Univerza v Ljubljani, novice, skrb za kakovost

AGRFT: Uspehi študentov kljub klavrnim pogojem študija. STA, splet, petek, 19. december 2008
Na AGRFT UL so predstavili uspehe študentskih filmov v 2008 in (bolonjsko) prenovo študijskega programa filmske in televizijske režije.
Študenti so v 2007/98 prejeli za filme več kot 30 nagrad. Vprašanje je, kako so to uspeli v klavrnih delovnih pogojih akademije, ki se že več let sooča s prostorsko in finančno stisko. Obljubljene skupne zgradbe akademij UL še niso začeli graditi, ne vedo kako bo prihodnji mesec, prihodnje leto pravi Miran Zupančič, predstojnik oddelka za filmsko in televizijsko režijo.
Podelili so tudi Grossmanovo nagrado za najboljši študentski scenarij, Barbari Zemljič.

Katastrofalne razmere in filmi za oskarje. Ž.L., Delo, 19.12.2008
AGRFT - veliki klub majhnosti. zv, Dnevnik, petek, 19. december 2008
Klavrni pogoji, veliki uspehi AGRFT. Žurnal24, petek, 19. december 2008
Študentke filma pozivajo h gradnji nove akademije. I.L., Indirekt, petek, 19. december 2008

To je dekan, gospod župan! N. P., Slovenske novice. petek, 19. december 2008
Z. Jankovič, župan Ljubljane bi raz zamenjal zemljišče na Ižanski, kjer je botanični vrt, s tistim na Koleziji, ki je v lasti BF UL. A naletel ne na neugodnega pogajalca. J. Hribar, dekan BF meni, da je kvadratni meter na Koleziji štirikrat toliko vreden kot tisti na Ižanski. Botanični vrt pa je naravni in kulturni spomenik nacionalnega pomena.

Teden Univerze v Ljubljani
Prešernovi nagrajenci 2008

UL pričela pilotni projekt Prenos tehnologij z univerze v industrijo www.uni-lj.si 17.12.2008
Rektorica UL prof. dr. Andreja Kocijančič je 17.12.2008 z glavnim direktorjem za evropske in mednarodne zadeve Evropskega patentnega urada (EPU) g. Gérardom Giroudem in direktorico Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (UIL) dr. Biserko Strel podpisala pogodbo o večletnem pilotnem projektu "Prenos tehnologij z univerze v industrijo«.

Študij prevajalstva in tolmačenja šele na drugi stopnji. D.Tu., Finance, sreda, 17. december 2008
Na FF UL izvajajo od 2006/07 triletni prvostopenski program Medjezikovno posredovanje, ki je priprava za študija v programih Prevajanje in Tolmačenje na drugi stopnji. Začeli so tudi doktorski program (3. stopnje) Prevodoslovje.
Tolmač mora spremljati tudi družbenopolitična dogajanja. Življenje in delo tolmača. K.D., Finance, sreda, 17. december 2008
M. Rupnik in N. Logar, dve prevajalki pri EK v Bruslju govorita o študiju in delu tolmača. Splošna razgledanost je pogoj za delo. Izziv je poskrbeti, da se ljudje sporazumejo. Prilagoditev zahtevajo tudi kulturne razlike. Tolmač mora imeti dobre živce in treniran kratkotrajni spomin. Najbolj je aktualna je jezikovna kombinacija s francoščino.

Prorektor Maček promoviral 11 doktorjev znanosti. STA, splet, sreda, 17. december 2008
Na UL je bilo promoviranih 11 novih doktorjev znanosti (FA 1, BF 2, FGG 2, FKKT 6).

MOL navezuje stike z novimi ministrskimi ekipami. STA, splet, sreda, 17. december 2008
Župan Ljubljane Z. Jankovič se bo med drugim sestal tudi z G. Golobičem, ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Govorili bodo o gradnji NUK II in umetniških akademij, o Botaničnem vrtu in prirodoslovnem muzeju.

