ustrezajo zaposlovalnim možnostim.

  Projekt NUK Jožeta Plečnika se premika proti cilju. Nataša Gerkeš, Večer,  četrtek, 21. avgust 2008
  Predstavnica MVZT se odziva na članek N. Jelesijevića (14.8.2008). Ko je ministrstvo projekt NUK2 po 19 letih premaknilo, so se pojavili nasprotniki, ki zahtevajo ponovitev arhitekturnega natečaja. Gradbeni odbor je za nadaljevanje po načrtih M. Mušiča, dana je že vloga za gradbeno dovoljenje. Odbor je pozval izvajalce k čim boljši funkcionalnosti objekta, "da bo ustrezal vsem strokovnim zahtevam sodobnih knjižnic".

  Ekonomska fakulteta postala pridružena članica UNWTO, STA, splet,   sobota, 16. avgust 2008
  EF UL je postala pridružena članica Svetovne turistične organizacije OZN (UNTWO). Članstvo ji je omogočila tudi akreditacija (mednarodni certifikat) Tedqual, fondacije za kakovost v turističnem izobraževanju Themis.

  Pri izbiri upoštevajte prvi vtis o sodelavcih. D.T., Finance,  petek, 22. avgust 2008
  Maja Konečnik, docentka na EF UL, je prejela nagrado TTRA (svetovnega turističnega združenja) za najboljšo doktorsko disertacijo. zaposlitev na fakulteti ji je prva služba. Po izkušnjah priporoča, da se je treba pri izbiri službe opreti tudi na prvi vtis o sodelavcih  oz. kolektivu. Zanjo je pomembno usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja, prilagodljiv delavnik in da se kljub vsemu umiri in vzame čas za premislek. 

  Izkušnja različnost in vzajemnosti. 10. bienalna konferenca Evropske zveza socialnih antropologov (EASA), Indirekt, torek, 19. avgust 2008
  Na FF UL se bo od 26. do 298.8.2008 zbralo tisoč antropologov, na eni največji znanstvenih konferenc v Sloveniji.
  Informacije: www.easa.2008.eu

  Referentka  kradla iz blagajne fakultete. Žurnal24, 18.8.2008
  Na PF UL naj bi referentka in blagajničarka S. Seliškar R. prisvojila od leta 2005 več sto evrov na dan.
  Potrdila v koš, denar v žep? D.Ž., Večer,  četrtek, 14. avgust 2008
  Na PF UL je bila ovadena S. Seliškar R. delavka v referatu za študentske zadeve in sorodnica prejšnje tajnice PF. Denar, prejet od študentov naj bi spravljala v svoj žep. Dekan je naročil revizijo poslovanja referata.

  Naši raziskovalci tik pod svetovnim vrhom. T.Š., Delo,  četrtek, 24. julij 2008
  Pogovor s prof.dr.  Markom Topičem, predstojnikom laboratorija na FE UL o pridobivanju elektrike iz dnevne svetlobe.

   Javna obravnava predloga Meril za volitve v nazive učiteljev in sodelavcev   www.uni-lj.si    18.07.2008 
  Besedilo predloga novih meril je dostopno na intranetu:   povezava do dokumenta

   Javna obravnava predloga Meril za volitve v nazive učiteljev in sodelavcev   18.07.2008 
  Habilitacijska komisija Senata UL je v skladom s sklepom Senata o potrebi po posodobitvi Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev predložila nov predlog meril v javno obravnavo.   Predlog je bil usklajen s člani rektoričinega kolegija in temelji na trenutno veljavnih Merilih iz leta 2001. Spremembe in dopolnitve so del prizadevanj za dvig kakovosti raziskovalnega in pedagoškega dela na UL.
  Besedilo predloga novih meril je dostopno na intranetu:   povezava do dokumenta
  Pripombe in predloge pošljite do 15. avgusta 2008  glavni.tajnik@uni-lj.si oziroma  Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana.

  Utesnjeni šport. Slovenske novice,  ponedeljek, 4. avgust 2008
  Ministrica M. Dolinar Kucler se je na FŠ UL seznanila z njeno pedagoško in raziskovalno dejavnostjo. Ob velikem interesu za študij se fakulteta spopada s prostorsko stisko. rešitve vidijo s širitvijo na Kodeljevem, pravi dekan Milan Žvan. Ministrica je poudarila, da bosta pri rešitvi morali sodelovati tudi UL in občina.

  S prestolom, na katerem je sedel Stane Sever, po Ljubljani. Z.K., Večer, sobota, 2. avgust 2008
  Pogovor z Alešom Valičem, dekanom AGRFT UL. Ko je bil študent, je bila stroga selekcija za študij igralstva. Za študentsko predstavo na akademiji sta s kolegom iz Drame po Ljubljani prenašala iz Drame prestol kralja Leara. Letos je sprejemne izpite opravilo 9 kandidatov za študij igre, 3 za gledališko režijo, 6 za dramaturgijo in 5 za filmsko režijo. Od ustanovitve pred 63 leti približno tretjina diplomatov izgine iz gledaliških in filmskih poklicev. Imeti moraš talent, veliko znanja in nekaj sreče, da dobiš pravo priložnost.  Režiserji in dramaturgi se težko prebijejo. Pereč problem je pomanjkanje raziskav na področjih gledališča, filma in TV. Število študentov se bo po uvedbi bolonjskih programov povečalo.  Na vprašanje o zasebnih gledaliških šolah in Umetnostni akademiji v Mariboru omeni zahtevnost študija na resnih akademijah po svetu in dejstvo, da še vsi diplomanti AGRFT ne delajo v poklicu. Problematičen je triletni študij dramske igre. Koristna bo konkurenca, a stvari je treba pretehtati. Izkušnja fakultet treh univerz, ki so dobile "na trgu" konkurenco", je, da se ni zmanjšalo število študentov, pač pa financiranje države.
  Delovnih pogoji umetniških akademij so težki, optimistično pričakuje novo zgradbo akademij UL leta 2013.
  V zadnjih letih se je upokojilo precej starejših profesorjev, menjujejo jih mlajši, kar je izziv na profesorje in študente. Tudi v prihodnje bodo morali  skati pot med "klasiko" in najsodobnejšimi praksami in dognanji. Ne sme se "popolnoma odreči tradiciji, ki je našo akademijo pripeljala do zavidljive pozicije v evropskem merilu".
  Ni mu žal, da je postal dekan, čeprav ima rad tudi Dramo in SNG v Trstu. "Če bi zaposlitev na akademiji pomenila, da ne bi mogel delati kot igralec, me na akademiji verjetno ne bi bilo".
  Valič za Večer: V proračunu bi zagotovil denar za izgradnjo stavbe umetniških akademij v Ljubljani. STA, splet, nedelja, 3. avgust 2008
  Dekan AGRFT je na vprašanje, kaj bi storil, če bi imel zakonske možnosti, dejal, da bi zagotovil denar za gradnjo akademij, nabavil opremo za vse oddelke akademije, zaposlil dodatne profesorje in asistente ter vabil gostujoče umetnike iz tujine.

  Grenko-sladki utrinki nove generacije ustvarjalcev navdušujejo svet. Slovenski študentski filmi. E.K., Delo, 6.8.2007 sreda, 6. avgust 2008 
  Filmi študentov AGRFT UL so dobili že več nagrad za kratkometražne filme. Odlikujejo jih dobri scenariji (mentor je M. Mandić), dobre vsebine in avtorske poetike. Študenti AGRFT so kakovostni ustvarjalci. Študent S. Maksimovič je nedavno dobil nagrado na mediteranskem festivalu v Tangerju in festivali kratkega filma v Banjaluki. Film večkrat nagrajenega M. Luzarja pa je bil predvajan na festivalu v Locarnu.

  Razkroj akademske misli etike in morale. Dr.ing. L.Štrurej, ing. J. Pokorn, ing. R. Jedlovčnik, Delo,  sobota, 2. avgust 2008
  Avtorji  se odzivajo na odgovor dekana FKKT UL (18.7.2008) na njihovo pismo (7.7.2008) o akademskih in strokovnih naslovih kemikov. Pojasnjujejo, da je bil študij kemije "razdeljen od samega začetka UL na dve smeri, in sicer na program prirodoslovne kemije, ki se je predavala na Prirodoslovno matematični fakulteti" (akademski naslov diplomirancev "diplomirani kemik") "in na kemijsko tehnologijo" (naslov: inženir. oz. diplomirani inženir kemije). V 80. letih se je začel uvajati študij kemijskega inženirstva, ki je začel "izrinjati študij kemijske tehnologije na univerzitetni ravni". Ta študij je bil krivec nepravilnega usklajevana ostalih študijskih smeri. Usklajevalci naslovov na fakulteti (FKKT) so "samo diplomirance kemijskega inženirstva na univerzitetni ravni uskladili v univerzitetnega diplomiranega inženirja, vse preostale: inženirje kemije po 5-letnem programu, diplomirane kemike, diplomirane inženirje kemije in diplomirane inženirje kemijske tehnologije pa v univerzitetne diplomirane kemike".  Napovedujejo, da se bodo obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice, "kar pa zagotovo ne bo prispevalo k ugledu UL in FKKT!".

  Razpis UL za kandidate za mlade raziskovalce v letu 2008 - 23. julij 2008
  Namen javnega razpisa je izbor kandidatov za usposabljanje v raziskovalnih skupinah na raziskovalnih in visokošolskih organizacijah za pridobitev doktorata znanosti. Kandidati se lahko prijavijo na prosta mesta pri izbranih mentorjih navedenih v prilogi v okviru znanstvenih ved in na izbranih raziskovalnih področjih. Rok za prijavo je 6. avgust 2008.   Glej <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=1803>

  Tri fakultete bodo še letos začele graditi nove prostore. V.B., Dnevnik, 30.7.2008
  UL za št.leto 2008/2009 načrtuje za 8 milijonov evrov investicij iz proračuna in 4,5 iz koncesij za študentske servise. Začeli naj bi graditi FKKT in FRI te rastlinjak na BF. Na FMF pa bodo začeli z delno rekonstrucijo, prizidek bo dobila tudi FŠ.  Ob Roški cesti bodo začeli graditi objekt za tri umetniške akademije. Pripravljase dokumentacija za rekonstrukcijop MF na Vrazovem trgu. UL bo organizirala arhitekturno delavnico o ureditvi območja ob Aškerčevi cesti, za reševanje potreb FF.

  Strimo brezčasje! A.K., Večer, 31.8.2008
  Predstava "Kandid ali Optimizem (Po Voltairu)" je letna produkcija študentov AGRFT UL. Pokazala je angažirano stališče do sveta.  Študenti so "razprli tudi aktualne produkcijske pogoje, študijske razmere, problematizirali status samega gledališkega dogodka", z vero v moč gledališča. Potrebno jo je razumeti kot "(še en) klic k izgradnji nove akademije; ARFT že predolgo deluje v naravnost gverilskih razmerah in je ena večjih sramot ljubljanske univerze.

  Nadgradnja informacijskega sistema zaradi bolonjske reforme. V.B., Dnevnik, 2.8. 2008  sobota, 2. avgust 2008 
  UL bo v novem študijskem letu poskusno uvedla prenovljen informacijski sistem e-študent na FS, FKKT, FFA in NTF. V 2009/2010 naj bi ga uvedli na vseh članicah UL. E-študent bo omogočal študentom dostop do raznih storitev, tudi pomoč pri iskanju dela.

  Usklajena Priloga k Statutu Univerze v Ljubljani - predlog za soglasje  - 1. avgust 2008
  Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljen Predlog za soglasje k usklajeni Prilogi k Statutu Univerze v Ljubljani - glej
  <http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=1&url=277bdf36cd5b7373c1256efa00399a6b/73b632dcfd1b53d9c1257497004ce874?OpenDocument>

  Sprememba Načrta razvojnih programov za leto 2008 in 2009 za projekte Univerze v Ljubljani  - 1. avgust 2008
  Na straneh Vlade RS "Vladna gradiva v obravnavi" je objavljena Sprememba Načrta razvojnih programov za leto 2008 in 2009 za projekte Univerze v Ljubljani - uvrstitev dveh novih projektov (projekt 3211-08-0020 in 3211-08-0021) in povečanje vrednosti projekta 3211-07-0001 - glej
  <http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=1&url=277bdf36cd5b7373c1256efa00399a6b/59752b2be1d1b6a4c1257497004dac1d?OpenDocument>

  Stekle so rešitve za rešitev problema botaničnega vrta. STA, splet, sobota, 19. julij 2008
  MVZT in UL naj bi podpisala pogodbo o zagotovitvi 8 milijonov evrov za investicije, od česar bo 550.000 evrov namenjeno rastlinjaku v okviru Botaničnega vrta.

  V Ljubljani konferenca o ključnih aktualnih temah s področja mednarodnih odnosov. STA, splet, sreda, 23. julij 2008
  Na FDV UL je konferenca "Word International Studies Commitie" WISC, z 850 udeleženci iz 71 držav.

  Vojaška praksa študentov in študentk FDV v Vipavi. K.Ž. Delo, sreda, 23. julij 2008
  Študenti obramboslovja FDV UL so opravljali vojaško prakso, ki je eden od izbirnih predmetov.  Na koncu opravljajo enako preverjanje kot vojaki po temeljnem usposabljanju. Na praksi je bilo 62 študentov, od tega 23 deklet.

  Razstava študentov v Jakopičevi galeriji. I.L., Indirekt, sobota, 5. julij 2008
  Študenti ALUO UL razstavljajo v Ljubljani.

  Študentski roadster iz Slovenije. Mehanik in voznik. A.L., Mehanik in voznik,  nedelja, 6. julij 2008
  Študentje FS UL so izdelali športni avtomobil na osnovi pogonskega sklopa Peugeota 406. Poleg novih možnosti za avtomobilska podjetja je pomembno tudi znanje, ki so ga študenti pridobili.

  Na morju študenti o politologiji malo drugače. A.K., Dnevnik,  četrtek, 10. julij 2008
  V Portorožu se je 50 slovenskih študentov udeležilo 6. poletnega politološkega tabora. "Razprave v sproščenem vzdušju so veliko bolj ustvarjalne in spodbudne, kot v fakultetnih predavalnicah", pravi Anej Korsika, študentsko društvo Politus FDV UL.

  S študijem nad urinsko inkontienco. J.K.S., Delo,  torek, 8. julij 2008
  Na VŠZ UL, ki je v preoblikovanju v fakulteto so s partnerji iz Italije, Indije in Kitajske razvili e-študijski program za kontinenčne terapevte. To bo dveletni bolonjski magistrski študij, ki mora prestati še akreditacijski postopek, zato ga bodo verjetno razpisali v 2010/2011.

  Boljši časi za dramsko in scenaristično pisavo. sta, Večer,  četrtek, 17. julij 2008
  Na AGRFT UL je od novembra do maja potekala Mala šola dramatizacije.  Pred potrditvijo je novi bolonjski program Dramaturgija in scenske umetnosti.  Obeta se tudi magistrski študij dramskega pisanja, vpis bo v 2009/2010.

   Rektorica UL promovirala 11 doktorjev znanosti   www.uni-lj.si   2.7.2008 
  Rektorica UL  A. Kocijančič je 1. 7. 2008 promovirala 11 novih doktorjev znanosti (PeF 1, FF 7, VF 3).
    Rektorica UL promovirala 10 doktorjev znanosti   www.uni-lj.si    2.7.2008
  2. julija 2008 je v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani rektorica A. Kocijančič promovirala deset novih doktorjev znanosti (FDV 3, MF 3, FŠ 2, FA 1, FRI 1).

  Skoraj 360 učencev slovenščine. M.V., Delo,  sreda, 2. julij 2008
  Na treh "šolah" slovenskega jezika, ki jih organizira FF UL, je trenutno 360 učencev iz 22 držav.

    Študenti petih evropskih univerz na Filozofski fakulteti v Ljubljani  www.uni-lj.si   7.7.2008
  Na FF UL je od 1- do 12. julija  mednarodni intenzivni podiplomski seminar z naslovom Upravljanje različnosti, ki se ga udeležuje 40 študentov iz petih evropskih univerz.

  Vseevropska konferenca antropologov in etnologov. N.M., Indirekt, petek, 18. julij 2008
  Odd. za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL bo gostitelj konference Evropske zveze socialnih antropologov (26.-29.8.2008).

  Mehanizem Univerze v Ljubljani za povezovanje gospodarstva in akademske sfere. Slavko Dolinšek, IRT 3000,
  S. Dolinšek, direktor Inovacijsko razvojnega inštituta UL  (IRI) piše o izhodiščih za ustanovitev IRI, ki bo izvajal interdisciplinare znanstvenoraziskovalne, razvojne in strokovne projekte. V projektnih skupinah sodelujejo strokovnjaki iz UL in izven nje.
  Glej tudi: Inovacijsko-razvojni inštitut UL in   IRI v prostorih UL   Predstavitev IRI UL na kolegiju dekanov UL  www.uni-lj.si  1.7.2008 

  Ministrica Kucler Dolinarjeva odgovarjala o problematiki botaničnega vrta, STA, splet,  četrtek, 10. julij 2008
  Kucler Dolinarjeva odgovarjala o problematiki botaničnega vrta. Delo, splet, četrtek, 10. julij 2008
  Na poslansko vprašanje o ljubljanskem botaničnem vrtu je v DZ minsitrica M. Kucler D. dejala, da je MVZT v prortačunih za 2008 in 2009 za vrz+t namenilo 863.000 evrov. Investicijo so vključili tudi v državni proračun za 2008 in 2009, a za izvedbo je odgovorna UL. Napovedala je nov sestanek z rektorico UL in dekanom BF. Prepričana j, da bodo vrt ohranili. "Vendar bomo tovrstne zadeve reševali najlažje za mizo, ne pa preko medijev."
  Ljubljanski botanični vrt med slavo in težavo.  Darija Mavrič, Delo, ponedeljek, 14. julij 2008
  Kustosinja Narodnega muzeja Slovenije piše o botaničnem vrtu. Ohranjanje in vzgoja kranjske flore. Rastlinsko bogastvo, ki se počasi izgublja.  Vzgojno-izobraževalna vloga. Kdaj spomenik državnega pomena. Avtorica se sprašuje kje so politiki in podjetniki, ki bi lahko kaj naredili za obnovo narodnih dragocenosti.
  "Brez skrajne stiske bi ostalo pri starem". J.K.S., Delo, nedelja, 13. julij 2008
  Rektorica UL A. Kocijančič čaka sklep vlade o botaničnem vrtu. Direktor J. Bavcon že pol leta ne prejema plače. Zdaj je javnost končno pritisnila na politiko. Na univerzi razmišljajo o fundaciji za vzdrževanje vrta. Vrt "lahko postane samostojen zavod, a ohraniti mora svoje poslanstvo".
  Še brez dogovora o usodi Botaničnega vrta v Ljubljani. STA, splet,  petek, 4. julij 2008
  V Botaničnem vrtu je bil prvi sestanek, na katerem so bili: rektorica UL A. Kocijančič, dekan BF UL J. Hribar, svetovalec predsednika vlade A. Rous, ljubljanski župan Z. Janković, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo J. Pirkovič in vodja vrta J. Bavcon. V vrtu dela 5,5 delavcev, potrebovali bi jih 12. Za zdaj vsi dobivajo plače, a fakulteta tega nem more zalagati v neskončnost, pravi J.Bacon. Letno bi potrebovali 260-300 tisoč evrov. Problem je nastal, ker je vlada občini prikrajšala sredstva, nejasno je lastništvo in status vrta.
  Sestanek v Botaničnem vrtu - brez rezultata. M.U., Dnevnik, petek, 4. julij 2008
  Predstavniki državnih organov in občine se niso dogovorili, kako bodo zagotovili denar za delovanje ljubljanskega botaničnega vrta.
  Župan Jankovič meni, da bi položaj vrta lahko uredili v mesecu dni, s soustanoviteljstvom UL in MOL. Ministrstvo za kulturo bo razglasilo vrt za kulturni spomenik nacionalnega pomena, in v tem vidi Janez Hribar, dekan BF UL možnost za podporo iz  proračunske rezerve.
  Brez rešitve za botanični vrt. Podpirajo ga vsi, denarja ni. M.B., Žurnal24,   petek, 4. julij 2008
  A.Kocijančič, rektorica UL je dejala, da še niso imeli številk na mizi. Z. Jankovič, župan je sestanek protestno zapustil, M. Kucler D. pa je zamudila dve uri.
  Ministrom vseeno za njegovo usodo. Botaničnemu vrtu Ljubljana grozi zaprtje. J.P., Delo, petek, 4. julij 2008
  Na nujni sestanek o botaničnem vrtu nista prišla ministra Simoniti in Podobnik, Dolinarjeva pa je krepko zamudila.
  Ministrica Mojca Kucler Dolinar obiskala botanični vrt. STA, splet,  petek, 4. julij 2008
  MVZT je sporočilo, da je ministrica M.Kucler D. včeraj obiskala botanični vrt v Ljubljani, ki je institucionalno del BF UL. Za leto 2008 so UL za vrt zagotovljena investicijska sredstva 546.920 evrov, za 2009 pa še 313.480 evrov. ARRS je za infrastrukturno skupino za vrt dodatno namenila 20.000 evrov. Ministrica je dejala, da se bodo morali sestati vsi, ki so zadolženi za razplet zapleta.
  MO: Financiranje botaničnega vrta zaenkrat žal brez dogovora. STA, splet,  petek, 4. julij 2008
  V kabinetu župana MO Ljubljana obžalujejo, da ni prišlo do dogovora o financiranju Botaničnega vrta. Pravijo, da se sestanka nista udeležila ministra za kulturo in za visoko šolstvo, predstavniki vlade pa "niso imeli vseh potrebnih pooblastil".

  Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani  za št. l. 2008/09 - razpis  - 8. julij 2008
  Razpis za Prešernove nagrade študentom UL  za študijsko leto 2008/2009 dobite na strani <http://www.uni-lj.si/studij_na_univerzi/presernove_nagrade_studentom.aspx>

  Ustavite NUK 2! B.M. Mladina,  petek, 18. julij 2008
  Po dolgotrajnem usklajevanju in spreminjanju izbirnega projekta nove Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana naj bi jo kmalu začeli graditi. Z 20 let starim projektom "nerodno skrpanko avtorjevih zamisli, arheoloških najdb in funkcionalnih sprememb" niso zadovoljni bibliotekarji in  arhitekti. Rešitev je nov natečaj.

  Sodobna estonska umetnost. T.P., Indirekt,  sreda, 2. julij 2008
  ALUO UL in estonska akademija znanosti sta v Ljubljani pripravili razstavo estonske umetnosti.

  Športni park v domu starostnikov. am, Večer,   sreda, 2. julij 2008
  V Teznem so odprli vadbeno postajo za starejše in oslabele ljudi. Razvili so jo na FŠ UL.

  V Novi Gorici hočejo tudi redni študij strojništva. B.M:, Delo,  sobota, 5. julij 2008
  V Tolminu so lani uvedli izredni visokošolski študij strojništva (FS UL), za novo študijkso leto je razpisanih 40 mest. J. Duhovnik, dekan, pravi: "Kakovost želimo ohraniti na enaki ravni kakor na fakulteti v Ljubljani, ker študent v Tolminu dobi enako diplomo in je izenačen z drugimi študenti". študenti so zadovoljni, izognili so se vožnji v Ljubljano. Zdaj se dogovarjajo še za (izredni) študij na univerzitetni stopnji, razmišljajo o rednem študiju strojništva na Severnem Primorskem, saj je tam veliko močnih podjetij, pravi Uroš Saksida. Visokošolsko in raziskovalno središče Primorske.

  Popravek soglasja k razpisu za vpis v podiplomske študijske programe v št. l. 2008/09 na Univerzi v Ljubljani - 17. julij 2008
  Vlada RS je sklep o soglasju k razpisu za vpis v podiplomske študijske programe v študijskem letu 2008/2009 sprejela na zadnji majski seji. V besedilu sklepa oz. navajanju študijskih programov pa je izpadel študijski program 2. stopnje Industrijska farmacija Fakultete za farmacijo. Za ta program se v 1. letniku razpisuje 40 mest za redni študij. Sklep o soglasju k razpisu za vpis je bilo zato treba ustrezno popraviti. Vlada je to storila na  seji 17. 7. 2008.

  Vojna univerz. Janko Kos, Demokracija,   četrtek, 3. julij 2008
  Do 1975 smo imeli le eno univerzo, do letos so zrasle še tri, ena je zasebna in nedržavna, obetajo se še štiri - nedržavna na Brdu, zasebna katoliška, mednarodna Evro-sredozemska in morda državna novomeška. "Stare"  univerze in študenti poskušajo zavirati ustanavljanje nedržavnih univerz, v Državnem zboru in Svetu za visoko šolstvo. Državne univerze želijo zadržati zase finančne in druge koristi. Ustanavljanje novih univerz je "prava pot k bolj sproščenemu univerzitetnemu prostoru", za "svobodno tekmovanje raziskav in pedagogike, izobraževanja in učinkovitosti mladih izobražencev". "Iz modela tradicionalnih, velikih in množičnih univerz, ki so nabor vseh mogočih fakultet, strok in ved vse tja do umetniških akademij, prehaja naš univerzitetni prostor k modelu manjših, specializiranih, zato pa bolj enotno in smiselno organiziranih". Nekdanjo splošno izobrazbo, h kateri je težila Humboldtova univerza, je "spodkopal razmah modernega naravoslovja in tehnologije". Posledica je, da se "humanističnim in družboslovnim študijem vsiljujejo načini, metode in merila", ki jim ne ustrezajo. "S tem se potrjuje dotrajanost velikih univerz z množičnim študentskim prilivom, osipom in brezplačnim podaljševanjem študija. Zdravilo je "delitev megauniverz na manjše, specialne in bolj enotne univerzitetne skupnosti, od naravoslovnih in tehniških do humanistično-družboslovnih. Tej delitvi marsikatera fakulteta ni naklonjena, saj je zdaj varno spravljena "v monopolnem položaju univerzitetnega establišmenta". Avtor žeil, da bi "nove univerze - državne in zasebne - gradile svoj pomen na podlagi enotne, znanstveno opravičljive in učinkovite univerzitetne organiziranosti, odprte za sodelovanje s podobnimi ustanovami, pa tudi za tekmovanje z njimi. Vojna univerz naj napravi prostor za meduniverzitetni dialog."
  Zakaj ne bi univerze poslovale v angleščini? Ivan Leban, Delo,  ponedeljek, 14. julij 2008
  Bralec se odziva na pisanje M. Kosa (Delo, 30.6.2008) in meni, da že zdaj lahko članice UL v skladu s predpisi nekatere predmete izvajajo v tujem jeziku, sicer pa je slovenščina učni jezik na UL (in uradni jezik v RS). Na Danskem so nedavno predlagali spremembo zakona, da bi preprečili izginotje danščine na univerzah. Rezultati raziskovanja so nedostopni širši javnosti tudi zato, ker je večina objavljena v angleščini.
  Ne drži trditev M. Kosa, da so  univerze neambiciozne in opozarja na pomanjkanje denarja ter dodaja: "V danih razmerah moramo vztrajati, da bomo imeli kakovostno visoko šolstvo. Če že oblast noče ustanoviti slovenske neodvisne agencije za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, lahko sami zaprosimo tuje agencije, ki so vpisane v register evropskih agencij, da nam akreditirajo študijske programe. Seveda pa potrebujemo čimprejšnjo analizo sistema našega visokega šolstva, raziskovalne, razvojne in inovativne dejavnosti - OECD je pravi naslov za takšne študije."
  (Citirane stavke je uredništvo posebej izpostavilo pod naslovom: Predolg jezik., Op. B.M.)
  Zakaj ne bi univerze poslovale v angleščini?  Marko Kos, Delo,  ponedeljek, 30. junij 2008
  Tudi slovenske univerze si morajo prizadevati pridobiti več tujih študentov. Zaradi nepripravljenosti javnih univerz na spremembe se širijo zasebne univerze, z začasnimi profesorji. Delež diplomantov tehnike je premajhen, brez povečanja števila razvijalcev v gospodarstvu ne bomo ujeli Avstrije in Finske. "Univerze bi lahko z reformo študija in z uvedbo angleščine pritegnile tuje študente z najboljšimi ocenami in si tako tudi gmotno opomogle." Z mednarodno reklamo morajo "pritegniti nadarjene iz Vzhodne Evrope. /.../ Uvoz intelektualcev, ki naj bi ostali po diplomi pri nas, se bo bogato poplačal." "Slovenske univerze niso ambiciozne zato, ker jih vodijo netehniki, katerim je uvajanje angleščine ogrožanje njihovih položajev". Tudi vlada ne vidi v njih tvorca visoko konkurenčnega gospodarstva. Slovenija v terciarno izobraževanje vlaga 1,2 BDP, ZDA 2,7, Kitajska načrtuje dvig na 4% do 2010.  Harvard iz svojega premoženja omogoča študij otrok iz družin, ki imajo manj od 60.000 USD prihodka. Gre za "svetovno tekmo za vrhunske talente, ki bodo odločali o tehnološkem prvenstvu v prihodnjih dveh desetletjih. Ali vlada to ve, ko tehta organizacijo univerz za njihovo kakovost, vpliv in imidž v tem delu Evrope?"
   

  Poletne šole 2008 , Univerza v Ljubljani  www.uni-lj.si   23.6.2008
  V št. l.  2007/08 so posamezne članice UL pripravile številne poletne šole, na katere se lahko prijavijo domači in tuji študentje.
  Informacije o datumih, rokih prijave in temah poletnih šol.

  Začel se je 44. seminar slovenskega jezika. nr, Dnevnik,  torek, 1. julij 2008
  Na dvotedenskem seminarju, ki ga organizira odd. za slovenistiko FF UL  bo 130 udeležencev iz 25 držav. Namenjen je univerzitetnim učiteljem, znanstvenim delavcem, študentom, prevajalcem in zamejcem. V štirih desetletjih so na njem tisočim predstavili Slovenijo in spodbudili učenje slovenščine. Hkrati bosta potekala tudi mladinska poletna šola slovenskega jezika in 27. poletna šola slovenskega jezika.

  Poletna šola na ekonomski fakulteti. L.N., Dnevnik,  petek, 27. junij 2008
  Na EF UL poteka 9. poletna šola "Take the best from East to Weast", z 58 udeleženci iz 18 držav.

  Ko vrt postane jabolko spora. K.T., Večer,  sreda, 2. julij 2008
  Jutri bo sestanek vseh vpletenih v Botaničnem vrtu Ljubljana.  Tam so zaradi pomanjkanja denarja in velike vročine ogrožene predvsem rastline iz visokogorja.
  Dvesto let žive zgodovine na robu preživetja. M.J., Dobro jutro, 28.6.2008  sobota, 28. junij 2008
  11.7.1810 je  maršal Marmont posadil lipo ob Gruberjevemu prekopu v Ljubljani (Ilirske province) in otvoril Vrt domovinske flore, današnji Botanični vrt UL. Danes je med najbolj znanimi vrtovi v svetu. Primerljivi vrtovi dobivajo desetkrat večjo finančno podporo in imajo vsaj 25 zaposlenih. Vrt ima velike finančne težave in  5 in pol zaposlenih. J. Bavcon, vodja vrta pravi, da so se težki časi so se začeli leta 1995, leta 1996 so jim obljubili preselitev, med 1997 in 2004 so vztrajno prosili za sredstva za dokončanje rastlinjaka (7-9 milijonov tolarjev). Prvi računalnik so kupili 1999. Leta 2005 jim je minister za visoko šolstvo obljubil novi vrt do 2010, a spremenilo se ni nič. Ko je letos občina odtegnila svoja sredstva so nameravali vrt zapreti. Dekan BF mu je obljubil, da se bodo na univerzi dogovorili za rešitev, zdaj čaka na rezultat.

  Konferenca EASA - Izkušnja raznoličnosti in vzajemnosti   www.uni-lj.si    23.06.2008 
  Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete na Ul bo med 26. in 29. avgustom v okviru Evropske zveze socialnih antropologov (EASA) izvedel eno največjih konferenc z naslovom Izkušnja raznoličnosti in vzajemnosti (Experiencing Diversity and Mutuality). Gostili bodo okoli tisoč antropologov in antropologinj iz držav Evropske unije in sveta.

    Slavnostna podelitev diplom Filozofske fakultete  www.uni-lj.si   24.06.2008
  Filozofska fakulteta UL je 23. 6. 2008 že petič slavnostno podelila diplome svojim diplomantom. Tokratne podelitve se je udeležilo nekaj manj kot tristo diplomantov, ki so na dogodek prišli s svojimi povabljenimi gosti.

   RISC Insurance   www.uni-lj.si     20.06.2008

  Kršene so temeljne pravice študentov. Prostorska stiska na fakulteti za računalništvo. M.V., Delo, ponedeljek, 23. junij 2008  
  Pogovor z Nikolajem Zrimcem, prodekanom FRI UL. Največji njihov problem so prostori. Zato imajo omejen vpis in težke delovne razmere za zaposlene in študente, razdrobljen urnik, omejitve pri raziskovalnem delu.. kritično je prezračevanje, v kletnih prostorih so nevzdržne študijske razmere. FRI se je od FE UL odcepila pred 12 leti, novih prostorov pa niso dobili, čeprav so zelo razširili dejavnost. FRI ima 1400 študentov in 29 učiteljev, kar je za tehniške fakultete zelo slabo. Zadnja tri leta se ukvarja z načrti za novo zgradbo. Zemljišče so že dobili, selitev načrtujejo za 2011.

  Bodo univerze zaradi Bajuka pobirale članarino? P.C., Dnevnik,  ponedeljek, 23. junij 2008  
  Helena Kamnar, prorektorica UL pravi, da bo UL pozvala ministra za finance, da odpravi pravilnik, ki je med pridobitne dejavnosti uvrstil tudi prihodke univerz iz opravljanja javne službe, za opravljanje osnovne dejavnosti. UL bi morala zato letos plačati devetkrat več davka na dobiček.

  Več obiskovalcev v botaničnem vrtu. mu, Dnevnik,  petek, 20. junij 2008
  Študentje UL so izrazili podporo ljubljanskemu botaničnemu vrtu. Člani študentskega zbora ŠOUL so s študenti BF UL ogledali vrt in tudi simbolično poprijeli za delo. 3.julija se bodo v vrtu sestali predstavniki odgovornih za ureditev njegovega položaja: "več ministrstev, rektorice ljubljanske univerze in dekana biotehnične fakultet, MOL" in vodja vrta.

  Na snemanju začutiš, da si živ. Dnevnik. Matevž Luzar.  Sobotna priloga, Delo, 14.6.2008
  M. Luzar (*1981) je absolvent režije AGRFT UL. Njegov film Prezgodaj dva metra spodaj je bil nagrajen na mednarodnih festivalih, diplomski film Vučko, pa je nominiran za študentskega oskarja. (Glej: www.matavzluzar.com ). V dnevniškem zapisu piše o poti v ZDA, kjer je bil predstavljen njegov film.   Študenti AGRFT so v zadnjih letih dobili več kot 30  nagrad po vsem svetu, akademija je bila "večkrat prepoznana za najboljšo šolo na festivalih". A "vse naše stvaritve nastajajo v enem prostoru, ki je manjši celo od šolskega razreda. Človek bi rekel, da je vse skupaj znanstvena fantastika". Pravi, da je bilo med snemanjem super, počutiš se "da si živ in da ustvarjaš".

  Rektorska konferenca. www.uni-lj.si. 19.6.2008
  Univerza v Mariboru je 18. junija 2008 gostila zasedanje rektorske konference. Vodstva ljubljanske, mariborske, primorske in novogoriške univerze so med drugim obravnavala teze za nov zakon o univerzi, posledice nove davčne obravnave univerz in odprta vprašanja evalvacije v slovenskem visokem šolstvu.
  Rektorska konferenca tudi o tezah za novi zakon o univerzi. STA, splet,  četrtek, 19. junij 2008
  V Mariboru so se sestali rektorji UL, UM, UNG in UP. Sprejeli so teze za novi "zakon o univerzi", pri katerih so se zgledovali po sistemih držav EU.
  R. Bohinc, UP, predsednik slovenske rektorske konference (SRK) je dejal, da bodo še naprej delovali na področju kakovosti, čeprav je zakon odpravil ustrezno komisijo (NKKVŠ, op. B.M.) Poskušali bodo poiskati odgovor na vprašanja "kako se vključiti v evropski sistem kakovostne evalvacije". I.Rozman, UM je dejal, da je naš sistem zagotavljanja kakovosti nekompatibilen z evropskimi sistemi, "skrajni čas je, da se zadeve na tem področju začnejo hitreje premikati. Če ne bo šlo drugače, bo morala rektorska konferenca ustanoviti svoje telo."
  Glede novega obdavčenja univerz je RK opozorila, da jih ne bi smeli obravnavati kot profitne organizacije.
  Govorili so tudi o absolventskem stažu, do katerega ima vsak študent po zakonu pravico. J. Kocijančič, UL, je menila, da bo potrebna revizija bolonjskih programov, tako, da bodo študenti obveznosti izpolnili v določenem roku in spremeniti zakonodajo, ki bo izključila absolventski staž.
  Na RK so govorili tudi o skupnih študijskih in raziskovalnih programih univerz in fakultet.
  organizacijo zimske univerzijade 1013 v Mariboru se bodo vključile vse štiri univerze.
  Slovenske univerze na poti do prenove. jmc, Večer,  četrtek, 19. junij 2008
  Na rektorski konferenci (SRK) so razpravljali o razvoju univerzitetnega sistema. D. Zavrtanik, rektor UNG je delaj, da so ugotovili, da je "obstoječa ureditev statusa univerz in njihovega financiranja zastarela. V taki ureditvi ne vidimo možnosti razvoja in resnega vstopa v konkurenco z drugimi univerzami v svetu". Imenovali so delovno skupino za pripravo strokovne podlage za novi zakon, pri čemer se bodo zgledovali po Portugalski, Finski in Avstriji.

  Vrt le ostaja odprt. I.P., Žurnal24,  sreda, 11. junij 2008
  Jože Bavcon, direktor BC se je po pogovorih z dekanom BF J.Hribarjem in rektorico UL A.Kocijančič ni uresničil napovedi o zaprtju vrta. Čaka na pogajanja med univerzo in občino. Župan Z. Jankovič /(MOL) je potrdil pogovore o zamenjavi zemljišča. MOL je lastnik vrta, od 1995 je zanj občina namenila 614 tisoč evrov.
  Sredi leta ne bo šlo. I.P., Žurnal24,   sreda, 11. junij 2008
  Ministrica M.Kucler D. pravi, da sredi leta ne morejo iz proračuna pokrivati izpada prihodka za botanični vrt. Zavedajo se odgovornosti, a vrt je del BF UL.
  Goran Tomšil, UL je dejal, da je glavna težava neopredeljeni status vrta in da ga država in mesto obravnavata "zgolj kot vprašanje UL".
  Sramota: Botanični vrt v Ljubljani pred zaprtjem. RTV SLO, splet,  četrtek, 12. junij 2008
  Zaprtje Botaničnega vrta je sicer odloženo, a njegova usoda ostaja negotovo.
  Botanični vrt ostaja odprt. S.V. Večer,  četrtek, 12. junij 2008
  Potem ko je vodja BV BF UL napovedal zaprtje, so pristojni začeli iskati rešitve. Vrt ostaja odprt za obiskovalce.
  Nikogaršnji vrt. A. D., Mag, sreda, 18. junij 2008
  Obisk ljubljanskega botaničnega vrta, ki deluje že 2000 let, se je v zadnjem času precej povečal, v podporo ureditvi njegovega položaja.
  O tem odločajo MO Ljubljana, BF, UL in MVZT.
  Študentska delovna akcija v Botaničnem vrtu. mu, Dnevnik, četrtek, 19. junij 2008
  Študentje UL so izrazili podporo zaposlenim v Botaničnem vrtu z dveurno delovno akcijo v vrtu na Ižanski v Ljubljani.
  Študentska akcija v botaničnem vrtu. rk, Večer,  četrtek, 19. junij 2008
  Študenti BF UL bodo danes od 17-19 ure vodili obiskovalce po Botaničnem vrtu, študenti ALUO UL pa bodo tam predstavili predlog njegove grafične podobe. Pod vodstvom direktorja J. Bavcona se bodo tudi poskusili v vrtnarjenju, v vsakem vremenu.

  7. seja Študentskega sveta UL   www.uni-lj.si  19.6.2008

  Na sedmi seji Študentskega sveta UL, ki je bila 18. junija 2008, je ŠS UL izvolil novega predstavnika študentov v komisijo za dodiplomski študij, obravnaval besedilo novega pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov ljubljanske univerze, izbral ponudnika študentskih zavarovanj in podprl resolucijo Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani o botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.  ŠS je obenem pozval UL, naj sprejme enotno stališče glede ponavljanja zadnjega letnika študija pri čemer sami podpirajo to možnost.