Častna doktorata Borisu Pahorju in Robertu Badinterju. Priznanja ob tedni ljubljanske univerze. J.K.S., Delo, sreda, 3. december 2008
UL je počastila književnika in starosto zamejskih Slovencev in evropskega pravnika in borca za človekove pravice.
"Priznanje za vse Slovence zunaj države". Premier: Golobičev Govor predober, da bi lahko zamolčal avtorstvo. R.I., Dnevnik, sreda, 3. december 2008
Častni doktor UL Boris Pahor pravi, da se slovenska država premalo zaveda, da zamejski Slovenci "spadamo v skupno slovensko usodo".
Slavnostni govornik Borut Pahor, predsednik vlade pa je v uvodu priznal, da mu je govor napisal minister G. Golobič. Opozoril je na občutljivo vprašanje avtonomije univerze in plač v javnem sektorju, pri čemer je poudaril, da bi univerze postopno izvzeli iz sistema javnih uslužbencev le ob razumevanju socialnih partnerjev. Brane štrukelj, SVIZ meni, da bi to lahko pripeljalo do sesutja tega sistema.
Pahor: zavzel bi se za izvzetje visokega šolstva iz javnega plačnega sistema. STA, splet, sreda, 3. december 2008
Univerze zunaj javnega sektorja? STA, Slovenske novice, sreda, 3. december 2008
"Vlada potrebuje modrost". Govora dveh Pahorjev. J.K.S., Delo, sreda, 3. december 2008
Na svečani seji senata UL je Borut Bahor, predsednik vlade pozval univerzo v razvojni dialog in podprl predlog zakona o univerzi, razen predlogov o plačah, saj bi to lahko usodno vplivalo na sistem plač v javnem sektorju.
Boris Pahor, književnik pa je po podelitvi častnega doktorata dejal, da je presenečen nad "nenadno naklonjenostjo najvišjega slovenskega izobraževalnega foruma" in pikro ocenil izjavo novega zunanjega ministra, da je "prihodnost manjšine odvisna od nje same", saj je tako omejil vlogo ministra B. Žekša.
Država potrebuje znanje in modrost. F.Ž., Večer, sreda, 3. december 2008
Na svečani seji UL je premier Borut Pahor pozval univerze in SAZU k sodelovanju pri reševanju krize. "Država potrebuje vaše znanje in modrost bolj kot kdajkoli prej."
Podprl je osnutek zakona o univerzi, ki so ga dale v razpravo univerze. Univerza naj bo avtonomna je dejal. Glede plačnega sistema pa je predlagal, da ostane kot je, dokler ne " pripravimo alternative", ki bo omogočila tudi avtonomijo plač.

Bilo nas je samo pet. Jože Širec, Delo, ponedeljek, 8. december 2008
Ob Trubarjevem letu so (neuspešno) predlagali poimenovanje UL po Primožu Trubarju.

3. december 1919. jas, Večer, torek, 2. december 2008
Davnega leta 1919 so se pričela predavanja na UL. V tednu UL je vrsta prireditev. Na slovesni seji senata so podelili priznanja.

Univerza v Ljubljani: Teden univerze 2008 www.uni-lj.si 1.12.2008
Častni nagrajenci 2008
Začel se je teden ljubljanske univerze. J.K.S., Delo, 2.12.2008 torek, 2. december 2008
Teden UL se je začel s predstavitvijo knjige in razstavo, imenitnima dogodkoma, kot je dejala A. Kocijančič, rektorica UL.
V zbornični dvorani so predstavili knjigo o študentskih gibanjih "Ključ je v naših rokah", katere avtor je "dr. Bogomir Mihevc, strokovni sodelavec in samostojni svetovalec" UL. Na naslovnici je transparent "PROTESTIRAMO PROTI REDUCIRANJU FAKULTET. ŽIVELA POPOLNA UNIVERZA!" iz davnega novembra 1927, kar dokazuje dane ocene o aktualnosti knjige. Izdala jo je Arhivsko muzejska služba UL (AMSU), ki deluje že 40. let.
Razstava prikazuje TeoF UL, eno od ustanovnih članic UL, ki pa je bila 1949 za 43 let izločena iz UL, vendar med njima niso bili pretrgani vsi stiki, kot je dejala rektorica A. Kocijančič. Razstava bo odprta do februarja. AMSU je izdala poleg omenjene knjige tudi ilustrirano publikacija "Teološka fakulteta UL skozi čas in prostor".
Glej: http://aktualno.rkc.si/?id=9284&fmod=0 http://www.rkc.si/?inc=album&d=__vsi_portali/__clanki/2008/12/20081201-univerza_razstava-tf

Ljubljanska univerza izdala Mihevčevo knjigo o študentskih gibanjih. Dnevnik-on-line, torek, 2. december 2008
Ob izidu knjige: Bogomir Mihevc: Ključ je v naših rokah! je Jože Ciperle, vodja Arhivsko muzejske službe izrazil prepričanje, da se bodo ob njej ustavili tako študenti kot visokošolski raziskovalci in profesorji.

Dva Pahorja na univerzi. Vest.si sreda, 3. december 2008
Slavnostne seje UL so se udeležili predsednik RS D. Tur, predsednik DZ P. Gantar in predsednik vlade B. Pahor ter ministra G. Golobič in I. Lukšič. Podelili so častne doktorate (Borisu Pahorju in Robertu Badinterju) ter druga priznanja.
Država potrebuje znanje in modrost. F.Ž., Večer, sreda, 3. december 2008
Na svečani seji UL je premier Borut Pahor pozval univerze in SAZU k sodelovanju pri reševanju krize. "Država potrebuje vaše znanje in modrost bolj kot kdajkoli prej."
Podprl je osnutek zakona o univerzi, ki so ga dale v razpravo univerze. Univerza naj bo avtonomna je dejal. Glede plačnega sistema pa je predlagal, da ostane kot je, dokler ne " pripravimo alternative", ki bo omogočila tudi avtonomijo plač.