  Študentu bi ob ponovitvi hujše kršitve grozila trajna izključitev. STA, splet,  četrtek, 19. junij 2008
  Študentski svet UL je obravnaval predlog novega pravilnika o disciplinski odgovornosti UL. Ta kot disciplinske ukrepe predvideva opomin, ukor, začnasno in tudi trajno izključitev. Lažje kršitve so obnašanje ki škodi ugledu univerze, neprimeren odnos do kolegov in profesorjev in kršitve dolžnosti, težje pa so ponarejanje listin, oviranje drugih študentov v pedagoškem in raziskovalnem procesu, kršitve discipline na predavanjih, vinjenost in mamila, prevara pri preverjanju znanja, vdor v informacijski sistem itd.    Nejc Brezovar, predsednik ŠSUL pravi, da je odgovornost treba urediti, saj gre za ugled univerze in študentov. Pobuda za pravilnik je prišla s fakultet. Senat UL bo novi pravilnik sprejemal oktobra 2008, tačas velja stari.

  Fakulteta za upravo bo sodelovala tudi z GZS. B.P. Delo,  sreda, 18. junij 2008
  Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in FU UL sta podpisali sporazum o sodelovanju pri razvoju študijskih programov, izvajanju študija in raziskovalnih projektih ter pri mednarodnem sodelovanju.  Z. Pavček, GZS je ob tem izrazil zadovoljstvo, saj bo sodelovanje pripomoglo k dvigu kakovosti visokošolskega študija. S. Devjak, dekan FU UL pa je dejal, da gre za sodelovanje pri študentski praksi, diplomskih nalogah, raziskavah in pripravi izobraževalnih seminarjev za uporabnike ter pri pridobivanju evropskih in drugih finančnih sredstev.
  
  Novi doktorji znanosti. Delo,   četrtek, 19. junij 2008
  Rektorica UL. A. Kocijančič je promovirala 11 doktorjev znanosti (FDV 2, FFA 3, FKKT 2, FF 3 in NTF 1).

  Politika je nenasitna. Franci Gerbec, Vaša pošta, Dnevnik, 17.6.2008
  F. Gerbec piše o prisvajanju skupnega premoženja  in slovenskega gospodarstva, posebej GZS. Omenja tudi odvzem nekdanje palače trgovinske zbornice na Erjavčevi v Ljubljani, po drugi svetovni vojni, v kateri je začela delovati ekonomska fakulteta (EF UL). Ko se je ta odselila (za Bežigrad, op. B.M.) je prostore prevzela vlada.

    Podeljena prva Sajetova nagrada   www.uni-lj.si     16.06.2008
  Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na FFF UL je podelil prvo Sajetovo nagrado za najboljše magistrsko delo.  Prejela jo je mag. Sabina Fras Popović za delo z naslovom »Standard Sistemi vodenja kakovosti in njegovo uvajanje v splošno knjižnico«.

   Nov študijski program Industrijska farmacija  FFA UL   www.uni-lj.si    16.06.2008 
  Študentje farmacije bodo del programa opravljali v Krki. ds, Dnevnik,  četrtek, 12. junij 2008
  Krka podprla izvedbo novega študijskega programa Industrijska farmacija. STA, splet,  četrtek, 12. junij 2008
  FFA UL je z novomeško družbo Krka podpisala pogodbo o sodelovanju pri izvedbi  "bolonjskega" drugostopenjskega študijskega programa. Program je prilagojen potrebam farmacevtske industrije in bo deloma potekal v Krki v Novem mestu.

   Promoviranih enajst novih doktorjev znanosti   www.uni-lj.si  12.06.2008 
  Rektorica A. Kocijančič je 10.6.2008 promovirala 11 noivh doktorjev znanosti (MF 9, PF 2).

  
    Oddaja poslovnih prostorov v najem  www.uni-lj.si  12.06.2008
  UL zbira ponudbe za najem poslovnih prostorov v vhodni avli Univerze (Kongresni trg 12) za  razstavo in prodajo predstavitvenih artiklov Univerze v Ljubljani in njenih članic.

  RISC Enterprise Workshop: RISC Insurance, Univerza v Ljubljani, 19 junij 2008     www.uni-lj.si   10.06.2008 

  
  Sodelovanje Univerze v Ljubljani  v evropskih raziskovalnih in izobraževalnih projektih. www.uni-lj.si
  • 6. okvirni program (117 projektov) - klikni za seznam projektov
  • Tempus program 2004-2006 (24 projektov) - klikni za seznam projektov
  • drugi programi - klikni za seznam projektov
   

  Študentje za botanični vrt. mu, Dnevnik, 13.6.2008
  Študentski zbor ŠOUL je v sodelovanju s študenti BF opozoril na razmere, v katerih država že  leta pušča univerzitetni botanični vrt. Posebno resolucijo so poslali Državnemu zboru. MVZT, ministrstvoma za kulturo in prostor, UL in občini Ljubljana. "Študentje si želimo bivati in delovati v okolju, ki je spodbudno za izobraževanje, znanost in kulturo". UL, MOL, RS in njeni državljani si ne smemo privoščiti izgube ustanove z 200 letno tradicijo, so opozorili.

  Upravni odbor Univerze v Ljubljani določil cenik storitev, potrdil spremembe statuta in imenoval glavnega tajnika UL - www.uni-lj.si    6. junij 2008
  Upravni odbor UL je na včerajšnji seji med drugim sprejel predlog cenika storitev za študijsko leto 2008/2009, potrdil statutarne spremembe z majske seje Senata in imenoval glavnega tajnika UL.
  Novi glavni tajnik UL dr. Mirko Pečarič je magistriral in doktoriral na Pravni fakulteti UL s področja javne uprave je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov in je od leta 2004 zaposlen v Državnem svetu RS kot vodja pravne službe in sekretar Komisije DS RS za državno ureditev. Imenovan je za dobo šestih let, z nastopom mandata 1. septembra 2008.

  Botanični vrt ne more živeti od nebeške mane. M.U. Dnevnik,  torek, 3. junij 2008
  Jože Bavcon, direktor ljubljanskega botaničnega vrta (BF UL) že več kot 10 let opozarja odgovorne na zapostavljanje te nacionalne rastlinske zakladnice.
  Zaradi finančnih težav grozi celo, da bodo vrt zaprli (11.6.2008?)
  Botanični vrt jutri zapira vrata. M.U., Dnevnik,  torek, 10. junij 2008 
  J. Bavcon, direktor Botaničnega vrta BF UL ne vidi poti iz finančne in kadrovske stiske.
  Zaprtje je dejanje iz obupa. Botanični vrt. A.P., Žurnal,  ponedeljek, 9. junij 2008
  Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta v Ljubljani je napovedal za 11. junija zaprtje vrta zaradi neurejenega financiranja s strani države in mesta. Ministrica Ministrica M.Kucler D. je na poslansko vprašanje odgovorila, da  so za vrt letos namenili dodatnih 20 tisoč evrov in da je v državnem proračunu za 2008 in 2009 vključena naložba v rastlinjak pod Rožnikom, sredstva bo MVZT prenesla na UL.

  UL opozorila MVZT o problematiki financiranja tuje znanstvene literature. www.uni-lj.si  4.6.2008
  Rektorica UL  A. Kocijančič je  seznanila Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo s stanjem  zagotavljanja tuje znanstvene literature in podatkovnih zbirk . 
  Informacija o problematiki zagotavljanja znanstvene literature

   Razpis za podiplomske raziskovalne naloge SSEES konference 2009  www.uni-lj.si    3.6.2008 
   

   Razpis za Prešernove nagrade študentom UL za š.l. 2008/2009    www.uni-lj.si    2.6.2008
  
   Javni poziv za izbor izvajalcev športnih programov   www.uni-lj.s     31.5.2008  
  
   Senat UL o študijskih programih in centrih odličnosti   www.uni-lj.si  28.05.2008

  Sistem za lasersko merjenje in izdelavo zahtevnih prostorskih oblik. Peter Butala, Delo, četrtek, 5. junij 2008
  Inovacija s FS UL na evropski razstavi raziskav in inovacij v Parizu.

  Razpis za Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani za š.l. 2008  - 3. junij 2008
  UL s podeljevanjem Prešernovih nagrad za najboljša dela spodbuja kakovost znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti študentov do zaključene 2. bolonjske stopnje izobrazbe in enovitega magistrskega študija.   Glej <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=1529>http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=1529
  
  Skupni razpis za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Ljubljani za št. leto 2008/09 - 2. junij 2008  
  UL objavlja skupni razpis za vpis v podiplomske študijske programe UL za št. 2008/2009. Prijave za vpis kandidati oddajo do 10. septembra 2008 (prijave na razpis za programov 3. stopnje do 1. septembra 2008) na visokošolskem zavodu, ki razpisuje študijski program. Več: <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=1527>

  Razpis za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Ljubljani za št. leto 2008/2009      www.uni-lj.si 30.05.2008
   Skupni razpis za vpis v podiplomske študijske programe za š.l. 2008/2009
  Uvod

  • 2. stopnja – magistrski študijski programi (novi bolonjski programi)
    - magistrske študijske programe 2. stopnje: Ekologija in biodiverziteta, Molekulska biologija, Strukturna in funkcionalna biologija, Biotehnologija, Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov, Agronomija, Hortikultura, Znanost o živalih, Krajinska arhitektura, Lesarstvo, Mikrobiologija, Prehrana, Živilstvo, Ekonomika naravnih virov, izvajalka Biotehniška fakulteta
    - magistrski študijski program 2. stopnje: Industrijska farmacija, izvajalka Fakulteta za farmacijo
    - skupni magistrski študijski program 2. stopnje: Finance in računovodstvo v EU, izvajalka Fakulteta za upravo
    - skupni magistrski študijski program 2. stopnje:  Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi, izvajalka Filozofska fakulteta
    - magistrski študijski program 2. stopnje: Prevajanja, izvajalka Filozofska fakulteta
  • 3. stopnja – doktorski študijski programi (novi bolonjski programi)
    doktorski študijski program 3. stopnje: Ekonomske in poslovne vede, izvajalka Ekonomska fakulteta
  • Znanstveni magistrski in doktorski študijski programi (stari programi).
    Nekateri splošni vpisni pogoji za stare študijske programe
  • Predvideno število študentov za vpis v podiplomski študij 2008/2009

  Bogata bera Filozofske fakultete. A.S., Delo, 30.5.2008
  Na tiskovni konferenci Znanstvene založbe FF UL so predstavili d pet znanstvenih monografij in dva učbenika.

  FDV Gala show. T.H., Indirekt, 30.5.2008
  Na že tretji zabavni prireditev FDV UL so profesorjem in asistentom FDV UL podelili kipce "Zlati goričar" in sicer v kategorijah: najboljši in najbolj simpatičen profesor in asistent, najtežji izpit, najbolj filozofsko poglobljena predavanja in najboljša stilska podoba profesorja. Nagrajenci se večinoma niso pokazali, pač pa znane osebe iz medijev, glasbe in športa. Potekal je tudi izbor za pesem FDV, kjer so sodelovali pevci iz vrst študentov in profesorjev. Nato je bila zabava do jutra.

  Virtualije. Mitja Čander, Dnevnik, 27. 5. 2008
  Ob nakupovalnih središčih in avtocestah je precej manj novih bolnišnic in kulturnih ustanov. Omenja tudi NUK (nakopičeno vedenje) in umetniške akademije (inkubator prihodnjih snovanj). Te zgodbe koreninijo že v osemdesetih letih. V njih prepoznamo "logiko odnosa politične elite" .Odgovornost se prelaga od enega ministrstva na drugega, na mesto, lastnike zemljišč in arheologe. Vsi so za NUK "tradicionalisti, modernisti, lakanovci, hajdegerjanci, konceptualisti, neodvisni, uravnoteženi", a se stvar ne premakne. "Intelektualna elita nima v  tranzicijski družbi nikakršne realne moči v polju političnega odločanja. profesorji naj imajo svoje kabinete, kulturniki državni praznik in kulturministrstvo, novinarji naj bodo mezdni delavci". Umetnost in intelektualno življenje sta "dekoracija novodobne družbe, nikakor pa ne generator njenega razvoja". "Intelektualna elita fatalistično pristaja na spektakel partijskih bojev in tajkunskih ravsarij. /.../ Sanje osemdesetih, sanje o širokem razcvetu demokracije in kreativnosti, so se spremenile v frustrirajočo moro, ki lebdi nad zapuščeno jamo, prazno kasarno in pusto zemljo. /.../ Čas je, da vzpostavimo virtualni muzej ljudstva brez vizije".

  Prorektor ljubljanske univerze promoviral 10 doktorjev znanosti. STA, splet, 28.5.2008
  P. Maček, prorektor UL je promoviral 10 doktorjev znanosti (po 5 s FF in  BF). 
   Promoviranih deset novih doktorjev znanosti     www.uni-lj.si   27.05.2008

  Ali je civilizacija lahko kos hitrim klimatskim spremembam? www.uni-lj.si  26.5.2008
  22. 5. 2008, je v okviru programa RISC v Zbornični dvorani UL predavala prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete UL. Naslov predavanja je bil:
  »Rapid Climate Change: Can Civilisation Cope?«

  Študentje izdelali športni avto. 24.com, splet, četrtek, 15. maj 2008
  Skupina študentov FS UL  je predelala osebni avto v dvosedežni športni avtomobil. Projekt so začeli leta 2000, ko je podjetje Peugeot podarilo avto, ki je osnova novega prototipa. Mentor M. Fajdiga, profesor FS, je dejal, da so študenti v "seminarjih, projektnih nalogah, diplomskih seminarjih in diplomah dokazali, da obvladajo sodobno raziskovalno-razvojno tehnologijo in opremo" in pridobili konkretno in aktualno inženirsko znanje.

  Univerza v Ljubljani v družbi najboljših. J.K.S., Delo, sreda, 21. maj 2008
  Na lestvici časopisa Times se je UL uvrstila med 400-500 najboljših na svetu- Uvrstitev ni presenečenje, saj je /L "tam redno navzoča že od leta 2005." Lani se je UL uvrstila med 500 najboljših tudi na t.i. šanghajski lestvici.
  Univerza v Ljubljani na Timesovi lestvici med 500 najboljših na svetu. STS, splet,
  G. Tomšič, tiskovni predstavnik UL je povedal, da se je UL na lestvici časopisa Times uvrstila med 5% najboljših univerz na svetu, prav tako tudi na šanghajski lestvici. Lestvice obravnavajo 15.-20.000 univerz. Uvrstitev - med prvih 500 na svetu in prvih 200 v Evropi - je "realen izraz naše kakovosti v svetovnem merilu". Za državo take velikosti je to dober dosežek, pravi in opozarja, da imajo podobno uvrščene univerze več sredstev. "Dvigovati se na teh lestvicah, hkrati pa imeti upad sredstev ni enostavno." Na spletni strani UL www.uni-lj.si je objavljen tudi opis UL:
   "Doma in v mednarodnih okvirih je znana kakovost študijskih programov UL, tako na področju humanistike in družboslovja, naravoslovja in tehnologije, kot tudi splošne in dentalne medicine ter veterine.  Študij in raziskovanje na UL sledita najnovejšim odkritjem in svetovnim trendom na področju umetnosti, znanosti in tehnologije, h katerim pomembno prispevajo številni slovenski profesorji in raziskovalci."  (Op. B.M.: Prevod iz zapisa v Timesu).
  Univerza v Ljubljani uvrščena na Timesovi lestvici 2007.  www.uni-lj.si 12.5.2008

  UL se je na lestvici časnika Times za leto 2007 uvrstila v skupino 400-500 najboljših univerz na svetu. Glej: Times Higher Education – QS World University Rankings 2007
  Zapisali so: "Doma in v mednarodnih okvirih je znana kakovost študijskih programov UL, tako na področju humanistike in družboslovja, naravoslovja in tehnologije, kot tudi splošne in dentalne medicine ter veterine.  Študij in raziskovanje na UL sledita najnovejšim odkritjem in svetovnim trendom na področju umetnosti, znanosti in tehnologije, h katerim pomembno prispevajo številni slovenski profesorji in raziskovalci."  
  (Glej: http://www.topuniversities.com/schools/data/school_profile/default/universityljubljana)
   

  Dvorna draginja. Periskop. B. K. C., Reporter,  št. 1., 19. 5. 2008  www.revija-reporter.si  
  Na rektoratu UL je več kot 90 uradnikov, za njihove plače so v letu dni "porabili dobre tri milijone evrov", veliko denarja gre poleg tega za "vzdrževanje izjemno velikega in tudi povsem nefunkcionalnega nekdanjega deželnega dvorca", piše novi "neodvisen in avtonomen medij, narejen po vseh novinarskih profesionalnih standardih". Dvorec (fotografija Univerze, z Vegove ulice) "bi bil zagotovo primernejši za protokolarno dejavnost države, kot pa za slabo osvetljene in prevelike pisarne uradnikov".
  M. Plut, generalni sekretar MVZT, je povedal, da je, v s skladu z zakonom o visokem šolstvu, vse premoženje, ki ga  ga imele "univerze nekoč v upravljanju", postalo njihovo premoženje. Palačam, ki "sodijo v zakladnico slovenske kulturne dediščine, se univerze prav zagotove ne bi odpovedale", lahko pa bi jih prodale po tržni ceni. Po njegovem bi bila težko izvedljiva "prodaja univerzitetnih dvorcev državi" za protokol. Kot zgled "dobrega vzajemnega sodelovanja" omenja grad Jablje (pri Mengšu, op. B.M.) ki ga je "ministrstvo za visoko šolstvo skupaj s solastnikom - ljubljansko univerzo - prepustilo v protokolarne namene ministrstvu za zunanje zadeve".

  Interni seminar: Učinkovita priprava prijav projektov v 7 OP    www.uni-lj.si  20.05.2008
   
   Simpozij o medverskem dialogu  www.uni-lj.si 16.05.2008 

  Razpis za mlade raziskovalce na Univerzi v Ljubljani v letu 2008 - 13. maj 2008
  UL objavlja "Javni razpis za kandidate za mlade raziskovalce v letu 2008" - glej
  <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=1321>

  Posamezna podjetja skoraj ne morejo razviti vrhunskega izdelka. J.K.S., Delo,  četrtek, 15. maj 2008
  Pogovor z J. Beštrom, predstojnikom Centra odličnosti informacijske in komunikacijske tehnologije (CO ICT) FE UL. Center  sodeluje v 7. OP EU, v njegovi tehnološki mreži je 50 podjetij.  J. Bešter je po magisteriju nabral veliko izkušenj s projektnim delom s podjetji, raziskovalnim usposabljanjem mladih in razvijanjem učnih metod z IKT. "Nikoli nisem sprejel, da je od vsega najvažnejše pisanje znanstvenih člankov." Dokotrat je naredil "če sem hotel ostati na univerzi, če sem hotel postati nosilec zahtevnejših projektov".

  Študentski svet Univerze v Ljubljani za večjo prepoznavnost.  www.uni-lj.si,  14.5.2008 
  ŠSUL je sprejel resolucijo o gradnji in financiranju umetniških akademij in izvolil dva člana v senat univerze. Okoli 4700 evrov so namenili za promocijo sveta ter sklenili, da bodo študentski sveti skupno iskali najboljšega ponudnika nezgodnih zavarovanj študentov. Več: http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=1354

  Labirint treh akademij. M.B. Žurnal24, petek, 9. maj 2008
  Na dvorišču ALUO UL je potekala Triada, prireditev študentov treh akademij UL, ki ima v zadnjih letih protestno noto. Javno so izvajali  vaje, ki sicer potekajo v zelo slabih prostorskih pogojih.

  Rektorica promovirala dvanajst doktorjev znanosti. www.uni-lj.si , 7.5.2008
  A. Kocijančič, rektorica UL,  je  6.5.2008  promovirala 12 novih doktorjev znanosti (FFA 5, VF 3, FS 2 in FMF 2).

  Tutorstvo prisotno že na več kot polovici fakultet UL. STA, splet,  četrtek, 8. maj 2008
  V. Vučetič Dimitrovski z UL je na posvetu o izvajanju tutorstva  povedala, da se izvaja že na 19 članicah UL in sicer v različnih oblikah, kot učiteljsko ali študentsko tutorstvo . Študentski svet UL je za Tutorstvo namenil 2500 evrov.