Podjetniški inkubator. J.A., Katedra, 2.12.2008
O Podjetniškem inkubatorju UL, v katerem uresničujejo poslovne ideje študenti, profesorji, raziskovalci in člani alumni klubov UM.

Ideje se večinoma utrnejo že med študijem. J.K.S., Delo, četrtek, 4. december 2008
O Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju, ki ga je UL ustanovila 2004. Zdaj v njem deluje 15 "študentskih" podjetij; povprečna starost podjetnikov je 24 let. Pridobil pa je tudi svoje prostore. Njegov prvi vodja Borut Sterle je zdaj prejel priznanje UL.

Ljubljanska univerza še na Timesovi lestvici. J.K.S. Delo, ponedeljek, 1. december 2008
UL se je na nedavno objavljeni Timesovi lestvici univerz znova dobro uvrstila v skupino "od 300 do 400" (op.: pravilno 400-500, B.M.) najboljših univerz in na 184. med evropskimi univerzami. To je dobrodošlo darilo UL za 89. rojstni dan; naslednje dni se bo na UL množica prireditev.
Univerza v Ljubljani ponovno med 400 - 500 najboljšimi univerzami sveta po razvrstitvi časnika The Times Higher Education
University of Ljubljana in group of 400-500 world universities - The Times Higher Education - QS World University Rankings 2008
http://www.topuniversities.com/worlduniversityrankings/results/2008/overall_rankings/fullrankings/
Po razvrstitvi The Times Higher Education - QS World University Rankings 2008 je UL ponovno uvrščena v skupino 400 - 500 najboljših univerz v svetu; prvi je Harvard (ZDA)
glej: The Complete Rankings, in na 184. mesto med evropskimi univerzami; prvi je Cambridge (UK), glej: Top European Universities
The University of LJUBLJANA is an institution with a very rich tradition. With its more than 56,000 undergraduate and post-graduate students, it ranks among the biggest universities in the world scale. A total of 22 faculties, 3 academies of art and 1 university college employ approx. 3500 teaching and research staff, assisted by nearly 900 technical and administrative staff. The UL was established in 1919 on the foundations of a long- established pedagogical tradition. For almost half a century it remained the only Slovenian university until it was joined, about 20 years ago, by the University of Maribor and, last year, by the University of Primorska on the coast of Slovenia.
The university has its seat in Ljubljana, the capital of Slovenia. Ljubljana is a relatively large central European city with approx. 300,000 inhabitants. Nearly one tenth of its inhabitants are students, which gives Ljubljana a young and lively character. The university was founded in the centre of Ljubljana where the central university building and the majority of its faculties are located. Later on, some new, modern buildings were constructed in the suburbs of the city.
The UL is famous for the quality of its study courses both in the humanities, and in scientific and technological fields, as well as in medicine, dentistry and veterinary science. On a domestic and international level, the study courses run at the UL and its projects follow the latest world discoveries and trends in the field of art, science and technology, to which the contribution of numerous Slovenian professors and researchers is of great importance.

Ločevanje na filofaksu. P.P. Indirekt, 2.12.2008 torek, 2. december 2008
Na FF UL so namestili smetnjake za ločevanje odpadkov (papir, plastika, drugo).

Na Teološki fakulteti v Ljubljani simpozij o človekovih pravicah. STA, splet, petek, 5. december 2008
TeoF UL je ob 60-letnici deklaracije človekovih pravic z Amnesty International pripravila simpozij.

In potem je prišlo vprašanje: Zakaj pa naj bi se mi sploh zanimali za slovensko kulturo? Ž.L., Sobotna priloga, Delo, 29.11.2008
V univerzah na obali Baltika so delujejo tudi lektorati slovenskega jezika. Sankt Peterburg, Vilnius, Gdansk. Po svetu imamo danes 56 lektoratov (na Poljskem so to Katovice, Bialsko Biala, Krakov, Lodz, Varšava) , dodiplomski študij slovenščine pa je mogoč na 21 univerzah.

Slovenski filmi na univerzah. zv, Dnevnik, petek, 28. november 2008
Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF UL organizira na 55 lektoratih slovenščine na univerzah po svetu "Svetovne dneve slovenske literature na filmu". od 1. do 5. 12. 2008

Dekani ob navzočnosti veleposlanikov podpisali protokol za srednjeevropske študije. N.D., Delo, sobota, 29. november 2008
(Filozofske) fakultete Karlove univerze v Pragi, Jagelonske v Krakovu, Komenskega v Bratislavi in UL bodo skupaj pripravile študijski program 2.stopnje Srednjeevropske študije. Aprila 2009 bodo v Bratislavi določili "strukturo študija in način izvajanja".

Film AgapE prejel Srebrno nagrado na študentskem filmskem festivalu v Pekingu www.uni-lj.si 18.11.2008
Študenti UL zmagali na elitnem tekmovanju iGEM v ZDA www.uni-lj.si 10.11.2008

Red. prof. dr. Boris A. Novak nagrajen s francoskim odlikovanjem www.uni-lj.si 17.11.2008

Doc. dr. Niko Jež (UL FF) prejel visoko državno odlikovanje Republike Poljske www.uni-lj.si 12.11.2008

Promoviranih enajst novih doktorjev znanosti www.uni-lj.si 11.11.2008

Prof. dr. Andrej Bekeš prejel elitno nagrado Vlade Japonsk www.uni-lj.si 07.11.2008

Študenti UL zmagali na elitnem tekmovanju iGEM v ZDA www.uni-lj.si 10.11.2008
Premagali so celo Harvard. S cepivom ljubljanski študenti pometli konkurenco. M.K., Žurnal24, 11.11.2008
Na mednarodnem tekmovanju študentskih raziskovalnih projektov na področju sintezne biologije iGEM je zmagala ekipa študentov UL. Tekmovanje je bilo na univerzi MIT v ZDA. Drugo mesto sta zasedli ekipi Freibourga (Nemčija) in Caltech (ZDA), med finalisti je bil tudi Harvard (ZDA).
Naši študenti biokemije, biotehnologije, mikrobiologije in medicine so predstavili nove vrste cepiva proti bakterji, ki povzroča raka na želodcu in tankem črevesu. Vodja ekipe je bil Roman Jerala s kemijskega inštituta (Ljubljana). Študenti so že vložili dve patentni prijavi za pripravo cepiva.

Bazen na fakulteti za šport spet v uporabi. pj, Dnevnik, 11.11.2008
Zaradi puščanja bazena FŠ UL je nastalo 80.000 evrov škode.

Kocijančičeva promovirala 11 doktorjev znanosti. STA, splet, sreda, 26. november 2008
Rektorica UL je promovirala 11 novih doktorjev (EF 5, FMF 4, FFA 2).

Univerzitetna pravila oblačenja? J.S., Element , november 2008
FS UL je sprejela poseben oblačilni kodeks, ki določa, kako mora biti oblečen/a študent/ka na zagovoru diplome. Dekan FS J. Duhovnik pravi, da so ta navodila pripravili "v skladu s programom uveljavljanja kakovosti v celotnem delovanju na fakulteti". Skladno z ISO 9000 "je za doseganje kakovosti potrebno vse procese, ki se odvijajo na fakulteti popisati in opredeliti". Navodila so povzeli so jih po državnem protokolu in po zgledih iz tujine. Tudi na FŠ imajo v navodilu za zagovor diplom napisano, da morajo študenti priti na zagovor primerno oblečeni.
Večina drugih dekanov pravi, da veljajo nenapisana pravila. F. Forstnerič, dekan FMF UL pravi, da pravila oblačenja na FS niso primerna, po nepotrebnem omejujejo osebno svobodo in okus posameznika. Tudi več drugih dekanov je tega mnenja.

Novi visokošolski minister obeta postopno ukinitev izrednega študija. L.D., Dnevnik, sreda, 26. november 2008
G. Golobič, MVZT je napovedal, da bo treba izredni študij postopoma odpraviti, saj je "predstavlja nepošten vir, s katerim visokošolske ustanove rešujejo finančno situacijo", ceno pa plačujejo izredni študenti. Rešitve še nima, a jo bo iskal z visokošolskimi ustanovami, saj se zaveda, da bodo potrebna dodatna sredstva. Zagotavlja, da na rednem študiju ne bo šolnin.
Izredni študenti (prvi letnik) na EF UL plačajo 2.1841 evrov, na FDV UL 2.500, na PF UL 1.8778. Časnik ugotavlja (navaja izjave J. Mencingerja, R. Pirnata, D. Mramorja), da "fakultete z denarjem od izrednega študija vzdržujejo kakovost izobraževalnih storitev na rednem študiju". Fakultete brez izrednih študentov ne bi preživele, npr. PF. R. Pirnat ugotavlja, da ima UL 20% premalo javnih sredstev, na PF je odstotek še višji. Meni, da se morajo izredni študenti bolj potruditi pri študiju. Na UL opozarjajo, da je treba rešitve preučiti v luči sistemske ureditve financiranja visokega šolstva. V Šos se strinjajo, da je izredni študij anomalija in pričakujejo, da se bo to področje uredilo.