  Tutorjem ponekod tri kreditne točke. J.K.S., Delo, 5.5.2008
  O tutorstvu -  sistemu pomoči študentom, ki ga izvajajo starejši študenti ali učitelji - je razpravljal senat UL. Lani se je ljubljanska univerza resno lotila celovite uvedbe tega sistema in senatu  je bilo predstavljeno polletno poročilo o tem.  Na fakultetah obstajajo različne kombinacije učiteljskega in študentskega tutorstva. Najpogostejše je uvajalno tutorstvo, ki ga izvajajo študenti. Najpogostejše teme so: prehod v višji letnik, ponavljanje, prepis, izpitni roki, načini ocenjevanja pri predmetih, izbirni predmeti, metode učenja, študijska literatura, zdravstveni in socialni problemi, zaposlovanje itd. Študenti najpogosteje sprašujejo o tem, kako je določen profesor zahteven, koliko časa je treba za posamezen izpit, kako je z "bologno", kako se išče po informacijskih virih, kam jest, kje stanovati... Študentje imajo največ težav s preobremenjenostjo, urnikom, literaturo, nepoznavanjem računalniških orodij, težavnostjo nekaterih učiteljev, omejeno izbirnostjo predmetov, strahom pred neuspehom in izpiti, Na članicah UL je 115 koordinatorjev tutorstva.
  Ponekod je težko najti študente-tutorje. Tutorstvo se ponekod priznava s kreditnimi točkami (FSD in FU priznata 3), ne pa tudi na naravoslovnih in tehniških študijih. Za tutorstvo študenti niso nagrajeni - "izjema je FF, kjer dobijo plačilo".
  (Op.: To o plačilu na FF ne drži. V poročilu o kakovosti UL v 2007 je  zapisano: "Oviro razvoju tutorstva predstavljajo finančna sredstva, saj na veliko fakultetah tutorstvo študenti opravljajo prostovoljno, brez honorarjev (BF, FF)." B.M.)  
  Mag. Vanja Vučetić Dimitrovski, Vodja službe za kakovost in storitve za študente (8.5.2005) ,v pismu avtorici, novinarki Dela:
  "Naj se vam najprej zahvalim, da že leto dni pozorno spremljate razvoj projekta tutorstvo na UL.  Kot doslej se lahko za dodatne informacije o razvoju tutorstva ali Kariernega centra UL vedno obrnete na zaposlene Službe za kakovost in storitve za študente Rektorata UL, na tel 01 2433 731  ali na e-pošto: kc@uni-lj.si. Na vas pa se obračam v zvezi z objavljenim člankom v Delu dne 5.5.2008 z naslovom »Tutorjem ponekod tri kreditne točke, drugod le zahvala«. Na članek so me včeraj opozorili s Filozofske fakultete, saj so v njem opazili napačno tolmačeno nagrajevanje dela tutorjev na FF.  (...).  Vljudno vas prosim za uradni popravek navedenega, saj je dejansko stanje nagrajevanja tutorjev študentov na FF tako, da zaenkrat delajo vse na prostovoljni bazi oziroma je bilo v času pisanja tutorskega poročila šele predvideno nagrajevanje iz projektnih sredstev ŠSUL, v kolikor bodo sredstva odobrena. Tutorji FF za svoje delo dobijo zgolj nefinančne nagrade : certifikat po koncu tutorskega dela in opis dela v prilogi k diplomski listini.  Dejansko se tutorje študente za njihovo delo (kot je razvidno iz Tutorskega poročila) nagrajuje zgolj na dveh fakultetah, in sicer na FDV in na FGG, pa še to so zgolj simbolični zneski."

  Bolonjski študij bo na ljubljanski univerzi dražji in daljši. R.I. Dnevnik, 22.4.2008
  A. Kocijančič, rektorica UL pravi, da bodo novi študijski programi uvedeni najkasneje v št.l. 2009/2010. Bolonjski študij zahteva manjše skupine in boljše prostorske in kadrovske pogoje in bo zato dražji. Zadrege so s prostori, npr. na FF. Predavanja bodo zato ponekod tudi popoldne in zvečer. Boji se, da bo študij daljši od od sedanjega, saj je velika verjetnost, da bo večina študentov nadaljevala študij (po 1. stopnji, op. B.M.). Statut UL omogoča absolventski staž po prvi ali po drugi stopnji, sodišče pa sedanjo "zakonsko nedorečenost glede absolventskega staža" razume lahko tudi drugače.
  Bolonjski študij - dražji in daljši.  Ivan Leban, Dnevnik, 25.4.2008
  Nekdanji prorektor UL v odmevu na članek R.I. sporoča, da se je prejšnje vodstvo UL zavedalo težav z uvedbo "bolonjskih študijev". A takrat je bil vsak pogovor z odgovornim ministrom brezploden.  Leta 2004 je UL pisala svetu za visoko šolstvo in poslancem ter predlagala zakonsko ureditev absolventskega staža in financiranju. Absolventski staž po 1.stopnji je odveč, saj je treba zagotoviti sprotni študij, staž pa spodbuja uživanje bonitet, bolj se splača študentu delati preko ŠS. UL je takrat predlagala financiranje študija na 1. in 2. stopnji, študent naj bi plačal "šolnino za vzporedni ali drugi študij". Zakon nato (2004) ni uredil financiranja, uredba ureja le financiranje rednega dodiplomskega študija. "Za vsako reformo - tudi visokega šolstva - je treba zagotoviti določena sredstva že vnaprej, drugače se reforme kvalitetno ne da izpeljati".

  Univerza v Ljubljani uvrščena na Timesovi lestvici za leto 2007
  http://www.topuniversities.com/worlduniversityrankings/results/2007/overall_rankings/rankings_401_500/
  UL se je na lestvici časnika Times za leto 2007 uvrstila v skupino  400-500 najboljših univerz na svetu.
  Pri razvrščanju so upoštevali ocene profesorjev (peers) in predstavnikov podjetij z vsega sveta, število tujih učiteljev in tujih študentov, razmerje med številom učiteljev in študentom in citiranost.      Glej: Times Higher Education – QS World University Rankings 2007 
  "The University of Ljubljana is famous for the quality of its study courses both in the humanities, and in scientific and technological fields, as well as in medicine, dentistry and veterinary science. On a domestic and international level, the study courses run at the UL and its projects follow the latest world discoveries and trends in the field of art, science and technology, to which the contribution of numerous Slovenian professors and researchers is of great importance." (Glej: http://www.topuniversities.com/schools/data/school_profile/default/universityljubljana)
   

  UL 590. na svetu po indeksu citiranosti. (R.I.) Dnevnik, 22.4.2008
  P.Maček, prorektor UL ugotavlja, da se UL po citiranosti njenih raziskovalcev uvršča na 590. mesto med 16.000 svetovnimi univerzami. Odlikujejo se področja inženirstva, fizike, kemije, klinična medicina in znanosti o rastlinah in živalih. V zadnjih 5 letih niso bili citirani zaposleni na akademijah, PF in Teof. Humanistika je od 2004 nazadovala, najbrž zaradi poslabšanja pogojev dela.

  Predstavitev digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani. www.uni-lj.si, 22.4.2008

  22. 4. 2008, je potekala uradna predstavitev portala Digitalne knjižnice UL (DiKUL, http://dikul.uni-lj.si ), ki omogoča dostop do vseh elektronskih informacijskih virov, ki so na razpolago UL, bodisi da so financirani iz skupnih sredstev UL ali sredstev posameznih članic UL. V modulu Dela Univerze so na voljo tudi izvorno digitalna ali digitalizirana dela UL. Skupna vrednost vključenih elektronskih informacijskih virov presega 1,5 mio EUR. Najpomembnejša lastnost portala DiKUL je, da predstavlja enotno vstopno točko do elektronskih informacijskih virov UL.

  UL sprejela delegacijo ruskih univerzitetnikov www.uni-lj.si   24.4.2008

  DUniverzo v Ljubljani so obiskali prorektorji devetih večjih ruskih univerz. prof.dr.Peter Maček, prorektor za znanstveno in raziskovalno delo jim je predstavil UL in njeno sodelovanje s partnerji v Rusiji, delovanje kariernega centra UL. Povzel je možnosti za raziskovalno sodelovanje ter izmenjavo študentov, ki jo s pomočjo podjetij podpira tudi Štipendijski sklad UL.

  Sprejet program dela in finančni načrt UL za leto 2008  www.uni-lj.si  16.4.2008

  Upravni odbor UL je 15.4.2008 sprejel program dela 2008 in finančni načrt UL za leto 2008. Pred dvemi tedni bilo sprejeto tudi poročilo o delu UL za leto 2007. 
  Članice UL bodo združile v letu 2008 za financiranje skupnih nalog univerze 0,22% celotnega prihodka oz. 612.559,00 EUR. Prispevek študentov za informatizacijo, bo v št. letu 2008/09 znašal 4,34 EUR.
   UO UL je potrdil statutarno spremembo, ki usklajuje  statut UL z Zakonom o visokem šolstvu glede absolventskega staža na bolonjskih programih; študentom je na voljo bodisi po prvi ali drugi bolonjski stopnji.

  Poročilo o spremljanju in zagotavljanju kakovosti na Univerzi v Ljubljani v letu 2007 (intranet, gradiva za senat) www.uni-lj.si 16.4.2007

  Gradnja umetniških akademij UL - novinarska konferenca . 16.4.2008 www.uni-lj.si

  Novinarska konferenca v sredo, 16. aprila 2008 ob 11. uri v prostorih Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Vogalna soba (79-80) - I. nadstropje.
  Rektorica UL prof. dr. Andreja Kocijančič je skupaj z dekani umetniških akademij odgovorila na nedavne kritike v zvezi z izvedbo aktivnosti v zvezi z vodenjem investicije za izgradnjo skupne stavbe umetniških akademij UL.  Predstavila je projektno časovnico in izpostavila okoliščine, ki lahko ogrožajo pravočasen zaključek projekta ter načrtovane aktivnosti UL, da se preprečijo nadaljnji zapleti.
  Na AGRFT študenti vadijo tudi na stranišču. S.L. Dnevnik, 17.4.2008  četrtek, 17. april 2008
  Študentska organizacija in umetniške akademije UL so opozorile na vprašanja gradnje akademij ob Roški ulici. Zdaj je stavba npr. na AGRFT neprimerno, do 2012 se bodo morali izseliti, študenti vadijo tudi ponoči. Dekani so opozorili tudi na denar za opremo, instrumente, brez katerih študij ni dovolj kakovosten.
  Študentje vadijo skupaj s crknjenimi golobi.  Element, 07, april 2008
  Nevzdržne razmere na treh ljubljanskih akademijah. Vedno glasnejše zahteve študentov in profesorjev AG, ALUO, AGRFT UL.

  Nedeljski gost. dr. Jože Bavcon. Val 202, 6.4.2008, Delo, 5.4.2008
  J. Bavcon, botanik, je direktor Botaničnega vrta v Ljubljani, ki sodi med najstarejše v Evropi.
  Zdaj je vrt lepši, kot je v knjigi. Dr.Jože Bavcon, botanik. Intervju. Objektiv, Dnevnik, 12.4.2008
  Ljubljanski botanični vrt ima 200 let in hudo proračunsko luknjo. Mesto od letos ne bo več zagotavljalo sredstev. Botanični vrt je del BF UL, v njem opravljajo študenti vaje. "Univerza bi lahko izkoristila dejstvo, da gre za najstarejšo visokošolsko ustanovo". Ustanovlile so ga francoske oblasti leta 1810 v času Ilirskih provinc. "S pomočjo vrta bi univerza lahko promovirala še druge študijske smeri". Botanični vrt je med najboljšimi v svetu, nedavno je bil uvrščen v knjigi "Botanic gardens - living history", med 10% vseh botaničnih vrtov na svetu.

  Rektorica ljubljanske univerze promovirala devet doktorjev znanosti. STA, splet, 8.4.2008
  A.Kocijančič, rektorica UL je v zbornični dvorani UL promovirala 9 doktorjev znanosti (BF 4, FDV 1, FGG 1, FF 3).

   

  Sodelavci  Fakultete za matematiko in fiziko UL objavili članek v reviji Nature.  www.uni-lj.si  23.3.2008
  Fiziki s FMF, Instituta Jožef Stefan, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in Laboratorija za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici, ki sodelujejo v mednarodni skupini Belle, so v najuglednejši naravoslovni reviji Nature s sodelavci objavili članek, ki razkriva razlike med snovjo in antisnovjo (Belle Collaboration, Nature, 452, 332-335 (20 March 2008) | doi:10.1038/nature06827).

  Sprememba Statuta Univerze v Ljubljani
  Uradni list RS št. 5/2008 z dne 18. januarja 2008 http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008005.pdf>

  Obisk evropske komisarke za regionalno politiko na UL. www.uni-lj.si 4.3.2008
  V sredo, 5. marca ob 10.35, bo Univerzo v Ljubljani obiskala evropska komisarka za regionalno politiko prof. Danuta Hübner. Ogledala si bo Center odličnosti za informacijske in tehnologije, ki ga vodi Fakulteta za elektrotehniko UL in velja kot uspešen primer projekta sofinanciranega iz strukturnih skladov EU.

  Štiri desetletja mariborske enote Teološke fakultete UL. STA, www.uni-lj.si 4.3.2008
  Mariborska enota Teološke fakultete Univerze v Ljubljani praznuje jubilejno, 40. obletnico delovanja in god sv. Tomaža Akvinskega, zavetnika teoloških znanosti in teoloških visokih šol. Po bogoslužju v stolni cerkvi je bila v Slomškovi dvorani slavnostna akademija. Osrednji govornik je bil evropski komisar Jan Figel.
  Štirideset let na Slomškovo podlago. V.Č. Večer, torek, 4. marec 2008
  Od leta 1968 ima ljubljanska teološka fakulea (TeoF UL) enoto v Mariboru. V.Potočnik, prodekan TeoF je na proslavi dejal, da je pred poldrugim stoletjem skof Slomšek v Mariboru ustanovil visoko teološko šolo, ki je bila po prekinitvi oživljena leta 1968. A. Kocijančič, rektorica UL in šolski kminister M.Zver sta opozorila na pomen humanističnih in družboslovnih ved. A. Uran, metropolit in veliki kancler Teof UL je podčrtal pomen filozofije ni teologije za razumevanje "temelja, na katerem stoji človekovo dostojanstvo". J.Figel, evropski komisar je povezal obletnico s praško pomladjo in dejal, da je izobraževanje najboljša naložba, bolonjska reforma pa priložnost za revitalizacijo teologije. Prihodnosti ne bo brez intelektualcev in ne brez skrbi za skupno dobro, tu pa je teren za univerze, je dejal. 

  Razvojni projekti UL predstavljeni na Kolegiju gospodarstva UL, www.uni-lj.si  29.9.2008
  Vodstvo UL je predstavilo gospodarstvenikom prednostne razvojne projekte, ki so usmerjeni k povezovanju z gospodarstvom na raziskovalnem področju in področju storitev za študente ter štipendijske dejavnosti.

  Iskratel vstopil v štipendijski sklad ljubljanske univerze. STA, splet,  nedelja, 2. marec 2008
  UL in Iskratel sta podpisala pogodbo so sodelovanju pri štipendiranju študetov iz prednostnih regij oz. držav, ki niso v EU v višini 30.000 evrov.

  Odziv Univerze v Ljubljani na odločbo Ustavnega sodišča in razporeditev vpisnih mest - 29. januar 2008
  Odziv UL na odločbo Ustavnega sodišča o ustavnosti posameznih določb Zakona o visokem šolstvu in Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja ter na letošnjo razporeditev vpisnih mest v visokem šolstvu je na strani  <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=834>

  Ekonomisti so se izkopali iz izgube. T.S., Finance, sreda, 6. februar 2008
  EF UL v 2007 ni imela izgube. Predlanska je bila 50 tisoč evrov, zato so sprejeli ukrepe, med drugim zaposlenim ne plačujejo več dodatnega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja.

  Dr. Dušan Mramor, dekan ljubljanske ekonomske fakultete. Intervju.  R. Ivelja, A. Žerdin, Objektiv, Dnevnik, 16.2.2008  sobota, 16. februar 2008
  D. Mramor (53), od 2007 dekan EF UL,  bivši finančni minister govori o 6,4% inflaciji in tudi o kakovosti visokega šolstva. Na vprašanje o novih  zavodih in univerzah, ki naj bi s konkurenco zagotovile dobrodošlo konkurenco obstoječim pravi: "Visoko šolstvo je področje,  kjer konkurenca nima enakih rezultatov kot konkurenca na področju proizvodov in storitev. Tisti, ki povprašujejo po storitvah visokega šolstva, namreč nimajo dovolj informacij in znanja, da bi lahko razločevali med različnimi storitvami, se pravi različnimi študijskimi programi." Obstajajo raziskave, ki "dokazujejo, da konkurenca sama po sebi ne vodi v večjo kakovost. /.../ Predpostavka, da bo visoko šolstvo samo zaradi večje konkurence  bolj prijazno, bolj kvalitetno, da bo torej študentu nudilo boljše storitve in večjo zaposljivost, je skratka napačna." V Srbiji npr. je večja "prijaznost" do študentov  pripeljala skoraj do razpada ekonomskega in poslovnega visokega izobraževanja; "tekmujejo le še v tem, kdo bo ceneje prodal diplomo". Potrebna je regulacija, v Skandinaviji npr. "na različne načine merijo kakovost in jo izboljšujejo tako, da združujejo visokošolske zavode in ustanavljajo t.i. centre odličnosti". Na EF UL so pridobili akreditacijo EQUIS, za katero so si prizadevali 7 let. Morali zagotoviti npr. primerno internacionalizacijo vseh dejavnosti fakultete. Zdaj se EF poteguje za akreditacijo AACSB, za katero je pomembno, da se "zastavljeni učni cilji, znanja in veščine vseskozi kvantitativno merijo, preverjajo in izboljšujejo tako pri študentih kot pri profesorjih, ki morajo izpolnjevati kriterije, ki jih uvrščajo na svetovno raven".
  Za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja bi bila "ustanovitev agencije za kakovost ena najpomembnejših nalog. sama po sebi pa ta agencija še ne bi prinesla večje kakovosti." Mnoge države v svojih sistemih dajejo poudarek na "prizadevanjih posameznih fakultet za akademsko kakovost". Te izvajajo samoevalvacije, ugotavljajo rezultate in probleme, tudi z anketami in to "kombinirajo z  zunanjimi evalvacijami". Zunanji ocenjevalci npr. ugledni bivši dekani, hitro ugotovijo, kje so boleče točke. Če bi imeli tak sistem na nacionalni ravni se mnoge šole sploh ne bi ustanovile, nimajo kadrov, mednarodnih zvez, raziskovalcev, programe pa so v glavnem prepisale od UL.
  Na pripombo, da je predstavnik nastajajoče katoliške univerze obiskal Harvard pravi: "Le kam bi prišli, če bi mediji na enak način poročali o vsakem našem obisku na najuglednejših svetovnih institucijah, o skupnih mednarodnih konferencah, o naših uglednih gostih?" Tudi ne pomeni veliko, če kdo  od profesorjev Harvarda, Oxforda ipd. pri nas tu in tam predava, še ne pomeni da si kakovosten. "Odločilno z vidika kakovosti je, da notranje rasteš, da raziskuješ skupaj z raziskovalci na uglednih tujih institucijah, da z njimi pišeš članke, da omogočaš študentom izmenjave in dvojne ter skupne diplome" (npr. EF in amsterdamska univerza ali Pompeu Fabre iz Barcelone).
  meni, da je škodljiva politika razpršitve institucij in kadrovskih potencialov po regijah. "Morda bo res imelo dostop do študija menedžmenta več ljudi bližje domu, toda ta študij bo zanesljivo manj kvaliteten". Na dolgi rok bodo regije dobile slabše izobražen kader. Doslej so se tisti, ki so se šolali na najboljših ustanovah v državah vrnili v svoja okolja, "ali pa so jih naši profesorji poučevali v regijskih centrih". Zdaj mineva obdobje, ko so profesorji EF honorarno poučevali na novoustanovljenih šolah, "opreti se bodo morali na svoj kader, ustrezno izobraženega kadra pa v Sloveniji za toliko novih ustanov ni".  Do neke mere drži ugovor, da je nekdo na univerzi od asistenture do upokojitve. EF se je trudila dobiti koga iz tujine npr. Slovenca. Od 1996 do 200 je EF poslala 45 asistentov na doktorski študij v tujino, večina so zdaj njeni profesorji.
  Ogorčen je nad omejevanjem vpisa na EF s strani ministrstva, saj se po drugi strani povečuje na družboslovnih zasebnih zavodih (na rednem študiju za 340 mest). EF ima mednarodno akreditacijo, diplomanti (v 98%) dobijo zaposlitev v prvem letu po diplomi. Izrednih študentov ima EF toliko, da jim lahko zagotovi "vsaj neko stopnjo kakovosti"; res pa je bil "izredni študij v preteklosti vir, iz katerega smo pokrivali del skupnih stroškov za redni in izredni študij". Zdaj je izrednih toliko, da komaj pokrivajo njihove stroške.
  Vlada bi morala "povečati število vpisnih mest za redni študij in nameniti ustrezno več denarja. Sicer bo spet na udaru kakovost". Sredstva za visoko šolstvo "rastejo bistveno počasneje od BDP in so za našo univerzo vsako leto realno  manjša".