Precenjevanje znanstvenega in podcenjevanje pedagoškega dela. Tomaž Sajovic, Delo, ponedeljek, 3. november 2008
T. Sajovic, predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) piše o habilitacijskih merilih, pomembnem dokumentu, ki kaže, "kakšno vlogo v družbi pripisujejo univerzi njegovi sestavljavci". Podobno je visok državni uradnik hvalil naše naravoslovce, ker objavljajo v angleščini in se vprašal ali (humanisti, družboslovci) nimajo ničesar povedati tujini.
Jezik je povezan s kakovostjo izobraževalnega in znanstvenega delovanja univerze. Višje ravni mišljenja so odvisne od jezika, jezik odseva in ustvarja človekove izkušnje, vsak jezik s svojo strukturo vpliva na način spoznavanja in razumevanja sveta. Jezik, znanost ni izobraževanje so družbeni pojavi, namenjeni človeku, skupnosti. Tuje revije najbrž niso zagrete za objavljanje članov o reševanju naših, domačih problemov, na izbor vpliva "moda" v znanosti. Prevlada angleščine je povezana z globalnim razvojem kapitalizma, v katerem je si je ekonomija prilastila tudi znanost (Badiou).
Birokratsko številčno merjenje "kakovosti", npr. objav v tujini, odtujuje znanost in izrinja misel. Bistveni vidik kakovosti je vključevanje znanosti in visokega šolstva v reševanje problemov domačega okolja.
V merilih je "pedagoškost v primerjavi z znanstvenostjo zapostavljena in morda slabo razumljena". Univerza mora svoja spoznanja preverjati v družbenem okolju, pomembno je skupno delo s študentom, oboje pa je možno le s "komunikativnim slovenskim strokovnem in znanstvenem jezikom".
"Neustrezno ostrenje meril, ki naj bi zvišalo znanstveno kakovost" povzroča birokratizacijo, ki zaposlenim na univerzi jemlje "prepotreben čas in mir za izobraževalno in znanstveno misel" in postavlja njihovo etično odgovornost pred težavno preizkušnjo.

Grand prix za Luzarjevega Vučka v Montpelierju. DEnenvik, 4.11.2008
Na mednarodnem festivalu je dobil nagrado kratki film režiserja matevža Luzarja (Op.: AGRFT UL, B.M.)

Drugič Halcomove študentske nagrade. J.K.S., Delo, četrtek, 30. oktober 2008
Na FMF UL so podelili nagrade podjetja Halcom za študentske raziskovalne projekte. F. Forstnerič, dekan, je dejal, da je visoka raven nagrajenih projektov znak izjemne kakovosti sedanje generacije študentov.

Novi doktorji znanosti. Delo, četrtek, 6. november 2008
Prejšnjo sredo je prorektor UL Peter Maček promoviral 11 novih doktorjev znanosti (BF 5, FE 5, NTF 1).
V torek je rektorica UL A. Kocijančič promovirala 11 doktorjev znanosti. (Poleg imen so za obe promociji navedene tudi teme in mentorji).

Kocijančičeva promovirala enajst doktorjev znanosti. STA, splet, torek, 4. november 2008
Rektorica UL je promovirala 11 novih doktorjev znanosti (ALUO 1, FDV 2, FF 7, PeF 1).

Odličnih fizikov in matematikov nam ne bo zmanjkalo. J.K.S., Delo, četrtek, 6. november 2008
Na FMF UL so predstavili letošnje Halcomove nagrajence za fiziko in matematiko. Na teh področjih je slovenska znanost tradicionalno (mednarodno) uspešna, tudi zanimanje za študij na FMF (npr. za finančno matematiko) je veliko, tudi zaradi dobre promocije. Pogovor z nagrajenci, tudi o duhovitosti.

Slovenščina za vsak žep. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. M.Z., Delo, četrtek, 6. november 2008
Na FF UL so predstavili priročnik "Pocket Slovene" in dejavnost centra FF (odd. za slovenistiko), ki pripravlja tečaje slovenščine za tujce, vodi lektorate na drugih univerzah, prireja seminar slovenskega jezika, idr. (Op.: Sedež ima v stavbi UL, Kongresni trg 12.Lj., B.M.)

Nova pomoč študentom pri zaposlovanju. J.J., Večer, torek, 28. oktober 2008
Letos so na UL ustanovili Karierni center (KC UL), za strokovno pomoč študentom UL. V raziskavi so ugotovili, da 70 % študentov nima zadostnih informacij o svojih zaposlitvenih možnostih. Maja Dizdarević iz KC UL pravi, da je Slovenija edina članica EU, ki nima sistematičnega kariernega svetovanja študentom.
Na sedežu KC v prostorih Univerze (fotografija) so doslej opravili nad 300 individualnih svetovanj dijakom, študentom in drugim, nad 300 študentov je obiskalo njegove delavnice. Študenti se lahko registrirajo na spletni portal KC, se prijavijo na brezplačno svetovanje in delavnice, vpisujejo življenjepise, poiščejo informacije o delovnih mestih in možnostih po zaključku študija, nasvete za načrtovanje študijske in karierne poti ter vzpostavijo stike z delodajalci. Delodajalci lahko preko portala pridejo do življenjepisov prijavljenih študentov in oglašajo prosta delovna mesta. Dijaki na portalu dobijo informacije o študiju in zaposlitvah po diplomi ter opise poklicev. (
Op. glej: https://www.kc.uni-lj.si/UniLjKc/ , B.M.)

Umetniške akademije do leta 2013: realnost ali utopija? STA, splet, četrtek, 30. oktober 2008
Po javni razpravi bodo marca 2009 mestni svetniki odločali o odloku za gradnjo akademij UL ob Roški cesti. DO 2013 naj bi tam zgradili skupno stavbo ALUO, AG in AGRFT. Pavel Mihelčič, dekan AG izraža bojazen, da se bo ta datum še odmaknil.

Gradnja NUK II pred vrati? mm, Indirekt, torek, 28. oktober 2008
Na lokaciji nove knjižnice so arheološke raziskave končane. MVZT še nima gradbenega dovoljenja, a zatrjuje, da se bo gradnja kmalu pričela.

Svetlik promoviral 11 novih doktorjev znanosti. STA, splet, sreda, 29. oktober 2008
Prorektor UL I. Svetlik je promoviral 11 doktorjev znanosti (FF 6, FFA 3, FGG 2).

Za Kitajsko Evropa ni več samo trg za prodajo poceni blaga. Predsednik republike na Azijsko-evropskem vrhu v Pekingu. Z.B., Delo, 25.10.2008
Danilo Turk, predsednik RS je ob svojem obisku predlagal, da bi "na eni od kitajskih univerz odprli lektorat za slovenski jezik". Med pogovori so spregovorili tudi o možnostih odprtja Konfucijevega inštituta v Ljubljani. Vprašanje pa je, je dejal, "koliko je Slovenija že pripravljena od Kitajske sprejemati še kaj drugega od cenenega blaga".

GZS zavrača predlog meril UL za volitve v nazive visokošolskih učiteljev. STA, splet, petek, 24. oktober 2008
Gospodarska zbornica Slovenije je po obravnavi na svojem strateškem svetu za tehnološko politiko ugotovila, da predlog habilitacijskih meril UL "ne vključuje spodbud za mobilnost in vključevaje znanja v razvoj gospodarstva". Sistem napredovanja "kljub številnim kritikam temelji zgolj na citatih", so menili. V odprtem pismu UL GZS predlaga, da se habilitacijo doseže s skupnim številom točk pri treh enakovrednih stebrih - znanstvenih rezultatih, pedagoškem delu in sodelovanju z industrijo. En članek SCI naj bo ekvivalenten patentu in vodenju projekta z industrijo. Predvideti je treba možnost habilitiranja vrhunskih strokovnjakov iz industrije.
Habilitacija s patenti. Žurnal24, petek, 24. oktober 2008
GZS predlaga UL, da bi pri habilitaciji imeli patenti in visokotehnološki projekti z industrijo večji vpliv kot strokovni članki.

Promoviranih deset novih doktorjev znanosti www.uni-lj.si , 22.10.2008
Ljubljanska rektorica promovirala deset doktorjev znanosti. STA, splet, sreda, 22. oktober 2008
A. Kocijančič, rektorica UL je promovirala 10 doktorjev znanosti (FDV 7, FMF 2, FS 1).