  Novi doktorji znanosti. Delo, četrtek, 7. februar 2008
  Prorektor UL P.Maček je promoviral 9 doktorjev znanosti (FE 3, FGG 3, FMF 2, VF 1).
  Rektorica ljubljanske univerze promovirala 10 doktorjev znanosti. STA, splet,  torek, 12. februar 2008
  A. Kocijančič je promovirala 10 doktorjev znanostim (MF 8, PF 2).
  Novi doktorji znanosti na ljubljanski univerzi. sta, Večer,  29.2.2008
  Rektorica UL A.Kocijančič je promovirala nove doktorje (FS 2, FF 7, BF 8, FE 2, EF 1).
   

   Natečaj za mlade raziskovalce na področju transporta   www.uni-lj.si 13.02.2008 

   Slovensko - Avstrijsko znanstveno sodelovanje    www.uni-lj.si  13.02.2008 
   Prijava večstranskih centraliziranih projektov-program Vseživljensko učenje   www.uni-lj.si  06.02.2008 

  Kucler Dolinarjeva napovedala začetek gradnje NUK II še letos. STA, 7.3.2008  www.uni-lj.si
  Na območju predvidene nove Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (NUK II) naj bi opravili še nekatera arheološka izkopavanja, avgusta pridobili gradbeno dovoljenje in še letos začeli z gradnjo, je zagotovila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. NUK II naj bi bil zgrajen do sredine leta 2011.
  Novi NUK do konca leta 2011: utopija. J.P. Dnevnik, 28.2.2008 četrtek, 28. februar 2008
  Priprave za novo Univerzitetno knjižnico Ljuljana (NUKII) so dolge 20 let (kronologija od 1989 do sept.2006). Revizija računskega sodišča na MVZT zaradi počasnosti postopkov in investicije v zastoju. J.Zupan je  julija 2006 napovedal, da bodo knjige začeli seliti iz starega NUKa leta 2010, zdaj v MVZT napovedujejo zaključek gradnje za konec leta 2011. V novem poslopju bo tudi CTK, osrednja humanistična knjižnica FF  in nekateri programi UL.
  Računsko sodišče: Ministrstvo ne zagotavlja pogojev za učinkovito gradnjo NUK II., STA, splet,  29.2.2008
  Po reviziji o smotrnosti gradnje nove narodne in univerzitetne knjižnice NUK II je Računsko sodišče dalo mnenje, da MVZT ne uresničuje projekta uspešno in zahtevalo načrt za 2. in 3. fazo. gradnje. Meni, da ni bilo ustrezno načrtovanje financiranja gradnje. Od 1991 do konca 2007 je bilo porabljenih sedem milijard tolarjev, stavba pa se še ni začela graditi.
  Ministrstvo za visoko šolstvo zavrača očitke glede NUK. STA, splet, 29.2.2008
  V odzivu na računsko sodišče je MVZT izrazilo začudenje, saj se je gradnja NUK v 2006 premaknila z mrtve točke, med 2002 in 2005 pa se "ni naredilo ničesar". Že lani so predstavili terminski plan gradnje. Za zaplete z zemljiščem niso pristojni. Dogovarjajo se z mestno občino. Ocenjujejo, da bo gradnja končana leta 2011.
  Je bila usoda NUK že zdavnaj zapečatena? M.V., Delo,  29.2.2008
  Računsko sodišče vidi glavni razlog za kaotične razmere pri gradnji NUK v nejasnih razmerjih vpletenih, med gradbenim odborom in skupino za gradnjo. V odboru je 67 ljudi z ministrstev, knjižnice in drugih inštitucij. V 16 letih se je estal 14-krat, zadnjič 2006. Po zakonu o NUKu 2 je gradnja posebnega nacionalnega pomena, gradnjo bi morali končati že 1998.
  
  Ljubljana na poti v družbo znanja.  Ljubljanski univerzitetni inkubator. E. R., Ljubljana, januar 2008
  Avtor, študent 3. letnika EF UL piše o LUI, ki ga je 2004 ustanovila UL. LUI spodbuja študente in zaposlene UL pri oblikovanju tržno zanimivih projektov in ustanavljanju novih podjetij. Odmevna so njegova tekmovanja za  najboljšo poslovno idejo in poslovni načrt. Spletna stran: www.lui.si

  Najprej razvojniki, šele nato proizvodni inženirji. Finance,  29.2.2008
  Za razvoj sončnih elektrarn bi v Sloveniji  potrebovali 30-40 razvojnikov, pravi M.Topič, FE UL. V njegovem laboratoriju se usposablja 20 mladih raziskovalcev.

  Finančni matematiki kot vroče žemljice. U.K., Finance,   sreda, 13. februar 2008
  Zaradi velikega zanimanja za program finančne matematike so zanj na FMF UL povečali število vpisnih mest. Paleta možnosti za zaposlitev v finančnih inštitucijah. Prilagodljiv program. Obvezna praksa.

  UL začenja projekt Hegesco - ugotavljanje kompetenc diplomatov. STA, splet. 7.2.2008  četrtek, 7. februar 2008 
  Na UL bodo anketirali diplomante, delodajalce ni visokošolske organizacije in tako ugotovili, kakšne kompetence imajo diplomanti in kaj se od njih pričakuje. Pozornost bodo posvetili vprašanju, kako so diplomanti pripravljeni na svet dela in kako diplomanti in delodajalci premoščajo razlike med pridobljenimi in zaželenimi kompetencami. V projektu v okviru programa EU Vseživljenjsko učenje sodeluje še 5 držav.  Gre za nadaljevanje projektov CHEERS in REFLEX.

  V družbi 500 najboljših. U.K., Večer,  sreda, 6. februar 2008
  Kakovost univerz kot blagovnih znamk naj bi določal položaj na  mednarodnih lestvicah kakovosti. Kje sta med 16.000 univerzami ljubljanska in mariborska?
  V t.i. šanghajski lestvici je UL v 2007 v kakovostnem razredu med 402 in 508, t.j. med 4% najboljših na svetu. Na Timesovi lestvici je UL na 362. mestu. Na "španski lestvici" Webometrics je med 4000 evropskimi univerzami na 124 mestu, t.j. med zgornjimi 3%. A.Borak z UL pravi, da so ti dosežki odraz prizadevanj vseh na UL za kakovost univerze, hkrati pa to pomeni uvrstitev Slovenije v svetovni znanstveno-raziskovalni in pedagoški vrh.
  Univerzi v Mariboru po izjavi njenega rektorja I. Rozmana manjkajo tri točke za uvrstitev na šanghajski lestvici v isti kakovostni razred kot UL. Potrebno bo povečati obseg raziskovalnega dela, predvsem objavljanja v tujih publikacijah, pravi.
  Leta 2005 sta M. Gams in D. Mihailovič, IJS po prilagojenih šanghajskih kriterijih izračunala, da bi se takrat UL uvrstila na 360. mesto, UM na 390., inštitut IJS pa (teoretično, ker ni univerza) celo na 50. mesto.

  Med slovenskimi univerzami najuglednejša ljubljanska, med fakultetami medicinska. ri, Dnevnik, 2.2.2008 sobota, 2. februar 2008
  1700 maturantov v 48 srednjih šolah je v raziskavi FDV menilo, da je med našimi univerzami najuglednejša UL, sledijo UM, UP in UNG. Najuglednejše fakultete so MF in PF UL ter MF UM. Za študij se odločajo vsi s splošno maturo in 85% dijakov s poklicno maturo. V primerjavi z letom 1996 se je zanimanje za družboslovje nekoliko zmanjšalo, vendar še vedno prevladuje.  Pri izbiri se je povečal pomen bližine fakultet in prijaznost osebja. Najpomembnejši vir informacij ostaja in formativni dan. 80% dijakov ima možnost pogovora s svetovalnim delavcem; zanj se odloči polovica maturantov.

  Univerza v Ljubljani. Prava izbira. Prava univerza zame. UL, februar 2008
  Zgibanka za dijake. Dosežki UL, fakultet in študentov, naslovi služb za študente in seznam študijskih programov v št.l.2008/2009.
  Karierni center Univerze v Ljubljani. Ne veš kam, pridi k nam. UL, februar 2008
  Zgibanka za dijake, študente in diplomante. Informativno svetovanje, poglobljeno svetovanje pri izbiri študija, informacije o poklicih in zaposlovanju.
  Spletna stran www.kc.uni-lj.si ; naslov: kc@uni-lj.si
   
  Rektorica  UL promovirala 10 doktorjev znanosti. STA, splet, 29.1.2008
  A. Kocijanjčič je promovirala 10 novih doktorjev znanosti (FFFT 7, FPP 1, FRI 1, NTF 1).

   Usposabljanje s področja varstva intelektualne lastnine   www.uni-lj.si 26.1.2008

  Manj predavanj, a več vaj in seminarjev. Bolonjska prenova teološke fakultete. J.K.S., Delo, ponedeljek, 28. januar 2008
  Pogovor z Bogdanom Kolarjem, dekanom TeoF UL.  (FF UL in programi UM) pa bodo dvostopenjski. V prihodnje bo manj predavanj, več vaj in seminarjev. V Mariboru bodo izvajali le programe, za katere bo dovolj zanimanja. Pripravljajo nov program "gestalt" pedagogike (pedagoška smer, ki temelji na izkustvenem doživljanju in učenju). TeoF UL  se ne bo vključila v bodočo katoliško univerz v Ljubljani. Na tej univerzi bodo teološke vsebine vključene v vse njene programe, tako kot na drugih katoliških univerzah.

  Študentje ne potrebujejo športa. M.L. Indirekt, torek, 29. januar 2008
  I. Belehar, upokojeni profesor športne vzgoje UL in poslanki M. Potrata in B. Pečan opozarjajo, da bo padlo število telesno aktivnih študentov zaradi uvajanja bolonjskih programov študija, v katerih ni obvezne telesne vzgoje. Edvard Kolar, vodja centra za univerzitetni šport UL pravi, da želijo v športne dejavnosti vključiti 50% študentov; ne bo pa lahko zagotoviti prostora za polovico od 56.000 študentov UL. Marko Strel iz ŠOU Športa pravi, da ne narašča število aktivnih študentov UL. Njihove dejavnosti obiskuje le 900 študentov, krajše tečaje pa še 2000.

  Ljubljana bo leta 2008 razkopana.  G.D., Dobro jutro, Ljubljana, 2.2.2008
  V središču mesta se bo pričela gradnja osmih projektov. Župan Janković upa, da se bo začela gradnja Narodno univerzitetne knjižnice (NUK 2) na križišču Aškerčeve in Slovenske ceste, ki bi morala stati že pred 7 leti. Ob Slovenski cesti se bo gradil poslovno-stanovanjski kompleks Šumi, pod Kongresnim trgom pa parkirna hiša.

  Raziskava: Najuglednejša je Medicinska fakulteta, največ zanimanja za filozofsko. STA, splet,  ponedeljek, 4. februar 2008
  Center za metodologijo in informatiko FDV (UL) je na 48 srednjih šolah aprila-junija 2007 opravil raziskavo o dejavnikih odločanja za študij pri dijakih-maturantih in sicer za celotno terciarno izobraževanje, višješolsko, visokošolsko in univerzitetno; ocenili so ugled, zanimanje in poznavanje vseh teh šol v št.l. 2006/2007.
  Za študij, večinoma je prva izbira redni študij, se odločajo vsi dijaki splošne mature in 85% dijakov poklicne mature. Med dijaki teh dveh vrst so opazne socialne razlike in razlike v motivaciji in percepciji izobrazbe. razlike v primerjavi z letom 1996 so majhne. Še vedno prevladuje družboslovje, kljub rahlemu zmanjšanju. Med dijaki je najuglednejša MF UL, največ zanimanja pa je za študij na FF.
  Največji ugled uživa medicina. Teletekst RTV SLO,  nedelja, 3. februar 2008
  Po raziskavi med 1700 slovenskimi maturanti FDV največ ugleda uživa MF UL, sledi  PF UL, najbolj ugledna je UL, nato UM: Čeprav je zanimanje za družboslovje upadlo, je največ zanimanja za študij na na "Filozofski fakulteti". Četrtina diplomantov se za študij odloči po in formativnem dnevu.
  
  Tutorski priročnik Univerze v Ljubljani. (B.M.) 23.1.2008
   Tutorski pripročnik dostopen na spletni strani   www.uni-lj.si 28.1.2008
  UL je za svoje tutorje-študente izdala priročnik, v katerem pojasnjuje tutorski sistem na UL, daje uporabne napotke za delo s študenti in prwegled vseh svetovalnih služb za študente tudi na članicah UL.
  Vsebina: Uporabnost priročnika. Tutorski sistem UL. Študentsko tutorstvo in tutorski modeli. Napotki za pomoč, usmerjanje in svetovanje študentom. Najpogostejša vprašanja in težave študentov (vezane na študij, na socialno-ekonomski status študenta, na načrtovanje kariere, delo ob študiju in obštudijske dejavnosti). Svetovalne službe za študente UL - opis storitev.
  Priročnik je v e-obliki dostopen na: www.uni-lj.si/studij_na_univerzi/tutorstvo.aspx  

  Razpis za Erasmus praktično usposabljanje za leto 2008/09 - 10. januar 2008
  Univerza v Ljubljani objavlja razpis za ERASMUS študijske prakse za leto 2008/2009. Na razpis se lahko prijavijo študentje Univerze v Ljubljani, ki izpolnjujejo minimalne pogoje, ki jih določa Evropska komisija. Več:  <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=787>

  Kako in zakaj do odličnosti v poučevanju na univerzi. Barbara Šteh, Jana Kalin, Delo, ponedeljek, 4. februar 2008
  Strokovnjakinji s FF UL menita, da UL naša največja in najstarejša univerza (s 60.000 študenti) dosega "odličnost v raziskovanju", a pogosto je prezrto, da je prav tako njeno temeljno poslanstvo doseganje "odličnosti v izobraževanju". Koliko si univerzitetni učitelji sploh prizadevamo za izboljšanje kakovosti svojega dela s študenti?
  Na Oddelku za pedagogiko in andragogiko FF UL so  so anketirali 74 študentov in ugotovili, da le dobra polovica znanje pojmuje kot razumevanje pojavov, večina jih vidi vlogo učitelja le v prenašanju strokovnega znanja. Le manjši del presega model "pridnega študenta". Tisti študenti, ki se čutijo bolj odgovorni za izgradnjo kompleksnega znanja poročajo o zgledih učiteljev, ki jih izzovejo k razmišljanju, diskusiji in samostojnemu delu. Taki študenti želijo, da jim ustvarimo pogoje za aktivnejši študij, za to da bi kot partnerji sooblikovali študijski proces in prispevali h kakovosti študija.  "Študentje nam imajo vsekakor veliko povedati o kakovosti študija, če jih o tem sploh povprašamo", a vprašanje je "ali smo jim pripravljeni prisluhniti in temeljitejše spremeniti lastno poučevanje".  A čeprav se na sistemski ravni vse pogosteje govori o zagotavljanju kakovosti, pa je kakovost pedagoškega dela še vedno "zanemarljiv kriterij pri izvolitvah v nazive", pri vrednotenju količine dela pa ima število študentov le neznatno vlogo.  Tudi na osebni  ravni se bomo morali soočiti s konceptom kakovostnega poučevanja. Za doseganje "odličnosti v poučevanju" bo potrebno torej še veliko sprememb in prizadevanj.

  Športna vzgoja nič več obvezna. Silvo Kristan, Objektiv, Dnevnik, 2.2.2008 sobota, 2. februar 2008
  S. Kristan, športni pedagog piše, v odzivu na pisanje G. Tomšiča (Delo, 25.1.2008), da je se za ukinjanje obvezne športne vzgoje na fakultetah izgovarjajo na "bolonjsko direktivo", kar pa je zavajanje. Ukinjanju so nasprotovali mnogi študenti in večina športnih pedagogov na UL, zagovarjali pa botri, ki stvari ne razumejo. Sedanjih programov športne vzgoje, tudi v okviru obštudijskih dejavnosti se udeležuje 2-5 % študentov, samo na eni fakulteti se pohvalijo z 10%.  Center za univerzitetni šport je oživljen "referat za telesno kulturo pri rektoratu", strokovna, znanstvena in pedagoška instanca je lahko le katedra za športno vzgojo (na FŠ UL).

   

  Univerza po vojni. Ivo Žajdela, Družina,  četrtek, 24. januar 2008
  Zbornik fotografij iz življenja in dela Univerze po drugi svetovni vojni predstavlja organizacijske, kadrovske in študijske spremembe takrat še edine slovenske almae matris.
  V letih 1949 do 1953 so bile tri ljubljanske visokošolske (univerzitetne) ustanove s svojimi rektorji in upravo. Teološko fakulteto je ministrstvo za prosveto leta 1994 sprejelo že 19046, njeno preoblikovanje v samostojno fakulteto je 1949 potrdil še zakon o ureditvi visokega šolstva v Sloveniji. V Zborniku je obsežno poglavje o študentskih organizacijah: o Ljudski študentski mladini in 1951 ustanovljeni Zvezi študentov Jugoslavije. Predstavljena je tudi gradnja študentskega naselja v petdesetih letih.

  Zaradi Aleksandra in Edvarda, ne Primoža. Zavrnjeno preimenovanje Univerze v Ljubljani. M.V. Delo, torek, 22. januar 2008
  UL je odgovorila Slovenskemu  protestantskemu društvu na njegovo poubudo za poimenovanje po Primožu Trubarju. Razlog je v tem, da je imela UL v preteklosti že ime po zgodovinskih osebnostih, od osamosvojitve "pa se ponosno imenuje Univerza v Ljubljani", ki "najbolje opiše to, kar smo", "najstarejša, največja in najboljša znanstvenoraziskovalna institucija v RS", povezana z Ljubljano in pod tem imenom cenjena in prepoznavna v tujini, "živ spomenik slovenskemu narodu in temu prostoru kot celoti, ne pa posamezniku, ne glede na. to, kako pomembna je bila njegova vloga za Slovenijo v preteklosti".  A.Kocijančič, rektorica upa, da bodo argumente sprejeli z razumevanjem.
  Naj razume, kdor more. (Ne)poimenovanje UL. M.Vo., Delo, sreda, 23. januar 2008
  Viktor Žakelj, predsednik Slovenskega protestantskega društva, je izrazil obžalovanje, ker ni volje za poimenovanje UL po P. Trubarju. Vodstvo UL očitno meni, da to poimenovanje ne predstavlja "dodatne vrednosti". Trubar je bil  očetu slovenstva in Evropejec in nedopustno ga je primerjati s političnimi osebnostmi, ki "sicer niso bile brez razloga v imenu univerze". Vodstvo UL ni izkoristilo priložnosti, da bo povedalo, da smo Slovenci zgodovinski narod, ki je na evropskem križpotju preživel zaradi zavezanosti kulturi. 
  Netrubarjeva univerza v Ljubljani. Jože Širec, Prejeli smo. Delo,  sreda, 23. januar 2008
  Bralec se ob zavrnitvi poimenovanja UL po P. Trubarju piše, da so berlinsko univerzo poimenovali po Humboldtu, ki za nemški narod ni bil tako pomemben, kot je bil Trubar za nas. Občina je preimenovanju naklonjena. M.P., Dnevnik, petek, 25. januar 2008
  Medtem ko je UL zavrnila predlog Slovenskega protestantskega društva za poimenovanje po Primožu Trubarju, je MO Ljubljana naklonjena poimenovanje zelenice za evangeličansko cerkcijo, kjer naj bi postavili Trubarjev spomenik, v Park slovenske reformacije.

  Kocijančičeva promovirala 10 doktorjev znanosti.  STA, splet,  sreda, 23. januar 2008
  Rektorica UL je  promovirala nove doktorje znanosti (BF 3, EF 5, PeF 2).

  Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani v novi podobi. Portal DiKUL. Mirko Pušnik, Delo,  sreda, 23. januar 2008
  Sodelavec CTK UL predstavlja nov informacijski portal, ki je enotna vstopna točka do vseh elektronskih informacijskih virov UL.
  Portal DiKUL http://dikul.uni-lj.si  je dostopen uporabnikom z UL  od koderkoli (z geslom za COBISS), z njim lahko pridemo do besedil dokumentov.

  "Narava glasbenikovega dela je tekmovanje". Intervju z dekanom AA UL prof. Pavlom Mihelčičem, M.S.,  Študent, , januar 2008, www.student-on.net
  P. Mihelčič je dekan in profesor za kompozicijo AG UL ter skladatelj.  Govori o akademiji, kjer je študij individualen in njeni študenti uspešni na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Imajo 20 gostujočih profesorjev.  Naši glasbeniki se uveljavljajo tudi mednarodno. "Dobrih pedagogov ni veliko, še zlasti ne glasbenikov". Z ALU in AGRFT sodeluje vsako leto v projektu TRIADA (v 2007 ga ni bilo, letos bo) in pri gradnji skupne stavbe.
  Pripravljajo nove smeri študija - harmonika, čembalo, oddelek za jazz. pričeli bodo s poletno šolo, v Krčevini pri Ptuju bodo obnovil podarjeno stavbo za potrebe umetniške dejavnosti profesorjev AG.

  Himnične tragedije pred zaprtimi vrati. Ivan Mrak 1906-1986. S.P., Delo,  nedelja, 20. januar 2008
  Slovenski gledališki muzej je v sodelovanju z Odd. za primerjalno književnost in literarno teorijo FF in Centom za teatrologijo in filmologijo AGRFT (UL) izdal zbornik o slovesnkem dramatiku I. Mraku.

  Poslanki Potrata in Pečan o smiselnosti ukinjanja športne aktivnosti. STA, splet, petek, 25. januar 2008
  Poslanki SD sta ministrici za visoko šolstvo in za zdravje zastavili vprašanje, kakšne posledice bo imelo ukinjanje "obvezne športne aktivnosti v visokošolskih bolonjskih programih" (t.j. predmeta Športna vzgoja, op. B.M.) Menili sta, da so podatki o upadanju športnih aktivnosti na fakultetah zaskrbljujoči.
  Športna vzgoja nič več obvezna. A.H., Dnevnik, petek, 25. januar 2008
  Ob vprašanju dveh poslank o ukinjanju predmeta Športna vzgoja pojasnjuje G. Tomšič z UL, da nekatere fakultete UL izvajajo predmet Športna vzgoja kot izbirni, druge nudijo šport kot obštudijsko dejavnost. Lani je začel delovati tudi center za univerzitetni šport in v centru se je športno udejstvovalo 7000 študentov. "Nihče ni prisiljen k telovadbi, tisti, ki želijo, pa imajo na voljo pestro ponudbo dejavnosti."
  Ministrstvo: Športna vzgoja je v pristojnosti univerz. STA, splet,  petek, 25. januar 2008
  V odzivu na vprašanje poslank SD so na MVZT zapisali, da gre pri teh področjih za avtonomno pristojnost univerz, ni nobenega predpisa, katere predmete - obvezne ali izbirne - naj študijski program vsebuje; to velja tudi za športno vzgojo. Ce bi bil ta predmet kreditno ovrednoten, bi jo študenti izbirali, o tem pa odločajo organi visokošolskih zavodov, nikakor ne država. Za univerzitetni šport po uredbi o financiranju "lahko nameni do 3% iz sredstev za študijsko dejavnost visokošolskega zavoda".
  
  Pedagoško-andragoški dnevi na filozofski fakulteti. A.Č., Delo, ponedeljek, 21. januar 2008
  Na FF UL bo 24. in 25.1.2008 strokovno srečanje o novostih in raziskovalnih dosežkih v pedagogiki in andragogiki  o izzivih globalizacije za vzgojo in izobraževanje, problemskem  pouku, priložnostnem učenju, drogah in mladih, o rezultatih primerjav PISA in PIRLS ter TIMSS.

  Evropsko jezikovno priznanje Centru za slovenščino   www.uni-lj.si  16.01.2008
  Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti UL je prejel za projekt EU Socrates Lingua 1: Slavic Networking – jazikovna in kulturna integracija Evropsko jezikovno priznanje za leto 2007. Rezultat projekta je spletna stran www.slavic-net.us.edu.pl.
  
  Kocijančičeva promovirala 10 novih doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 16. januar 2008
  Rektorica UL je promovirala 1o doktorjev znanosti (FE 2, FŠ 1, FFA 3, FF 4).
   

  9000 elektronskih knjig  Springer e-Books,  www.uni-lj.si   11.1.2008 
  V portalu SpringerLink  http://www.springer.com/books so dostopne knjige iz zbirke Springer e-Books.

  Bibliografska zbirka  CSA Illustrata: Natural Sciences  www.uni-lj.si   11.1.2008 
  Zbirka s področja kmetijstva,  biologije, ekologije,  geologije, medicine, meteorologije, farmakologije, vodnih virov idr. je dostopna na
  http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686&db=objectsclust-nats-set-c
  .

  Erasmus - razpis za praktično usposabljanje študentov in študijske izmenjave, www.uni-lj.si 09.01.2008
  Razpis za Erasmus praktično usposabljanje za leto 2008/2009 

  Razpis za Erasmus študijske izmenjave za leto 2008/2009

   

  Tutorski sistem - končno urejen. M.S., Študent, www.student-on.net , december 2007
  Strategija Univerze v Ljubljani UL 2006-2009 je predvidela tutorstvo za študente članic UL za lažje vključevanje novincev in razreševanje študijskih in življenjskih problemov v času študija.  Analiza je pokazala veliko raznolikost v dosedanjem pristopu članic. Oblikovan je bil tutorski sistem, v kateerem igrajo vlogo študentje, tutorji učitelji, tutorji študentje, koordinatorji tutorjev učiteljev, koordinatorji tutorjev študentov, zbor tutorjev, prodekani članic, koordinator tutorstva na UL in prorektor UL. Poleg omenjenih bodo lahko imele članice za študente še dodatne oblike tutorstva, npr. predmetno tutorstvo, tutorstvo za študente s posebnimi potrebami in tutorstvo za tuje študente. (Informacije:  kc@uni-lj.si. )
   

  Interdisciplinarno nad katastrofo. S.K., Finance, splet,  sreda, 9. januar 2008
  V UL poteka mednarodna konferenca programa RISC o proučevanju izrednih dogodkov z velikimi družbenimi posledicami. I. Svetlik, koordinator, prorektor UL pravi, da želijo najti okvir, kjer bi se pri proučevanju posledic katastrof srečevale discipline s področja naravoslovja, družboslovja in tehnike. RISC je prvi projekt novega inovacijsko-razvojnega inštituta UL (IRL). Oblikovali so konzorcij, v katerem je 8 fakultet UL in Podiplomska šola UL.
  Evropski model nove znanosti. jas, Večer, sreda, 9. januar 2008
  O konferenci programa RISC na UL.
  Članice UL pristopile k sodelovanju v raziskovalnem programu RISC. STA, splet, petek, 11. januar 2008
  Devet članic UL je podpisalo konzorcijsko pogodbo o interdisciplionarnem raziskovalnem programu za proučevanje izrednih dogodkov z velikimi družbenimi posledicami (RISC). nacionalni koordinator programa prorektor I. Svetlik je dejal, da je cilj postati vodilni evropski center za raziskovanje tovrstnih družbenih pojavov in dogajanj v naravi, tehniki, biosferi, socialnem in političnem sistemu. Načrtujejo, da bi v dveh letih z vzpostavljeno programsko skupino oblikovali 2-3 projekte za prijavo na mednarodni razpis.
  
  Javna obravnava poročil Univerzitetnega podiplomskega študija Univerze v Ljubljani, 9.1.2007,  www.uni-lj.si

  Zbornična dvorana, UL, Kongresni trg 12  9.1.2008 (13:00)
  Z javno obravnava poročil o izvajanju Univerzitetnega znanstvenega podiplomskega študija Biomedicine, Univerzitetnega podiplomskega študijskega programa Statistike in Univerzitetnega podiplomskega študija Varstvo okolja v študijskem letu 2006/2007  Univerza v Ljubljani predstaviti izvajanje programov Biomedicine, Statistike in Varstva okolja in  s tem izpolniti eno od pogodbenih obveznosti do MVZT, ki je vse tri študije tudi v študijskem letu 2006/2207 sofinanciralo.
  Poročila so v celoti objavljena na : http://www.uni-lj.si/studij_na_univerzi/podiplomskistudij.asp   (pod univerzitetni podiplomski študijski programi).

  Revizija leta 2007, Delo FT, ponedeljek, 7.januar 2008
  Med pomembnimi dogodki v letu 2007 časnik navaja tudi škandal z razkritjem okužbe dijakov in študentov veterinarske fakultete z mrzlico Q med opravljanjem prakse na posestvu Vremščica v lasti VF UL. Zaradi ravnanja odgovornih je javnost za bolezen izvedela pozno.

  Univerza Primoža Trubarja? STA, Slovenske novice, torek, 8. januar 2008
  Protestantsko društvo Primoža Trubarja predlaga, da se  UL preimenuje v Univerzo Primoža Trubarja v Ljubljani.

  Dvojno plačilo za magistrsko. M. S., Žurnal24, 14.1.2008
  Na FOV UL plačajo za podiplomski študenti brez statusa zagovor magistrske naloge 782 evra, čeprav je bil zagovor vključen že v  plačano šolnino. Na UM ,UP in UNG študenti brez statusa zagovora ne plačujejo ponovno.

  Predavanja o uspešnem komuniciranju. mar, Večer, torek, 15. januar 2008 
  Na EF UL bodo štiri predavanja, enkrat mesečno, o tem, kako učinkovito komunicirati  in dosegati zastavljene cilje. Namenjena bodo predvsem oglaševalcem.

  Informativno svetovanje za izbiro študija www.uni-lj.si, 9.1.2008

  S 14.1. 2008 bo Karierni center Univerze v Ljubljani pričel s informativnim svetovanjem za izbiro študija. Karierni center se nahaja v prostorih uprave UL na Kongresnem trgu 12 v Ljubljani. V Kariernem centru bodo svetovalci centra dijakom nudili dodatne informacije  o študijskih programih. V centru bodo na voljo tudi promocijske brošure vseh fakultet, akademij, visokih šol, ki so članice UL. Center bo imel uradne ure od ponedeljka do četrtka.  Za dodatna vprašanja lahko pišete na: kc@uni-lj.si.
  Za dijake dodatne informacije o študiju. M.S., Žurnal24,  petek, 11. januar 2008
  V Kariernem centru UL v prostorih Univerze (Kongresni trg, Ljubljana,  op. B.M.)  bodo svetovalci pomagali pri izbiri študija, od ponedeljka do četrtka. Na voljo bodo tudi promocijske brošure vseh članic UL.

  Karierni center za ekonomiste. M.S., Študent, www.student-on.net , december 2007
  Na EF UL so prvi pri nas uvedli povezovanje študentov in delodajalcev v Centru za svetovanje in razvoj (CERŠ). Njegov namen je "pomagati študentom pri študiju, načrtovanju kariere in osebnem razvoju, da si bodo diplomanti lažje utrli pot v poslovni svet". Pridobili so koncesijo ministrstva za delo.  Zanimanje študentov je veliko, največ za dodatna usposabljanja, iskanje prakse in objave prostih delovnih mest. (Glej: http://www.ef.uni-lj.si/enote/cers/studenti/ocersu.asp )

  Udeleženci strokovnih študentskih tekmovanj. M. S. , Študent, www.student-on.net , december 2007
  Slovenski študenti dosegajo zavidljive uspehe na mednarodnih tekmovanjih s svojega študijskega področja. Lani so velik uspeh dosegli študenti mikrobiologije, fizike in biokemije UL in študenti PF UL ter AGL UL. Na UNG so bili uspešni študenti vinogradništva in vinarstva, študenti UP so bili uspešni na tekmovanju iz računalniškega programiranja; na tem področju so bili uspešni tudi študenti FERI UM.

  Kar ni pop, ni več moda. Uroš Belantič, modni oblikovalec. B.M., Objektiv, Dnevnik, 12.1.2008
  U. Belantič je slovenski modni oblikovalec, ki je svojo profesionalno pot pričel po osamosvojitvi Slovenije. Leta 1997 je odšel na študij na Dunaj in ugotovil, da so bili luksuzni zahodni izdelki utvara iz prejšnjega sistema. Pravi, da se Ljubljančanke oblačijo neurejeno. "To je neka brezvezna intelektualna poza, ki upravičuje nošenje kavbojk in razvlečenega puloverja kjerkoli". Glede modnih oblikovalcev in njihovega izobraževanja  (Na NTF UL, op. BM.) pravi: "V Sloveniji je težko najti energičnega, sposobnega, izobraženega in talentiranega modnega oblikovalca". Zdaj sodeluje z oblikovalko iz Švice, ki je študirala v Antwerpnu in na Dunaju. "Ona je povsem druga zgodba kot ljudje tukaj. Je bistra, delovna, ve kaj je moda, veliko se je naučila. Naša šola je slaba popotnica za mlade modne oblikovalce, zato je nujno, da se po znanje odpravijo v tuje metropole. Da šola je hud slovenski problem. Imamo dovolj sposobnih in talentiranih mladih ljudi, ki pa v klučnem trenutku, ko bi jim šola morala dati neko osnovo za nadaljnje izobraževanje, ne dobijo pravih znanj, povezav in izzivov. Naša fakulteta sprejme vsako leto 30 novih študentov in študentk na oddelek za modno oblikovanje, po končanem šolanju pa se le redkokatera zares ukvarja z modo. Na šoli za uporabne umetnosti na Dunaju nas je bilo v letniku 5, za celotnem oddelku za modo morda 25. Vsaj polovica nas je bila tujcev. Hočem reči, da mora biti število prilagojeno potrebam okolja".

  Marš na fakultete in upad kvalitete. Sašo Polanec,   Finance,     četrtek, 3.januar 2008
  Število študentov pri nas se je od 1985 početverilo, na 115.000 v š.l. 2006/2007, kar je predstavljalo 48,2% prebivalstva med 19 in 23 leti. Države je z več vpisnimi mesti reševala problem izobrazbene sestave zaposlenih, a hkrati povzročila drugega, znižanje kakovosti študija. Ker je javno financiranje vezano na število študentov in diplomantov se fakultete odločajo za "zmanjševanje števila  predmetov, zmanjševanje zahtevnosti snovi in večjo prehodnost med letniki. Takšno zniževanje kakovosti že sproža odliv najboljših domačih študentov v tujino, saj v Sloveniji ne morejo dobiti mednarodno primerljivih znanj". Zaradi večje donosnosti študija za posameznike bi morali dopustiti, da fakultete "tudi za redno vpisane študente zaračunajo šolnine".Problem je tudi povečanje števila študentov na predavatelje. Najbolj so se poslabšale razmere na družboslovnih, poslovnih, upravnih in pravnih fakultetah, kjer se je vpis relativno najbolj povečal. "Pri predavanjih v velikih predavalnicah s 300 in več študenti se avtomatično predpostavlja, da študenti ne bodo postavljali vprašanj". Zaradi nemogočih prostorov je masovni absentizem v predavalnicah. Predavatelji ne morejo pregledovati izdelkov študentov in jim dajati povratne informacije, zato številni študenti ne zmorejo napisati niti preprostih strokovnih besedil, prvič se s tem soočijo šele pri diplomskem delu. "Kot "proizvajalec" storitev je avtor nezadovoljen s tem, da sodeluje v zniževanju ravni študija s poenostavljanjem vsebin, najboljšim ne more nuditi kakovostnega študija.
  Zdajšnji sistem najemanja in napredovanja predavateljev je sprevržen. Fakultete najemajo lastne diplomante, ne pa ljudi, ki bi prinašali nove ideje in raziskovalne programe. Predavatelji fakultet sami krojijo pogoje, npr. za zbiranje točk ustvarijo novo revijo. Tudi "številni redni profesorji" v svoji karieri niso ustvarili resnega znanstvenega dela. "Predavatelji, ki so osvojili določeno pozicijo, postanejo skorajda lastniki predmetov", ki so zastareli in ne dajejo študentom vsebin, ki bi jim koristile.
  Na kakovost imajo lahko pozitiven vpliv agencije, ki bi preverjale minimalne standarde. Vendar pa akreditacija EQUIS, ki jo je dobila EF UL ni zelo zahtevna glede znanstvenih objav profesorjev. Najboljše univerze na svetu izpolnjujejo minimalne standarde, a poleg tega imajo še visoke šolnine in "podedovana" sredstva, s katerimi lahko "najemajo najboljše predavatelje, izvajajo predmete v majhnih skupinah in namenjajo veliko časa študentom".  (Glej tudi  S. Polanec    http://www.fhe.fm-kp.si/ , op. B.M.)

  "Upam, da nam bo država  dopustila, da bomo uspešni". Finančna stiska univerz: pogovor z rektorico in predsednikom UO UL. J.K.S., Delo, četrtek, 27. decembra 2007
  Univerze, študenti in sindikati so opozorili na nevzdržno financiranje javnih univerz, ki se bodo temu uprle z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
  Rektorica UL A. Kocijančič Meni, da je "financiranje odločilen dejavnik za kvaliteto univerz in tudi našega visokega šolstva v celoti". Ob stalnem nižanju sredstev za izvedbo pedagoškega procesa na univerzi se pričakuje, da se bo kakovost celo izboljševala, da bo več individualnega dela, kar zahteva bolonjska reforma. Osrednji problem financiranja univerz je, da ni dovolj denarja za potrebe pedagoškega procesa. Plače pedagogov so le ena plat in trudili se bomo, pravi, da bodo primerno uvrščeni glede na druge intelektualne poklice. "Toda zdaj bijemo plat zvona zato, ker je nemogoče normalno delati" z odmerjenim v proračunu za 2007 in tudi za 2008.  Visokošolski resor je sicer dobil več denarja kot lani, a večina bo šla v zidove, v reševanje prostorske stiske. "Samo 0,5% dodatnih sredstev za bistveno večji obseg dela je dejansko precej manj sredstev. Najhuje je, da nimamo niti zunanjega ocenjevalca kakovosti, ki bi nadziral visokošolsko delo in pravočasno opozoril na posledice podfinanciranja". Ne bo denarja za nujno potrebno opremo, za tutorstvo, za delo v majhnih skupinah itn. Kako lahko politiki podpisujejo resolucije in deklaracije o vlaganju v znanje, dopustijo pa takšne razmere? Država v okviru regionalizacije podpira nastajanje zasebnih institucij (predvsem družboslovnih), ki dobijo koncesije na račun skupnega proračunskega deleža. Predlog vpisa v prihodnjem letu nas znova omejuje, "čeprav lahko dokažemo, da so naši družboslovni študiji boljši od novih". Zakaj raje ne podprejo ustanavljanja enot naših fakultet v regijah?
  UL je bila v 2007 uspešna, uvrstila se je znova med 500 najboljših, učitelji (in študenti, op. B.M.) so dobili številna priznanja in nagrade, zaživel je javno-zasebno inštitut za raziskovalno-razvojno delo, vzpostavili smo karierni center in tutorski sistem, vzpostavili info točke za študente, organizirali šport kot obštudijsko dejavnost in pridobili evropsko rokometno prvenstvo v 2008. Upam, da nam bo država dopustila, da bomo uspešni še naprej."
  Predsednik UO UL Janez Hribar pravi, da ni mogoče izpeljati enakomernega razvoja vseh programov ob takih sredstvih za študijsko dejavnost. Stisko povečuje tudi to, da je treba do konca izpeljati tudi stare programe. Kritični smo do nastajanja novih fakultet brez ustrezne akreditacije. Uredba o financiranju univerz  omogoča ministzru, da del denarja po nedorečenih kriterijih deli mimo javnih univerz.

  "Upam, da nam bo država dopustila, da bomo uspešni". Delo, 27. decembra, Iztok Klavora, Anton Erlah, pp 25,  Sobotna priloga, Delo, sobota, 12. januar 2008
  Profesorja športne vzgoje FOV Kranj (UM) se odzivata na razgovor z rektorico A. Kocijančič, ki šteje med uspehe uvrstitev športa med obštudijske dejavnosti in pridobitev prvenstva v rokometu 2008.
  V bolonjskih programih na FOV se v letnikih, kjer je športna vzgoja izbirni predmet, v športne programe vključuje le 7% študentov, V preteklih letih jih je bilo 70%. V športno razvitih državah jih je 50%. Rokometa ni v programih športne vzgoje na naših univerzah, zato bomo namenili denar za tekmovanje že tako aktivnih študentov v klubih.
   

  Arhivi univerz postajajo dostopnejši. J.K.S., Delo, četrtek, 13.december 2007
  Izšel je zbornik o varstvu arhivske in muzejske kulturne dediščine, ki ga je pripravila AMSU UL http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/univerzitetni_arhiv.aspx .
  Urednik J. Ciperle v njem piše, da univerzitetni arhivi služijo univerzitetni upravi, znanstvenemu raziskovanju in študiju, krepijo skupne univerzitetno zavest in povezujejo univerze s širšo javnostjo.

  Naših 60 let. Pedagoška fakulteta UL. Šolski razgledi, 22. 12. 2007
  Stran posvečena jubileju PeF UL z opisom razvoja, dejavnosti in smeri razvoja v prihodnosti.
  1947 je bila ustanovljena Višja pedagoška šola, od 1946 je Pedagoška akademija, ki je 1975 postala članica UL in 1987 vpeljala visokošolski univerzitetni študij te se 1991 preimenovala v PeF UL. Kako smo organizirani; beseda dekanje C. Razdevšek Pučko; Center za  študij edukacijskih politik CEPS; Center za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje CNIU.

  Kocijančičeva promovirala 9 novih doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 19.december 2007
  Rektorica UL je promovirala 9 doktorjev znanosti (FF 5, PF 2, EF 1, FS 1).

  Novi doktorji znanosti. Delo,  četrtek, 27. decembra 2007
  rektorica UL je promovirala 11 doktorjev znanosti (ALUO 1, FMF 2, MF 7, TeoF 1).

  Če industrija potrebuje inženirje, naj jih plačuje. J.K.S., Delo,  ponedeljek, 24. december 2007
  Pogovor z J. Duhovnikom, dekanom FS UL. Meni, da industrija potrebuje več strojnih inženirjev, a jih preslabo plačuje. Letos FS pričakuje več diplomantov, saj so študente s pismi povabili h končanju študija. Fakulteta s 60 učitelji ima kar 15 študijskih programov, kar znižuje kakovost študija. FS UL gre v bolonjsko prenovo skupaj z FS UM.

  V Ljubljani podelili evropska nacionalna in jezikovna priznanja.  STA, splet,  četrtek, 20.december 2007
  Evropsko jezikovno priznanje za 2007 v okrilju CMEPIUS-a je prejel tudi  projekt Slovanski jeziki na medmrežju in kulturna integracija, ki ga je izvajala FF UL.

  Volitve v državni svet užalile študente. S seje senata UL. J.K.S., Delo,  sreda, 12.december 2007
  Nejc Brezovar, novi predsednik Študentskega sveta UL, je na senatu UL protestiral, ker študentski predstavniki v senatu niso mogli voliti elektorjev za izbiro predstavnika univerz v Državnem svetu (DS). Zakon določa, da jih volijo predstavniki zaposlenih v visokem šolstvu. "Univerza je skupnost profesorjev in študentov." Sicer so zadovoljni z izvolitvijo J. Mencingerja.
  Senat je sprejel tudi stališča o tržnih dejavnostih (nesofinancirani izredni in podiplomski študij, raziskovalni programi in projekti, strokovno- razvojna dejavnost za naročnike), ki bodo omogočala dodatno nagrajevanje profesorjev.
  Na seji  so sprejeli tudi bolonjske študijske programe FS, FFA in TeoF, kar je bil tudi povod za izredni sklic senata. Če bo  s programi soglašal svet za visoko šolstvo, jih bodo razpisali že prihodnje študijsko leto.

  Na ljubljanski univerzi promovirali deset doktorjev znanosti.  STA, splet,  sreda, 12.december 2007
  Prorektor UL Peter Maček je promoviral 10 doktorjev znanosti (BF 4, FE 3, NTF 3).
  
  Zamudnikom v CTK oprostili dolg. N. D. Delo,  četrtek, 20.december 2007
  V Centralno tehniško knjižnico UL lahko zamudniki vrnejo knjige brez zamudnine do 5.1.2008.

  Novo na spletni strani Univerzev Ljubljani: www.uni-lj.si

  14.12.2007  Prešernove nagrade 2007

  13.12.2007  Javno financiranje visokega šolstva- Do kdaj še?

  12.12.2007  Štipendije Hertie Foundation

  12.12.2007  Štipendije Hertie Foundation

  12.12.2007  International Conference on Fracture

  12.12.2007  Štipendije za krščanske študente

  11.12.2007  Razpis študentskih izmenjav za študijsko leto 2008/09 v Avstraliji

  11.12.2007  Alps Adriatic Scholarships at the University of Pecs

  11.12.2007  Histories from the North - environments, movements, narratives
    Obletnica ustanovitve Fakultete za upravo  10.12.2007 www.uni-lj.si

   

  Od petka do petka. Dan D je trajal cel teden.  Andreja Kocijančič, Večer,  sobota, 8.december 2007
  Dnevniški zapisi rektorice UL (30.11. - 6.12.2007), iz katerih omenjamo le nekatere dogodke.
  V petek so se priprave na teden univerze (UL) zavlekle do poznih nočnih ur, poudarek je bil na pripravi slavnostne seje senata, obiska in predavanja U. Ecca.
  V ponedeljek se je teden UL pričel umirjeno s predstavitvijo fotozbornika o UL 1945-1960. Na kemijskem inštituti se je v nabito polni predavalnici predstavila ekipa študentov, ki je z zmago na tekmovanju na MIT dokazala, da se "UL lahko kosa z najboljšimi na svetu". 
  V torek je bil Eccov dan; sprejel je častni doktorat UL, kar je "za  nas posebna čast, ker jih je do sedaj kljub brezštevilnim ponudbam sprejel zgolj 27. Po svečani seji senata so na kosilu z častnima doktorjema (U. Ecco, Carl Steinz s Harvarda)  in častnim senatorjem (M. Viergever) govorili o varovanju krajinske dediščine v  Sloveniji in mednarodnem povezovanju UL. Pred predavanjem v CD so bile "kaotične razmere" zaradi kart, po njem pa je  na večerji z pisatelji in pesniki tekla beseda o umetniškem ustvarjanju.
  V sredo je zjutraj  ob pregledu klipinga http://intranet.uni-lj.si/univerza_v_medijih.aspx ugotavlja: "Ne spomnim se, kdaj je bila nazadnje naša univerza deležna takšne medijske pozornosti." Sledi podelitev Prešernovih nagrad najboljšim študentom ter konstitutivna seja Študentskega sveta.
  V četrtek so bile najprej podelitve naziva zaslužnim profesorjem (od 50 predlogov jih je bilo izbranih 11), ki so pomembno prispevali k razvoju panoge, predano opravljali "pedagoški in mentorski poklic"   in prispevali k temu, "da ima naša univerza danes takšen status v Sloveniji in svetu". Pogovor z direktorjem Centra za univerzitetni šport. Zvečer se je udeležila nastopa korejske plesne skupine; vodji je to obljubila ob obisku univerz v Južni Koreji.
  Ob koncu piše, da so v tednu UL zgolj članice pripravile nad 70 dogodkov.   O dogajanju v torek v DZ (seja komisije o I. Lukšiču, op. BM)  "tistim, k so mislili, da nam bodo s svojim politikantstvom pokvarili praznovanje", avtorica ni privoščila niti besede (več).

  Filozofi tečejo častni krog. Ž. B., Večer,  sobota, 8.december 2007
  Na prvem filozofskem maratonu v na FF UL je bilo veliko poslušalcev in predavateljev (Borut  Berkovnik, predstojnik oddelka in organizator,  E. Kovač, I. Urbančič, N. Miščević...    Božidar Debenjak, ki je na FF preživel 46 let, ga je zaključil z mislijo: "danes sta kritika sodobne družbe in razmišljanje o rešitvi sveta, ki je v veliki nevarnosti, bolj potrebna kot kdaj prej.)

  Elitno za elito. Razvojne smeri. Jasna Kontler Salamon, Šolski razgledi 8. 12. 2007
  Kolumnistka ob primerih ustanavljanja elitnega inštituta v Avstriji in spodbujanju elitnih univerz v Nemčiji  meni, da pri nas "nič ne kaže, da bi kmalu dobili kakšno elitno univerzo", več možnosti je, da bomo dobili še kakšno (pod)povprečno.  Res se je UL uspelo prebiti med 500 najboljših, "a do elitnosti, kot jo želijo imeti Avstrijci in Nemci, tej in vsem drugim našim univerzam še ogromno manjka. Predvsem ustreznejše razmere za raziskave in študij". Tega podhranjene univerze in gospodarstvo ne bodo zagotovili.
  Nekdanji minister J. Zupan  se je sicer lotil ustanavljanja t.i. ljubljanske politehnike, a je mimo vodstva UL snubil posamezne fakultete; najbrž je tudi denarja za ta projekt premalo.  Novi rektor UP R. Bohinc ima za cilj "kakovostno raziskovalno univerzo", a bo moral še nekaj časa sanirati finančne in druge probleme UP. Podobno velja za UM. 
  "Novogoriška univerza, ki je sprva strmela k elitnosti, za zdaj gotovo nima elitnih študentov, prav tako jih ne more izbirati Mednarodna podiplomska šola IJS. Naše druge visokošolske insitucije pa so še neprimerno dlje od elitnosti".  Upa, da Avstrijci, Nemci in drugi ne bodo ulovili toliko naših talentov, da bi osiromašili naše univerze in inštitute.
   

  EUA poročilo o kakovosti UL 2007 www.uni-lj.si 23.10.2007

  Združenje evropskih univerz (EUA) je podalo poročilo o opravljeni zunanji evalvaciji UL. UL je bila na ta način prvič ocenjena leta 1996, leta 1998 je bil opravljen "follow up" obisk. Evalvacijski tim je v marcu in juliju 2007 obiskal UL in imel vrsto pogovorov, tudi na osmih članicah (EF, FE, FS, PF, ALUO, FF, FMF in MF).
  V svojem poročilu so pozitivno ocenili strategijo UL in internacionalizacijo UL ter usmerjenost k študentom, navedli pa so tudi nekaj kritičnih točk in dali priporočila, zlasti glede integracije UL in bolonjske reforme. Poročilo EUA je v javni razpravi na članicah in organih UL do 15.12.2007.  Več o zunanji evalvaciji lahko preberete pod rubriko Kakovost.
  Poročilo EUA 2007 (ang)
  Poročilo EUA 2007 (slo)
  
  Poročilo EUA o evalvaciji UL. Poročilo EUA 2007 (slo)
  Prevod (B.M.) besedila: "UL. EUA Evaluation Report. EUA. Institutional Evaluation programme, oct.2007 Poročilo EUA 2007 (ang).
  Vsebina: Uvod. Ovire in institucionalni pravni okvir: Pogoji za delovanje Poučevanje in študij Raziskovanje    Organiziranost    Sposobnost  za spremembe:   Poslanstvo  Srednjeročne in dolgoročne strategije  Izvajanje sprememb  Zaključki in priporočila:   Poučevanje in študij : Obremenitev; Študijski programi; Študentsko ocenjevanje pedagoškega dela.  Vodenje in kakovost : Raziskovanje; Evalvacija kakovosti;  Splošno delovanje in povezanost. Strateško upravljanje in sposobnost za spremembe: Bolonjski proces; Integriranje univerze v eno povezano inštitucijo.  Zaključne besede .   (B.M.)

  Uvrstitev Univerze v Ljubljani na mednarodnih lestvicah. http://www.uni-lj.si/kakovost/dosezki.aspx 
   »Shanghajska lestvica« Academic Ranking of World Universities  UL se je v letu 2007 ponovno uvrstila med 500 najboljših univerz na svetu, kar pomeni v zgornjih 3-4 % univerz glede na 16.000 primerjanih univerz. Spletno mesto ARWU
  THES-QS - "Timesova lestvica": UL zaseda 362. mesto med vsemi univerzami na svetu.  http://www.thes.co.uk/worldrankings/
  WEBOMETRICS: UL je na 124. mestu med evropskimi univerzami, ali v zgornjih 3%, kot najbolje uvrščena slovenska univerza.
  Inštitut Jožef Štefan (IJS) je na 105. mestu ali med prvimi 15 % raziskovalnih inštitutov v Evropi.  Spletno mesto WEBOMETRICS
  
  Univerza v številkah www.uni-lj.si
  Podatki o Univerzi v Ljubljani (UL).

  Pravilnik o študentski anketi UL z vprašalnikom (2007)
  Senat Univerze v Ljubljani je 4. 7. 2007 sprejel pravilnik o študentski anketi, s katero študenti izražajo svoje mnenje o študijskem procesu, predmetih in pedagoškem delu učiteljev in sodelavcev.  Rezultati naj bi pomagali izboljševati študijske programe in njihovo izvedbo ter omogočili upoštevanje mnenja študentov v habilitacijskih postopkih. Vprašalnik ima 11 vprašanj o študijskem procesu na članici UL, 9 vprašanj o predmetu in 6 o posamezniku. Lestvica za odgovarjanje je štiristopenjska (-3, -1, +1, +3), študenti pa bodo imeli možnost napisati svoja dodatna mnenja in predloge. Dokler ne bo pripravljen program za odgovarjanje s pomočjo spleta, se bo anketiranje izvajalo na dosedanji način.    http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/statut_in_pravilniki/pravilnik_o_studentski_anketi.aspx

  Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani www.uni-lj.si
  Akt o ustanovitvi inštituta.

  BF skozi čas in prostor. Šest desetletij ljubljanskega študija biotehnike. Razstava.
  Otvoritev razstave 3.decembra 2007, ob 11 uri, pred Zbornično dvorano UL, Kongresni trg 12. (vhod z Vegove ul.), Ljubljana.

  Znanstvena založba FF: O jeziku, glasbi, azilantih. STA, splet, petek, 7.december 2007
   

  Prešernove nagrade za leto 2007 21.11.2007 www.uni-lj.si

  V skladu s sklepom 2. seje Komisije za Prešernove nagrade in priznanja študentom Univerze v Ljubljani z dne 15. novembra 2007 objavljamo seznam kandidatov za Prešernove nagrade na Univerzi v Ljubljani, ki so jih za leto 2007 predlagale članice Univerze v Ljubljani.

  Kandidati in nagrajenci za Prešernove nagrade 2007

   

  V tednu Univerze v Ljubljani podelili častne nazive. M.G., Večer,  sreda, 5.december 2007
  Na slavnostni seji senata UL je rektorica A.Kocijančič podelila častni doktorat Umbertu Ecu, pisatelju in  znanstveniku, Carlu Steintizu, Harvar univ. in Maxu Viergeverju Utrecht univ. Zlate plakete UL so dobili: Peter Raspor, Jože Osterc, Blaž Mesec, Jože Vižintin, Božidar jezernik, Pavel Zgaga in Jože Kraševeč. Polona Domadenik pa je dobila svečano listino mladim visokošolskim učiteljem.

  Teden univerze. Žurnal24, 4.12.2007  torek, 4.december 2007
  Na ljubljanski univerzi UL se je včeraj začel teden univerze. Med drugim bodo danes podelili častni doktorat pisatelju in profesorju na Univerzi v Bologni Umbertu Eccu.
  Koledar dogodkov, www.uni-lj.si:
  3.decembra:   

  14:00 (FF) Predstavitev dokumentarnega filma o prof.dr. Antonu Ocvirku   13:00 - Priložnosti za mlade raziskovalce 13:00 (PeF) Predstavitev doživljajsko pedagoških projektov Oddelka za soc.ped

  12:00 (FF) FILOFEST   11:00 - Otvoritev razstave Biotehniška fakulteta skozi čas in prostor  10:00 - Predstavitev novih publikacij arhiva Univerze

  4. decembra:   11:00 - Slavnostna seja Senata UL    14:00 (FF) Otvoritev razstave Drevo-Lubje-Simbol-Telo    16:00 (PeF) Predstavitev knjig, izdanih v letih 2006-2007 s področja soc.pedagogike
  17:00 (FE) Obiski in ogledi laboratorijev (do 18.ure)   17:00 (FE) Predstavitev monografije "Haptični roboti"  18:00 CD Predavanje častnega doktora UL Umberta Eca - "O zgodovini grdega" 

  18:00 (FE) Slavnostna prireditev s podelitvijo nagrad najboljšim študentom

  5. decembra :  

  20:00 (AGRFT) Projekcije na AGRFT  19:00 (FDV) Srečanje študentov mednarodne izmenjave  16:00 (AGRFT) Predavanje prof. dr. Helmar Schramma  14:30 - (VF) Podelitev Prešernovih nagrad in priznanj

  14:00 - Konstitutivna seja Študentskega sveta UL   14:00 (FF) prof.dr.Bojan Bujić: "A Seaplane cannot Land on Water"  13:00 (FGG) Podelitev Prešernovih nagrad na FGG  12:00 (PeF) Otvoritev razstave otroške risbe

  11:00 - Podelitev Prešernovih nagrad študentom  
  9:00 (FF) Podelitev fakultetnih Prešernovih nagrad za študente  09:00 (FF) Dan odprtih vrat Znanstvenoraziskovalnega inštituta FF 
  9:00 - (FRI) Dan odprtih vrat FRI  09:00 - (MF) Spominsko srečanje akademika Janeza Milčinskega

   6. decembra:

  20:00 (FF) Slavnostna podelitev potrdil o pridobljeni ped.andr.izobr.   18:00 (PeF) Koncert pevskih zborov razrednega pouka  17:00 - (FKKT) Podelitev priznanj Maksa Samca  17:00 (FF) Predavanje prof.dr. H. Mahrdt (Oslo)  14.00 (FFA) Podelitev fakultetnih Prešernovih nagrad in priznanj ter pohval  13:00 (AGRFT) Predstavitev četrtega zbornika dramaturških razprav  12.15 (FDV) Častni shod FDV

  11:00 - Podelitev naziva Zaslužni profesor  

  prof. Jože Falout, AG , prof. dr. Marko Marin, AGRFT ,  prof. dr. Stane Bernik, ALUO ,  prof. dr. Andrej Hočevar, BF , prof. dr. Vekoslav Potočnik, EF , prof. dr. Tine Koloini, FKKT , prof. dr. Jurij Brenčič, FKKT , prof. dr. Boštjan Vilfan, FRI , akad. prof. dr. Igor Grabec, FS , prof. dr. Marija Bergamo, FF , prof. dr. Andrej Mašera, MF , prof. dr. Andrej Paulin, NTF , prof. dr. Marjan Hribar, PEF .

  10:30 (FF) Tiskovna konferenca Znanstvene založbe FF  9:00 - (MF) Memorialni sestanek profesorja Janeza Plečnika  9:00 (TeoF) Sveto pismo in kultura

  10:30 (FF) Predavanje Nj. eksc. Chantal de Bourmont, franc. veleposlanice v RS

  7. decembra:

  19.00 (MF) Slavnostni koncert zdravnikov in podelitev nagrad Janeza Plečnika   
  13:00 - Imenovanje novih rednih profesorjev UL  13:00 (NTF) Podelitev fakultetnih Prešernovih nagrad študentom 
  10:00 - Imenovanje novih rednih profesorjev UL  8:00 - (MF) Memorialni sestanek profesorja Janeza Plečnika
   

   Ljubljanska univerza in njeni študenti 1945-1060, Fotografski zbornik III.del.
  Predstavitev publikacije, 3.decembra 2007 ob 10 uri, Zbornična dvorana UL,  (vhod z Vegove 1.),  Ljubljana

  Varstvo arhivske in kulturne dediščine Univerze v Ljubljani.
  Predstavitev publikacije, 3.decembra 2007 ob 10 uri, Zbornična dvorana UL,  (vhod z Vegove 1.),  Ljubljana

  Univerza v Ljubljani je za sodelovanje v Erasmus-u prejela Evropsko listino kakovosti.   www.uni-lj.si   5.12.2007

  UL je  prejela priznanje za decentralizirane projekte v okviru akcije Erasmus, in sicer Evropsko listino kakovosti 2007 - "Jabolko kakovosti", ki ga podeljujeta MVZT in CMEPIUS.

   

  Izmenjava študentov v Utrechtski mreži - razpis MAUI 2008/2009. www.uni-lj.si 5.12.2007
  Univerza v Ljubljani kot partnerica v Utrechtski mreži univerz omogoča svojim študentom študijske izmenjave na institucijah navedenih na spletni strani  http://www.umsl.edu/services/abroad/maui/ , in sicer za obdobje enega do dveh semestrov. UL lahko pošlje v ZDA 1 študenta letno.