"Univerza ni trgovina". Prof. dr. Andreja Kocijančič. P.Š., Mag, sreda, 22. oktober 2008
Pogovor z A. Kocijančič, rektorico UL (od 2005), kmalu po vložitvi ugovora rektorjev zoper akreditacijo Nove univerze (NU). V istem času je pred rektoratom (Kongresni trg, op. B.M.) potekal protest študentov primorske univerze. Ta protest podpira, saj je nelogično, da vlada ne dovoli UP črpanja lastnih sredstev. Pravi, da o ugovoru zoper akreditacijo NU svet za visoko šolstvo (SVŠ) "ne bo razpravljal zdaj. Rečeno nam je bilo, da je treba po zakonu o upravnem postopku ugovor najprej nasloviti na senat za akreditacijo". Rektorji so pripravljeni sprožiti upravni in tudi ustavni spor. Prepričana je, da NU ne izpolnjuje osnovnih zahtev, nima dovolj kadra (ob gostujočih učiteljih, imajo premalo redno zaposlenih) in infrastrukture, predvsem nima lastne znanstvene knjižnice. Rektorji zahtevajo bolj natančno določitev meril za ustanavljanje institucij. V proceduri je bilo veliko napak, izpuščeno je bilo ekspertno mnenje o ustanovitvi, za ustanovitev NU je npr. glasoval član, ki je zaposlen na eni od fakultet NU. To je Krešimir Puharič, ki ima dovoljenje UL za predavanje na zasebni univerzi.
"Bojujemo se proti divji privatizaciji visokega šolstva. Zasebne univerze so dobrodošle, če izpolnjujejo merila kakovosti", a ne smejo zajedati v sredstva za javne ustanove. "Dobro je, da je več univerz in da so razpršene po državi, vendar morajo biti kakovostne". Pomembno je število profesorjev, ki dajejo ton ustanovi in kakovost študentov. "Če sprejemajo samo študente, ki jim ne uspe na drugih univerzah, je to slabo". Marsikje bi radi imeli univerzo, a to so želje, "univerza pa ne nastane iz želje. Univerza ni trgovina: tega ne moremo primerjati z odprtjem podružnic Mercatorja. Če ti trgovina ne uspe, jo pač zapreš". Študentom je treba zagotoviti, da bodo končali študij. "Univerza nastane samo s trdim delom." Študij, habilitiranje učiteljev, podeljevanje doktoratov "mora biti na nivoju, sicer bo storjena velika škoda za visokošolski prostor, ki se bo razvrednotil". Za lokalno okolje je slabo, če nove šole ne dosegajo ustreznih standardov.
Na UL se "trudimo, da bi bili zelo kakovostni. Imamo sprotne samoevalvacije" /.../ uvedli smo "tutorski sistem in karierni center". Spremljali bomo zaposljivost diplomantov, diplomantom skušamo "poiskati delovna mesta, ki ustrezajo njihovemu znanju". Dobri smo pri raziskovalnem delu, "zato sodimo med 3% najboljših univerz na svetu", skupina fizikov je sodelovala s prejemniki Nobelove nagrade, vendar imamo premalo sredstev, težko konkuriramo tujini. "Upamo, da se bo delež BDP za znanost povečal na 2%", čeprav v deklaracijah priporočajo 3%.
Z bolonjsko reformo smo nameravali skrajšati čas študija, vedeli smo, da bo dražji zaradi individualnega dela s študenti. Ker je zakon izenačil "drugo bolonjsko stopnjo s prejšnjo fakultetno izobrazbo, smo študij še podaljšali in podražili", saj bodo skoraj vsi študenti šli na drugo stopnjo. "Temeljito reformo brez dodatnega denarja je težko speljati". Glede števila študentov na profesorja so velike razlike med fakultetami.
Težava je, da imamo preveč profesorjev v primerjavi z asistenti, saj zaradi sistema napredovanja nekateri, ki pridejo do docenture in profesure ostanejo na delovnem mestu asistenta. Z mednarodnimi razpisi bi radi pridobili čim več ljudi zunaj univerze in preprečili samodejno napredovanje do najvišjih nazivov. Nova habilitacijska merila bodo omogočala večjo prožnost, da učitelj v soglasju z dekanom razporedi obseg dela, npr. če manj raziskuje, se povečuje obseg pedagoško dela. Zaostrile se bodo habilitacije v višji naziv.
Zameri sindikatom, da se spuščajo v habilitacijska merila, pri plačah pa so bili dokaj neuspešni. Pri kolektivni pogodbi so bili podcenjeni asistenti z doktorati (v 39.razredu, tisti, ki mu je bil mentor na doktorskemu študiju pa je v 46. razredu, redni profesorji imajo manjše plače kot nekateri novinarji na RTV). UL še vedno čaka na dodatna sredstva za plače. Zagovarja predlog, da se zaposlen v visokem šolstvu ne bi bili več javni uslužbenci. Na vprašanje, če se tudi pri nas dogovarjajo o medsebojnem citiranju, o čemer je (v Delu, glej učitelji in drugo osebje / teachers) pisal M. Omladič, A. Kocijančič pravi, da se to dogaja.
Glede Evrosredozemske univerze upa, da to ne bo dodatna univerza, ampak da bo le "mrežila obstoječe programe, naše in tuje strokovnjake ter študente".
Nasprotuje šolninam pri rednem študiju. Zagovarja izredni študij za tiste, ki že delajo. Zdaj se za ta način študija odločajo tisti, ki ne izpolnijo pogojev za vpis, in se je izrodil. Fakultete ga izvajajo (ob petkih in sobotah), ker ni dovolj denarja za raziskovalno in pedagoško delo.
V času ministrovanja J. Zupana in M. Kucler D. "se ni zgodilo nič dobrega za ljubljansko univerzo. /.../Ustanavljali so nove institucije brez dodatnih sredstev in kadrov".
Nova vlada bo morala spremeniti zakon o visokem šolstvu, urediti zmedo plačnega sistema, več vlagati "v visoko šolstvo in raziskave, sicer bomo izgubili tekmo s tujimi univerzami".

Počasi do akademij. A.P., 23.10.2008 četrtek, 23. oktober 2008
Ljubljanski mestni svet je sprejel dopolnjen osnutek odloka za območje Roške ceste, ki omogoča gradnjo umetniških akademij (AG, ALUO, AGRFT UL). Na UL načrtujejo začetek gradnje za konec 2009. Dekan AG P. Mihelčič pravi, da naj bi v novih prostorih začeli delati 2012, vendar se zaradi zamud to odmika v 2012, 2013.

Vlada razglasila Botanični vrt za kulturni spomenik. STA, splet, torek, 21. oktober 2008
Vlada je razglasila BV v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. je najstarejša naša kulturna ustanova, deluje od 1810, ko je bila v Ljubljani ustanovljena visoka šola - "Ecole centrale", ki je "za obvezen del vzgoje predvidevala tudi botanični vrt. (Vrt je danes del BF UL, op. B.M.)

Odprta prenovljena dvorana na Fakulteti za šport. STA, splet, sobota, 18. oktober 2008
Na FŠ UL je rektorica UL A. Kocijančič predala v uporabo prenovljeno športno dvorano, namenjeno odbojki, malem nogometu, rokometu in plesu.

Kosilo na gradu. Vest.si, splet, četrtek, 23. oktober 2008
Seznam povabljenih na kosilo z kraljico Elizabeto II. Povabljeni so bili tudi A. Kocijančič, rektorica UL .
Država svetovalcev in njihovih soprog. n.n. Dnevnik, 22.11.2008
V rubriki na zadnji strani negodujejo nad seznamom gostov na večerji z Elizabeto II., britansko kraljico. Nikjer nobenega "pisatelja, pesnika ali dramatika, režiserjev v tej državi ni, za skladatelje, glasbenike še nismo slišali, znanstvenikov imamo le za vzorec, univerzo imamo le v Ljubljani (povabljena je bila tudi A. Kocijančič, rektorica UL), kakega mednarodno uspešnega gospodarstvenika tudi nimamo, arhitekta jasno nobenega..."

The Top 200 Worl Universities. World University Ranking 2008. 10. 10. 2008, http://www.timeshighereducation.co.uk/hybrid.asp?typeCode=243&pubCode=1
V lestvici časnika Times je med najboljših dvajset 14 univerz iz ZDA, 4 iz Velike Britanije, ter po ena iz Avstralije in Japonska. Prvi je Harvard, sledi Yale, nato Cambridge, Oxford itd. Na lestvici so do 60 mesta - poleg še nekaterih britanskih univerz - iz drugih evropskih držav še:Ž
ETH Zurich in EPF Lausanne (Švica), Ecole Politechnique (Francija), Univ. of Copenhagen (Danska), Trinity Coll. Dublin (Irska), Univ. of Amsterdam (Nizozemska) in Heidelberg (Nemčija). Od univerz v sosednjih državah je dunajska na 115. mestu in bolonjska na 192. mestu.
Iz Slovenije in drugih dežel SJV Evrope ni nobene univerze med prvih 200.
Podatki o uvrstitvah univerz od 200 do 500 mesta so dostopni samo v tiskani obliki v posebni publikaciji Timesa. (Naslov za naročilo: www.timeshighereducation.co.uk ).

Univerza v Ljubljani

Slovenski znanstveniki prispevali k Nobelovi nagradi za fiziko, www.uni-lj.si 10.10.2008

Korošci v Ljubljani. krp, Večer, 24.9.2008
Na sedežu UL - Deželni dvorec na Kongresnem trgu - so odprli razstavo del koroških umetnikov. Odprta bo do 13.10.2008.

BRUC 2008/2009 www.uni-lj.si
Svečana otvoritev študijskega leta 2008/2009 na Kongresnem trgu v Ljubljani, 1. oktobra 2008 ob 13. uri.

Promoviranih deset novih doktorjev znanosti. www.uni-lj.si , 23.9.2008

Univerza v Ljubljani

Slovenski znanstveniki prispevali k Nobelovi nagradi za fiziko, www.uni-lj.si 10.10.2008

Korošci v Ljubljani. krp, Večer, 24.9.2008 Na sedežu UL - Deželni dvorec na Kongresnem trgu - so odprli razstavo del koroških umetnikov. Odprta bo do 13.10.2008.

BRUC 2008/2009 www.uni-lj.si Svečana otvoritev študijskega leta 2008/2009 na Kongresnem trgu v Ljubljani, 1. oktobra 2008 ob 13. uri.

Promoviranih deset novih doktorjev znanosti. www.uni-lj.si , 23.9.2008

Korošci v Ljubljani. krp, Večer, 24.9.2008
Na sedežu UL - Deželni dvorec na Kongresnem trgu - so odprli razstavo del koroških umetnikov. Odprta bo do 13.10.2008.

BRUC 2008/2009 www.uni-lj.si
Svečana otvoritev študijskega leta 2008/2009 na Kongresnem trgu v Ljubljani, 1. oktobra 2008 ob 13. uri.