  Halcom nagradil najboljše projekte študentov FMF UL   www.uni-lj.si  23.11.2007
   

    Odmevna nagrada za študentski film AGRFT    www.uni-lj.si  23.11.2007

  Ritje "le" priprava na NUK. M.B., Žurnal24, sreda, 5.december 2007
  V Ljubljani so na območju rimske Emone začeli s stroji odstranjevanjevati rimske ostanke. Novo knjižnico naj bi zgradili do 2014.
  In vendar se nekaj dogaja. M.V., Delo, petek, 7.december 2007
  Na poršnjo MVZT je zavod za varstvo kulturne dediščine dal soglasje za začetek gradnje NUK.
   

  Od nacionalizacije pričakuje Cerkev še veliko premoženja. P.P.,  četrtek, 6.december 2007
  Na rešitev denacionalizacijsekga zahtevka čaka tudi Mestno gledališče ljubljansko in AGRFT UL, ki sta v prostorih frančiškanskega samostana ter in študentski dom v nekdanjem Baragovem semenišču (Akademski kolegij, op.BM).

  Znanstvena založba FF: O jeziku, glasbi, azilantih. STA, splet, petek, 7.december 2007
   

  Povečali bomo raziskovalno dejavnost. FS UL. Finance,  petek, 30. november 2007
  Na Fakulteti za strojništvo UL je 320 zaposlenih, od tega polno zaposlenih 70 raziskovalcev, skupaj je 120 FT raziskovalcev. Želijo si več raziskovalnega dela, razvijajo nove študijske programe.

  Odpiramo vrata študentom, dijakom in gospodarstvu. FRI UL. Finance,  petek, 30. november 2007
  Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ima 5.12.2007 dan odprtih vrat. Program je pripravil študentski svet fakultete. Bo tudi tekma robotov Mindstorms. Uveljavljajo zamisel študentskega podjetništva.

  Sodelovanje z gospodarstvom je ena glavnih usmeritev. EF UL. Finance,  petek, 30. november 2007
  Ekonomska fakulteti UL je 2006 dobila prestižno akreditacijo EQUIS. Novi programi. Raziskovalni inštituti. Veliko predavanj iz prakse, praktičnih izkušenj za študente. Največji izziv je rast kakovosti, zato si prizadevajo za ameriško akreditacijo AACSB, internacionalizacijo in sodelovanje z gospodarstvom.
   

  Dan Filozofske fakultete. Ljubljana. , Dnevnik,  sreda, 5.december 2007

  Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani - portal DiKUL http://dikul.uni-lj.si , Obvestila CTK-ja, november 2007
   DiKUL predstavlja enotno vstopno točko do informacijskih virov UL . Združevalni iskalnikomogoča hkratno iskanje po več (do 20) informacijskih virih hkrati. Omogoča povezave na celotna besedila člankov oziroma knjig. Enoten Katalog informacijskih virov UL ter  Katalog e-revij UL omogoča celovit pregled nad dostopnimi naslovi znanstvenih revij v elektronski obliki.  Vključeni so  vsi naročniški informacijski viri dostopni na UL od znanstvenih bibliografij, servisov z e-revijami in e-knjigami ter tudi računalniški katalogi COBISS/OPAC knjižnic UL vključno s katalogoma CTK in NUK. Del portala je tudi seznam ter iskalnik po visokošolskih in drugih delih UL. Dodana je zbirka arhivov visokošolskih in drugih del UL. Vključeni so informacijski viri iz odprtega dostopa (Agricola, DOAJ, Free Journals, Medline ipd).
  Portal DiKUL je dostopen na  naslovu http://dikul.uni-lj.si <http://dikul.uni-lj.si/> . Do njega lahko dostopate od koderkoli, vendar lahko izven lokacij UL  uporabljate le tiste  vire, ki nimajo licenčnih omejitev dostopa. Vire, za katere se plačuje naročnina, pa je zaenkrat možno uporabljati le z lokacij UL.
  Iskalnik Metalib in povezovalnik SFX  (Exlibris) sta nameščena na 1500 univerzitetnih in znanstvenih knjižnicah  (Harvard, Dunaj, Sorbona, Kongresna knjižnica).
  Tehnično upravljanje portala za UL izvaja CTK v sodelovanju z NUK-om. Vsebinsko podporo portalu pa dajejo vse knjižnice UL.  Informacije:  miro.pusnik@ctk.uni-lj.si

  Kocijančičeva promovirala 11 doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 28. november 2007
  Rektorica UL je promovirala nove doktorje znanosti (FRI 1, FF 6, MF 4).

  Že tretje tekmovanje za najboljši poslovni načrt www.uni-lj.si
  6.11.2007, se je pričelo tekmovanje za najboljši poslovni načrt 2007, ki ga tretjič zapored organizirajo Ljubljanski univerzitetni inkubator, Tehnološki park Ljubljana in Center za razvoj malega gospodarstva z Mestno občino Ljubljana. Preberite več…

   Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) išče novega direktorja    www.uni-lj.si 28.11.2007 
  LUI objavlja javni razpis za prosto delovno mesto direktorja. Pogoji:  univerzitetna izobrazba tehnične, naravoslovne, pravne ali ekonomske smeri, priporočljiv je znanstveni naslov (magister ali doktor znanosti);  najmanj 2 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; aktivno znanje vsaj enega tujega svetovnega jezika.  Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki že delujejo na področju podjetništva, konkurenčnosti in inovativnosti in so tako seznanjeni z inovacijskim okoljem.  Prijave do vključno  6.12. 2007.

  AGRFT v Krakovu razglašena za najboljšo evropsko šolo. STA, splet,  petek, 23. november 2007
  Na mednarodnem filmskem  festivalu je dobila AGRFT UL zlatega dinozavra za študentske filme. Uspeh je toliko večji, ker AGRFT "že desetletja deluje v neustreznih prostorskih in finančnih pogojih", pravi prodekan S.Kostanjevec.

  Na ljubljanski univerzi promovirali 10 doktorjev znanosti. STA, splet,  četrtek, 22. november 2007
  Prorektor UL I.Svetlik je promoviral 10 novih doktorjev znanosti (BF 4, FDV 2, FKKT 2, FPP 1, FSD 1).
   

  Razpis za izmenjavo študentov med slovenskimi univerzami
  Slovenske univerze so 14. novembra 2005 podpisale Sporazum o izmenjavi študentov, v katerem so se zavezale k pospeševanju mobilnosti študentov med Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru in Univerzo na Primorskem. V okviru sporazuma so univerze pripravile tudi Postopek za izvajanje sporazuma, v katerem je opredeljeno, kateri študentje se lahko udeležijo izmenjave, čas izmenjave, priznavanje opravljenih izpitov na gostujoči univerzi in koledar aktivnosti, povezanih z izvajanjem Sporazuma. Na podlagi Sporazuma smo konec februarja članicam UL posredovali Razpis za izvajanje Sporazuma o izmenjavi študentov med slovenskimi univerzami.
  Po 15. marcu bodo na spletnih straneh vseh treh univerz dostopni informacijski paketi o prostih mestih za izmenjavo in opisi predmetov z navedbo koordinatorjev posameznih študijskih programov, na katere se boste lahko obrnili za dodatne informacije.
  Izdajatelj razpisa: Univerza v Ljubljani. Datum objave: 26. marec 2007 .Datum zaključka: rok prijave za zimski semester je 15. maj 2007; za letni semester pa 15. november 2007. Preberite več… Pregled vseh razpisov…

  Spodbuda študentom za zaposlitev. sm. Dnevnik,  sobota, 24. november 2007 
  Na FMF UL so študenti predstavili  svoje raziskovalne projekte za nagrade podjetja Halcom, ki želi prispevati k povezovanju z visokim šolstvom in  zanimanja študentov za zaposlitev.

  "Sem tutor".
  Razstava v avli FF UL od 1.11. do 1.12.2007.
  Na FF http://www.ff.uni-lj.si/  v št.letu 2007/2008 deluje 120 tutorjev-študentov.

  Univerza Primoža Trubarja v Ljubljani. Valentin Skubic, Delo,  ponedeljek, 19. november 2007
  Bralec predlaga novo ime za UL, zaradi pomena P.Trubarja.

  Kocijančičeva promovirala devet novih doktorjev znanosti. STA, splet,  sreda, 14. november 2007
  Rektorica UL je promovirala 9 doktorjev znanosti s treh fakultet UL (FMF 4, MF 4 in 1 FGG).
  Promovirali devet novih doktorjev  14.11.2007  www.uni-lj.si  

  Simpozij  Obdobja letos v znamenju narečij. STA, splet, petek, 16. november 2007
  Center za slovenščino kot drugi/tij jezik FF UL organiziral vsako leto v Ljubljani simpozij Obdobja. Polovica od 24 referentov je iz drugih evropskih držav.

  Bo beg možganov iz Posočja odslej manjši? N. O., Dnevnik, petek, 16. november 2007
  V Tolminu je 30 študentov visokošolskega študije strojništva začelo prvo študijsko leto. Izvaja ga FS UL v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom in Visokošolskim in raziskovalnim središčem Primorske.

  S podjetniškimi forumi do še boljšega sodelovanja fakultete z industrijo. J.T., IRT 3000, četrtek, 15. november 2007
  Na FS UL pripravljajo mesečne podjetniške forume, s katerimi želijo približati želje in pričakovanja podjetij, študentov, profesorjev in strokovnih sodelavcev.

  Študenti za prihodnost. VH, Pimorske novice, ponedeljek, 19. november 2007
  Študentje arhitekture FA UL so v Oseku razstavili  skice in maket za ureditev kraja. Izdelali so jih na delavnicah, ki so jih vodili profesorji.

  Naši spet premagali Harvard in Cambridge. M.B., Finance, torek, 13. november 2007
  Študenti ljubljanske univerze UL so bili že drugič najboljši na tekmovanju iz sintezne kemije na MIT, ki so se ga udeležili tudi študenti iz Harvarda, Cambridgea, Stanforda, Berkeleyja. "Skrivnost uspeha je v dobrih zamislih" (zdravljenja virusa HIV), pravi vodja ekipe Roman Jerala. Projekt je predstvaljen na spletni strani Kemijskega inštituta Ljubljana, kjer so študenti delali pod vodstvom mentorjev.

  Novi doktorji znanosti. sta, Večer,  sobota, 10. november 2007
  Prorektor UL P.Maček je promoviral 8 novih doktorjev znanosti (FFA 4, FFA 4).

  Na ljubljanski univerzi promovirali osem doktorjev znanosti. STA, splet, sreda, 7. november 2007
  Prorektor UL I.Svetlik je promoviral 8 doktorjev znanosti (BF 3, FE 3, TeoF 3).

  Na ekonomski fakulteti se bojijo za dodatne zaslužke. T.S., Finance,  torek, 13. november 2007
  Novi dekan EF UL D.Mramor je zaradi izgube EF oklestil plače za 5%, zdaj pa menda želi, da bi profesorji projekte in študije delali preko fakultete, in dati del zaslužka fakulteti.
  Zdaj pri tržnih projektih profesorji razpolagajo z 90% vrednosti, ostanek vzame fakulteta za režijo.
  Dušan Mramor zaradi izgube ekonomske fakultete prisiljen nižati plače zaposlenim.  srz, Dnevnik, 7.11.2007
  D.Mramor, novi dekan EF UL, bo zaradi lanskoletne izgube 52.000 evrov začel z racionalizacijo poslovanja. Izguba je posledica stroškov pri pridobitvi mednarodne akreditacije EQUIS. fakulteta mora sama financirati zagotavljanje mednarodne konkurenčnosti, v drugih državah EU pa za te namene dobijo dodatna sredstva.  Fakulteta bo tudi v prihodnje študentom in drugim uporabnikom zagotavljala mednarodno primerljive storitve.

  Dekan je Žvan. Slovenske novice, petek, 2. november 2007
  Milanu Žvanu je rektorica UL podelila dekanske insignije Fakultete za šoort UL. prodekana sta S.Brumnik in M.Dupona Topič. V nagovoru senatorjem je rektorica opozorila, da si na področju visokega šolstva ne morejo obetati boljših časov.

  Senat ljubljanske univerze tudi o rebalansu proračuna.  STA, splet, torek, 23. oktober 2007
  Na seji Senata UL so največ pozornosti namenili rebalansu državnega proračuna in sklenili vztrajati v "prizadevanjih za drugačno prerazporeditev proračunske pogače". Proračunske postavke za financiranje programov namreč ne zadostujejo za normalno delovanje univerz.
  Rektorica A.Kocijančič je med drugim izpostavila tudi dosežek profesorice UL Lučke Kajfež Bogataj, ki je kot članica IPPC postala sodobitnica Nobelove nagrade za mir.

  EUA poročilo o kakovosti UL 2007 - 29. oktober 2007
  Evropsko združenje univerz (EUA) je podalo poročilo o evalvaciji kakovosti  Univerze v Ljubljani. UL je bila prvič ocenjena leta 1996. Lani se je vodstvo UL odločilo za ponovno zunanjo evalvacijo, ki  je bila izvedena v letošnjem letu. Več informacij na strani <http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=515>

  Med najboljšimi v Evropi. Prof.dr. Andreja Kocijančič, rektorica UL, Študent, oktober 2007 www.student-on.net
  A.Kocijančič o svojih študentskih letih in o dosežkih UL v zadnjem času.
  UL je na šanghajski lestvici med 500 najboljšimi na svetu, na Timesovi lestvici na 362.mestu in med prvimi 20 glede zadovoljstva Erasmus študentov. Spodbudno je tudi poročilo evropske evalvacijske komisije (EUA, op.B.M.). Med najboljše univerze nas uvršča citiranost naših avtorjev.
  Na vprašanje o največjem napredku navaja profesionalizacijo rektorjev in prorektorjev, sprejem strategije univerze, bolonjsko prenovo, povezovanje z inštituti, ustanovitev doktorske šole, uvedbo tutorskega sistema in kariernega centra, večjo mobilnost študentov in profesorjev, mednarodne razpise za vsa učiteljska mesta, štipendije za študente iz JVEvrope in napredek pri športu na UL.
  Dokončati pa bo treba bolonjsko prenovo, razviti vseživljenjsko učenje, vzpostaviti mrežo raziskovalcev, tudi s tujimi in dokončati informacijski sistem z e-študentom.

    EUA poročilo o  UL 2007  23.10.2007 www.uni-lj.si
  Združenje evropskih univerz (EUA) je podalo poročilo o opravljeni zunanji evalvaciji UL. UL je bila na ta način prvič ocenjena leta 1996, leta 1998 je bil opravljen "follow up" obisk. Evalvacijski tim je v marcu in juliju 2007 obiskal UL in imel vrsto pogovorov, tudi na osmih članicah (EF, FE, FS, PF, ALUO, FF, FMF in MF). V svojem poročilu so pozitivno ocenili strategijo UL in internacionalizacijo UL ter usmerjenost k študentom, navedli pa so tudi nekaj kritičnih točk in dali priporočila, zlasti glede integracije UL in bolonjske reforme. Poročilo EUA je v javni razpravi na članicah in organih UL do 15.12.2007.

  Univerze niso kioski za burek. Dr. Ivo Svetlik, prorektor UL, J.S., Večer, sobota, 20. oktober 2007
  Pogovor z I. Svetlikom o njegovem raziskovanju kakovosti življenja in o univerzah, posebej o UL.
  Na vprašanje o izobraževanju starejših pravi, da država ne spodbuja njihovega izobraževanja, le redki so študenti stari 40-50 let, čeprav se je izredni študij začel z zaposlenimi, ob delu, zdaj pa se je izrodil in je med izrednimi na UL le pol takih, ki so zaposleni.
  Kritičen je  do ideje o povečevanju števila univerz, saj oblast ustvarja iluzijo, da se lahko univerze postavijo "kot kioski za burek; brez vlaganja v raziskovanje in razvoj in brez potrebnega kadra, ki lahko takšno inštitucijo na dolgi rok zares tudi postavijo". Ideja poskuša realizirati tudi z razbijanjem UL in UM, "namesto, da bi jo ščitila in vlagala v njun razvoj, saj sta vendar na nek način dragulja visokega šolstva v Sloveniji". Ni mogoče jemati resno univerze, ki jo postaviš tako, da najameš prostore, napišeš neki izobraževalni program ter začneš predavati vsebine, ki niso nič drugega kot prenos znanj". To je visoka šola, "ki opravlja zgolj transfer znanja in ga ne producira sama". Ločnica med univerzo in visoko šolo ni dovolj jasna.
  Na vprašanje o (pre)veliki UL pravi, da so podobno velike nekatere kakovostne univerze v Evropi, na Finskem in Danskem pa celo univerze združujejo. Pomembna je koncentracija interdisciplinarnega znanja. UL je uvrščena na vse pomembne lestvice, tudi na šanghajsko; nobena od majhnih držav ni tako visoko. Kljub skepticizmu do lestvic imajo realno osnovo. Elitne univerze so "sposobne ustvarjati veliko znanja, imajo veliko raziskovanja in lahko res pridejo študenti nanje po novo znanje, ki ga ne morejo dobiti kje drugje."

  Univerza v Ljubljani je vzpostavila oblikovanje ustreznega tutorskega sistema.  TVS 1,  petek, 19. oktober 2007
  Daljši pogovor o tutorstvu na UL, v katerem so sodelovali: Vanja V.Dimitrovski, Anže Perne, Maja Dizdarevič in Vlasta Zabukovec.

  Novi doktorji znanosti. Delo, četrtek, 25. oktober 2007
  Prorektor P.Maček, in prorektorica UL J.Kristl sta promovirala 20 doktorjev znanosti.

  Na ljubljanski univerzi promovirali 10 doktorjev znanosti. STA, splet,  petek, 19. oktober 2007
  Prorektor P.Maček je promoviral nove doktorje znanosti UL (FF 7 in PF 3).

  Angleški arhitekt na Fakulteti za arhitekturo. TVS 1, sobota, 20. oktober 2007
  Na FA UL je gostoval John Allan.

  Študentska založba v projektu Žepna podmornica. TVS 1, četrtek, 18. oktober 2007
  Na PeF UL so odprli knjigarno v sodelovanju z Študentsko založbo.

  Novi študijski program in nova jadrnica Fakultete za pomorstvo. TV Koper, sobota, 13. oktober 2007
  FPP UL je dobila zeleno luč za pet novih "bolonjskih" programov, novo dekanjo E. Tvrdy in 35.000 evrov vredno tekmovalno jadrnico Solaria.
  Fakulteta za pomorstvo bogatejša za jadrnico. Radio Slovenija 1, sobota, 13. oktober 2007
  Pogovor o šolski jadrnici FPP UL z U.Petohlebom, asistentom in vodjem projekta.
  Krstili bodo Solario. M.C., Primorske novice, petek, 12. oktober 2007
  FPP UL v Portorožu je kupila jadrnico za študijske in promocijske namene. Krstila jo bo A.Kocijančič, rektorica UL.

  Letna razstava ALUO 2007. V.U. Delo, ponedeljek, 15. oktober 2007
  V Mestni galeriji razstavljajo študenti ALUO UL.

  Biotehniška fakulteta letos praznuje 60 let. STA, splet, četrtek, 11. oktober 2007
  Predhodnica BF UL Agronomska fakulteta je bila ustanovljena leta 1947. J.Hribar, dekan BF  je na svečanosti predstavil zgodovino fakultete, na katero se letno vpiše 3800 študentov. I. Jarc, kmetijski minister je dejal, da je BF postala vodilna fakulteta za področje kmetijstva, dobro sodeluje tudi s tujino in ministrstvom, skrbi pa ga manjšanje interesa za študij kmetijstva v EU in Sloveniji.
  BF praznuje 60 let. M.Š., Delo, četrtek, 11. oktober 2007
  I.Hribar, dekan BF UL je na svečanosti dejal, da bo še naprej aktivna sooblikovalka "agroživilske poltike, razvoja podeželja, gozdarstva, lesarstva in sorodnih področij". A.Kocijanjčič, rektorica UL, je dejala da je BF ena največjih in najbolj raznolikih fakultet, ponos ljubljanske univerze.
  Raziskovalni center na Biotehniški fakulteti. TVS 1, sobota, 20. oktober 2007
  V Logatcu deluje že 30 let Pedagoško-raziskovalni center za živinorejo BF UL.
  Oprema za študij interakcij bioloških molekul. jas, Večer,